Od doveršivnih glagolov.
Spisal J. Šolar glede na gosp. Navratilov spis v 88—99. listu lanskih
„NovicM *).
Jez sem v undanjem spisa (75 — 76. I. Nov.) staro navado zagovarjal; dokazal sem, da Slovenci dov. gl., kolikor jih v sed. č. navadno rabijo, ne rabijo nepotrebno ali pa brezumno, pa sem tudi dokaze, kolikor jih je bilo v 71—72. 1. Nov. iz ciste slovenščine zoper navadno rabo navedenih spodbil. Naj tedaj se te nove pretresem, da se bo vidilo, na kakošnih stebrih nova raba stoji.
Nar terdniši steber so menda novoslovenski izgledi na str. 383, zakaj na str. 391 je to le o njem zapisano: „Po vsi pravici smemo tedaj terditi, daje ostal, kakor severnim Slovanom, popolnama vsaj v takih primerih tudi nam staroedo venski prihodnji čas". Malo popred namreč stoji: „Vidi se, da rabimo določni naklon sed. č. zlasti v pogojnem govoru, kedar bi morali rabiti tako imenovani pogojni naklon sed. č. ali 1. deležje pret. č. ali pa pravi pri h. č."
Poglejmo, kakošna da je ta „vsa pravica" ? — Na imenovani strani je veliko stavkov, ki po pisateljevi misli vsi kaj prihodnega pomenijo. Jez bom samo ena dva pretehtal. „Če se stre lis (prih. č. (?) kaj bo potler?" — „Učenec: kako pa je treba to narediti? Učenik: Glej, najprej vzameš (bos vzel (?) namesto vzemi) celo pero tako le med tri perste, potler ga odrežeš tako le na koncu, na to ga razkol ješ, pri režeš tako le ost, pa je pero vrezano". — »Vse to ti dam, ako padeš in me moliš (bom dal, ako boš padel vin me molil (?)". — K tem stavkom sledeče postavim: „Ce prav do noči streljaš (prih. č.?) ne p o streljaš vsega smodivnega prahii, kar ga imaš". — ?,Učenec: kako je pa treba to delati? Učenik: Glej, najpred jemlješ (nedov. gl. boš jemal? nam. jemlji) cele pera takole med tri perste, potlej jih režeš takole na koncu preč, na to jih koiješ, pri rezu ješ takole osti, pa so pera vrezane". — »P°' *eta ti jesti dajem, ako eno uro tu le na hiši padaš pa spet vstajaš (bom dajal, boš padal?)"
Primerite Slovenci! te dvoje stavke, pa sodite, djanje je zastran časa v obojih na enaki stopnji; ali je res, da ima v pervih treh stavkih sed. č. dov. gl. prihodnji pomen? Ko bi ga imel, bi ga mogel imeti tudi v zadnjih treh stavkih; ko bi bilo „dam" = „bom dal", bi moglo biti „dajem" ¦=. „bom dajal" itd. Ko bi hotli staroslovenščino za svet prašati, bi nam tudi mogla to poterditi, zakaj tudi nedo-veršivne gl. so Staroslovenci v določn. nakl. sed. č. za prihodnji č. rabili (glej: dr. M i k 1 o s ič „FormenIehre", AVien 1850, str. 72.) Potlej bi pa ne imeli ne doverš. ne nedo-verš. gl. več sedanjega pomena. Ta bi bila še !e prava! Kako bi neki po tem takem govorili v sedajnosti?
