Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11
13
Pozdravni nagovor profesorja Janeza Koželja, podžupana Mestne 
občine Ljubljana
Drage kolegice in kolegi,
moramo si priznati, da podobo krajine mest, naselij in odprtega prostora po vseh 
slovenskih regijah v vedno večji meri kazijo razpadajoči, zmaličeni in zanemarjeni 
objekti, opuščene gradbene jame in gradbišča, odlagališča, vsiljivi oglaševalski objekti 
in kričeče barve fasad, posekano ali iznakaženo zelenje, gozdovi in drevoredi. Stanje 
je zaskrbljujoče. Vidni nered v prostoru narašča zaradi pomanjkanja politične in 
strokovne volje, pomanjkljivih zakonskih instrumentov in neenotnega ukrepanja, 
če pomislimo samo na jalovo delovanje številnih inšpekcij v prostoru. Popustljivost 
in ravnodušnost pristojnih služb do tega pojava naj bi odpravila nova prostorska 
zakonodaja. Vendar je že tri leta minilo, odkar je v veljavi novi Zakon o urejanju 
prostora (ZUreP-2) s težko izborjenim 120. členom, ki občinam omogoča izvajanje 
odlokov o urejanju podobe naselij in krajine. Ti naj bi bili nov operativni instrument 
tako imenovane urbanistične prisile, s katerim bi lahko občine začele učinkovito 
urejati omenjeno problematiko na več območjih vidnega onesnaževanja grajenega 
in odprtega prostora, in to s poseganjem v zasebno lastnino tako na javnih kot za-
sebnih zemljiščih. Do danes ni še nobena občina sprejela odloka, s katerim bi lahko 
na izpostavljenih območjih, še posebej na območjih kulturne dediščine in kulturne 
krajine, odredila odstranjevanje ruševin in odlagališč, obnovo fasad, ureditev zelenja, 
odstranjevanje reklam. Pri tem je najpomembneje, da bi v primeru nespoštovanja 
odreditve prisilnih ukrepov občine lahko to storile na svoje stroške in svoj vložek v 
nepremičnino zavarovale z vpisom hipoteke.
Zaradi pasivnosti in dvoma v uresničljivost takega instrumenta smo v sodelovanju 
s Skupnostjo slovenskih občin vzpostavili posvetovalno mrežo zavzetih urbanist-
k/-ov, da bi skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor pripravili potrebne strokovne 
podlage, premislili vse postopke, predlagali nujna zakonska dopolnila, da bi lahko 
odlok o skladni podobi in rabi prostora tudi dejansko zaživel in deloval. V ta namen 
smo organizirali delovna srečanja, vključno s terenskimi ogledi v Solčavi, Mariboru 
in Ljubljani, na katerih smo poskusili odgovoriti na številna še odprta vprašanja 
in preigrali mogoče rešitve. Najzanimivejši so bili predlogi, kako oblikovati merila 
za skladno oblikovanje prostora, po katerih bi presojali o stopnjah razvrednotenja 
krajevne identitete in predpisovali temu primerne ukrepe. Na drugi strani pa je 
največ skrbi vzbujalo vprašanje, kako zagotavljati sredstva za drage prisilne rušitve in 
obnove ter se pri tem izogniti pričakovanemu pritoževanju lastnikov s sklicevanjem 
na ustavne pravice. Iz nabora različnih zamisli in predlogov nameravamo skupaj z 
MOP pripraviti vzorčni odlok, ki bi mu potem občine same ali povezane po skup-
nih regionalnih značilnostih prilagajale in sprejemale svoje odloke. Prizadevanja za 
čim bolj domišljeno pripravo odloka je spremljalo prepričanje sodelujočih, da je še 
mogoče obvarovati še ohranjeno lepoto in prepoznavnost slovenskega prostora samo 
z večjo veljavo in odločenostjo urbanističnih služb. Priprava in izvajanje tega odloka 
sta v tem pogledu morda zadnji priložnosti za preporod naše stroke. Zaradi tega od 
vaših spoznanj in zamisli na tem srečanju veliko pričakujemo. 
Prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana
E-pošta: janez.kozelj@ljubljana.si
31. Sedlarjevo srečanje