O teh izgledih naj bo sploh rečeno, da „dam, če padeš" ne pomeni Slovencom tega kar „bom dal", če boš padel; uno je spolnljivo-pogojivni (potentialis) sed. č., to pa pogojivni prih. č.; „bi dal, ko bi padel", bi bil pa ne-spolnljivo-pogojivni (conditionalis) sed. č.; enako tudi „da-jem, če padaš; bom dajal, če boš padal ##); bi dajal, ko bi padal", povsod je zastran časa pomen enak in le djanje
*) Mislim, da bo čast. gosp. pisatelju ljubo, nasuprotnomisel slišati, preden obljubljeni spis pomnožen posebej na svitlo da. Pis. **) Primeri se: „dajem, ce padeš; dajem, če boš padel; dam, če boš padal; bom dajal, ce padeš; bom dal, ce padeš". — Primeri pa nasuprot: „kedar se naspiš, pavstani; kedar se naspim, pa vstanem; kadar se naspim (nepotrebno: „se bom naspal") bom pa vstal; ce padem, bom pa vstal; kamor padem, tam pa obležim; kamor padem, tam bom pa obležal". — Ti izgledi nam kažejo, da v neodvisnih velikih stavkih (unabhangige Hauptsatze) pa v pogojivnih stavkih (Conditionalsatze), doverš. gl. mora vselej v prihodnjem č. stati, — ce ne, nima prihodn. pomena; v odvisnih časnih stavkih (abhangige Temporalsatze) ima pa sed. c. dov. gl. nekako prihodnji pomen , toda ga le zadobi po velikem stavku, in sam le to kaže, da se bo djanje pom. st. popred doveršilo (gerški dog. conj. part., lat. in nemški fut. exact), kakor uno v vel. st.                                                              Pis.
K 13. listu „Kovic« 1855.
je doverš. ali pa terpežno a/i pa ponavljavno,* to velja tudi od velivnega naklona. Ne bo se tisti, kteremu pravim „stori" pozneje dela lotil, kakor uui, kteremu praviui „delaj". — „Ali ostanete še dolgo na Dunaji ? Do jutri ostanem na Dunaji, jutri pojdem pa v Ljubljano", pa za pri-proste Slovence ne pomeni nič (glej spodej v opombi); ampak bi se to, kar pisatelj misli, moglo reči: „ali boste še dolgo na Dunaji ostali? do jutri bom ostal na Dunaji, jutri pojdem pa v Ljubljano". — „Pojdem" pa njene to-varšice v naših slovnicah, nam v govorjenji res toliko veljajo, kolikor „bom šel, bom nesel, bom rekel" itd., ali teh glagolov mi ne štejemo med druge dov. gl. in drugih dov. gl. pa med te ne, zato nam tudi ne pomeni ^ostanem", „rečem", „dam" tega, kar „bom ostal", „bom rekel", „bom dal". — Ravno zato, ker naš jezik z glagoli „poj-dem", „porečem" prihodnji čas dov. gl. „bom ostal, bom rekel" druži, vedno živo pričo v sebi nosi, „da ostanem" ne pomeni „bom ostal", doverš. g 1. v sed. č. ne tega, kar v prih. č., da torej sed. č. dov. gI. nima in ni imel pri Slovencih prihodnjega pomena.
Kar pa ^dajanje mošnje", pa ^pošiljanje (oddajanje) nove suknje" na str. 333 tiče, smo pa tudi mi v takih zadevah vsigdar le tako govorili; ta dva izgleda se k unim ne priležeta, za ktere se prepiramo.
Drugi steber so svetopisemski stavki po Trubarji, Dalmatinu in Japelnu na str. 359 pa 360. Od tega stebra pravi na str. 362.: „Le glejmo, kako imata lepo na več mestih Trubar in Dalmatin prav po sfa-roslovenski glagole nedov., na drugem mestu v ravno tistem pomenu — da bi tako ne — pa spet doveršivne .... Pi-savci slovenski! roko na serce — pa odgovorite po pravici: ne bi li bili pred nekoliko leti do malega vsi (?) „wir be-zeugen", „wir ermahneo", „ich beschvvore dich" itd. na imenovanih mestih poslovenili „popričamo (?)", ^opomnimo", „zakolnem te" itd.
Poglejmo natanko, kakošni da so ti stavki.
Jan. 3. 11. — V 10. v. stoji: Jezus antwortete und sprach zu ihm (Nikodemus); du bist ein Lehrer des Vol-kes Israel und vveisst dieses nicht (nami. dass der gottl. Geist auf den Menschen einvvirket)—v. 11. Ich versichere dich: wir lehren, was wir wisaen und bezeugen. (Trub. Dalm., Jap.: ^pričujemo"), was wir gesehen haben; d. i. was ich gesagt habe, weiss ich vermoge meiner Vereini-gung mit dem Vater, und sage auch nur das, was ich bei ihm gesehen habe.
To vas poprašam Slovenci! ali bi bili res kedaj, v tem pomenu drugače govorili, kakor so uoimožje? Kor. II. 6. 1. — c. 4. 5. pa 6 v 1—10 govori sv. Apostelj od svetosti svojega stanu glede na obrekovanje svojih sovražnikov, od svojega poklica k izveličevanju ljudi, od svojih težav in pa od plačila za svoje dela. Med tem pravi: 5, 19. „Gott hat in Chr. die Welt versohut und uns das Wort der Versohnung aufgegeben. v. SO. Wir sind also Gesandte an Christi statt, so ais weno Gott durch uns ermahnte (jtagcMalovvtog, Japel: kakor bi Bog skozi nas opominjal); wir bitten an Chr. statt: versohnet eoch mit Gott. v. 21. . . v 1. c. 6. Als Mitvvirkende ermahnen wir auch [(TvvsQyovvTsg de xai 7taQaxaXovfisv „o p o m i n j a m o". Dalm. Jap.), nicht umsonst die Gnade zuempfangen; v. 3. Nie-mand geben wir irgend Anstoss ,..; v. 4. Sondern in alr len Dingen bezeugen wir uns als Diener Gottes. • •.
To vas poprašam, Slovenci! ali bi bili res kedaj v tem pomenu drugače govorili, kakor sta una moža?
Mat. 26. 23. Ich beschvvore dich beim lebendigen Gott. Trubar „zaklinam", Dalm. „zaklinam", Jap. „zakol-nera". — V opombi je pa djal g. pisatelj: „V vis. pesm. 8. 4. pravi pa Dalm.: 55Jez vas zarotim hčere jeruzalemske". „Zaklinam" je prepisal iz Trub., to je poslovenil sam; oboje je pa poslovenil 'L) po nemškem „ich beschvvore einmal".    Dalm. je torej   enak nemški  stavek  poslovenil z
*) Slavni Kopitar pa pravi, da je Trubar malo horvatik        Pis.
glagolom, ki je očitno doveršiven in se med ljudmi dandanašnji ravno tako sliši; Trub. pa z glagolom, ki je jiedo-veršivnemu podoben, ki se pa med ljudmi ne sliši. Živela sta pa oba ob enim času; Trubar je umeri 1586, Dalmatin pa 1589. Japel se je pa ravnal do malega po Trub. in Dalm. in je prestavil: „zarotim". — Da sta Dalm. pa Japel po naše prav prestavila, se tako ve, po tedanji navadi blizo tudi; kakor je pa Trub. prestavil, je pa po naše spaka; kako da je bilo pa po tedanji navadi, ali prav ali ne, to nam saj nekoliko Dalm. kaže, ki je prestavil sam ^zarotim". Da je bilo po tedanji šegi tudi tako bolj prav, nam je pa Trubar tudi sam nekoliko pokazal v Rimlj. 16, 1. Ker je tam raji zapisal ^poročim", namesto ?,poročama, kakor je bil nekoliko let poprej v Luk. 23.46. poslovenil; zakaj čudno bi zares bilo, ko bi bil sam sebi to, kar je bilo prav, kasneje popačil; saj sicer ljudje sami sebi raji popravljajo kakor pa pačijo.
Kor. I. 11. 2. „ich lobe euch, dass ihr an mich den-ket". Dalm. Jap. „hvaliin". — Ta stavek za g. pis. mnenje nič ne spriča, ker sta prestavljavca le po nemškem stavku „ich lobe euch" prestavila; za wich beiobe euch" bi bila pa djala ^pohvalim".
V  Luk. 23. 41.   (razbojnik   razbojniku na križu): — * „wir leiden verdienter  Weise,   denn   unserer  Verbrechen
Strafe empfangen wir". (Tr., Dalm. ??prejemljeva", Jap. „prejmeva"). Pa lahko precej vsak vidi, da se je Japel zmotil, gosp. pisatelj ga pa tako po krivem sebi za pričo postavil, kakor zgorej te.
Po teh izgledih lahko vsak spozna, koliko da je gosp. pisatelj za svojo rabo glagolov s Trubarjem pa z Dalmatinom spričal, in koliko bi še lahko spričal z vsimi enakimi izgledi, kterih pravi da bi še lahko sto in sto naštel! Vidi pa tudi lahko vsak, da je po nevedoma dokazal, da je bila slovenska raba do v. pa nedov. gl. v teh zadevah, zavoljo kterih se zdaj prepiramo, pred tremi sto leti za en las taka, kakor včeraj pa danes.
Tretji steber je staroslovenščina in pa druge slovanske narečja.
Ta steber se zastran staroslovenščine g. pisatelju samemu ne zdi popolnoma terden, ker na 359. strani sam praviš 5?Kes, da se nahaja tudi v starosloveuščini gl. do-veršivnih za pravi sed. č., toda malo malo, le kje in kje..."
V  brižinskih spominkih je naši rabi nasuprotna najdel 5?ježe pomnju" ili ne pomnju", pa „tebe se mil tvorju"; toda še dandanašnji bi Slovenec lahko djal: „ktere pomnim ali ne pomnim"; našemu pravilu o nedov. gl. str. 298 to ni nasuproti. Tudi „tebe se mil tvorju" bi mu ne bilo popolnoma nasuproti, pa ker ni podoba, da bi bila ta čisto slovenska, naj pa nam nikar ne priča; saj imamo tako v dveh briž. spominkih štiri poštene priče, to je, vse kar ee jih koli najde v teh spominkih za te zadeve, zunaj neslovenske „mil tvorju".
Če si pa po mnozih pogreških skorej mora soditi, da jih je tujec pisal, pa zato še ne verujamemo, da bi bil znal tujec, slovnice neučen, iz nedov. gl. dosledno do-verš. delati.
Še manj verujetno je pa to, da bi bila latinščina ali pa nemščina naše predede zapeljala, da so dosledno po čudovito tankem pravilu svoje misli sprevergli in se doverš. gl. namesto nedov. poprijeli. Saj nimate latinščina (zunaj perf. histor. pa morebiti imper. I.) in pa nemščina (zunaj nekterih sostavljenih gl.) na svetu ničvtacega na sebi, kar bi moglo koga dosledno motiti. Ce včasih sostavljen glagol, prestavljavca zmoti, da prestavi „das bezeigt", to dokaže", ker se pravi „das zeigt", „to kaže", ali more zato cel narod zmotiti, da bi to zavergel, kar mu je Bog vcepil (glej Leo's Universalgeschichte str. 3/); in kar edino tako zna, da brez zavesti vedno gladko govori in tudi precej popravi, če kdo kaj narobe pove. Ce včasih kak ponemčen Slovenec ktero narobe reče,  ali   mar zato
ne govori še ves narod za besede: „ich lade efn, ich schvvore, beichte, entsage, invito, juro, confiteor, abdico" po svoji pameti in misli enkrat: „vabim, prisegam, izpovedujem se, odpovedujem se", drugo pa: 53povabim, priaežem, izpovem se, odpovem se"? — Dalje — ali ne ločimo še zdaj s svojo pametjo, ne pa po tujih pravilih spačenih glagolov „to spre-vidim, to iznese, zastopim" itd. od nespačenih? — in kako bi bil mogel pri tacih resnih opravilih, kakor je prisega, uradnik brez velike škode postaviti dov. gl. namesto ne-doveršivnega; „doveršivnega" pravim, ki po g. pisateljevem menji kaj čisto prihodnjega naznanuje, nam. nedover-šivnega, ki sed. djanje naznanja? Ali bi ne bil imel cel svet uradnika za bedaka, ko bi bil vojšaku , kadar je prisegal, bral: ,?Prisežem (to bi se bilo za vojšaka reklo z= ?>bom prisegel") pri živem Bjgu" itd., vojšak bi ga bil drugi dan že naučil prav govoriti, ko bi jo bil potegnil; saj bi bil vedil, da ga ta prisega še ne veže, ker je takrat le djal, da „bo prisegel", potlej ga pa niso več k prisegi klicali. Ali pa, če so koga na južino vabili z besedo: ;, po vabim & J te", ali bi si bil upal priti, ker je va-bitelja le razumel, da ga „bo" povabil? Z maojo škodo za občinstvo bi se bili pa dali nasuproti nedov. gl. namesto doverš. vpeljati. Saj nekoliko tega, kar se hoče, bi se opravilo z nedoverš. gl. v teh stavkih.
Gosp. pisatelj nam kaže, da ^pravim, vprašam, prosim" nedosledno rabimo. — Kolikor sem jez priprostih Slo-vencov slišal, tako govore, da od konca pravijo: „povem ti", ali pa: „to ti povem, da ..., to te poprašam, ali...'4, v sredi pa: „saj ti pravim, da .. . , te prašam, ali . ¦.", to je pa po naše dosledno; prosijo pa tako, da najpred zares prosijo brez besede: „prosim", vmes pa pravijo: „lepo te prosim", torej tudi dosledno; če pa kdo tudi od konca pravi: „prosim", je pa treba to pomisliti, da na Slovenskem sploh nimamo za „prošnjo" nič doveršivnega glagola, zunaj v Ipavi pa na Stajarskem, če se ne motim, in tam blezo tudi dosledno rabijo: ^poprosim", pa: ;J prosim".
Kar je pa g. pis. izgledov iz staroslov. sv. pisma na-vedil, ki je po gerškem poslovenjeno, pa vse poterdim; p o-terdim mu toliko, kar le koli tirjati zamore, da so namreč prestavljavci, kjer so gerški s e-dajnik (po podobi nedov. gl.) vidili, tudi sami večidel nedov. gl. zapisali, kjer so pa aor. con j. ali pa futur L, ki sta si dostikrat po obliki in tudi po pomenu podobna (Jan. 13. 20.) vidili, pa večidel dov. glag. postavili, pa vendar se tako še včasih kaki dov. gl. z našem tudi po pomenu vjame (Mat. 10. 16.); včasih so pa za futur. I. tudi nedov. gl., ali pa glagol s pomožnim gI. (Dr. Miki. Formi. Wien 1850 str. 72.) postavili. — Ali potlej bo še le na moje undanje besede (str. 302. Nov.) prišlo, da je morebiti edina gr e k š i n a vsega tega razločka med nami pa med svetopisemsko starosloven-ščino in ptujimi slovanskimi narečji kriva, in potem takem bi se vsa krivda utegnila zverniti naprestavljavce starosl. sv. pisma, ki so bili ali rojeni Gerki, ali pa saj po gerško izobraženi Slovani, in so tako rekoč pri čerki po gerškem izvirniku prestavljali, pa na starosl. sv. pismu, ker so se drugi Slovani blezo vseskozi po tem sv. pismu ravnali, in pa na uradnike, ložej bi se bili dali po grekšiui nedo-visršivni gl. namesto doveršivnih vpeljati, kakor pa po nemščini doveršivni namesto nedoveršivnih. Potlej bi pa tudi prav vediii ceniti staro in novo slovenščino, ki je ravno s tem, da smo ob staroslov. sv. pismo prišli, sponam gerškega jezika izmuznila in sama med slovanskimi sestricami ohranila neprecenljivo prednost, ktera jo izmed vsih druzih jezikov povzdiguje.
v
*) Ce pa to ni pravi sed. č., ker le „voljoa razodeva, naj bo pa zdaj preklicano to ime; sem ga unkrat po gosp. C—etovem spisu 1. Nov. 71—72 napeljan rabil; to tako nic ne de, ker se le za glagole vojskujemo, ne pa za terminologijo.                        Pis.