novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
l št.>(1235) Čedad, Četrtek, 13. januarja 2005
naroči se
na nas
tednik
^ fig»
jv^Aari&a!
Praznik naših ljudi in jezika
Veselo novo lieto vsi-em vam! Vsiem našim ljudem iz Kanauske doline, iz Rezije, iz Terske in Karnajske doline, iz Nediških dolin; vsiem našim ljudem, ki so se preselili v’ laško ravnino; vsiem našim ljudem po sviete.
Donas je Dan emigranta, zatuo smo dolžni se spuomnit na tele del naše skupnosti, ki se je razparšila po svietu in se ji zahvaliti, kier je obdaržala stike z rojstnimi kraji in tem je pomagala in sodelovala pri kulturnem preporodu.
Veselo novo lieto vsiem predstavnikom oblasti z adne in druge strani meje. Lani smo vsi kupe praznovali vstop Slovenije v Evropsko zvezo z željo in upanjem, de bo ta meja končno zbrisana in z njo posledice nespametne politike ločevanja in nasprotovanja med ljudmi z istimi kulturnimi koreninami.
O din il buin an al president de province di Udin che cu la so pre-since al da lustri a la nestre plui grande fieste; o din il buin an al sindic di Cividàt che ogni an nus ospite ta chesti teatri; o din il buin an a dut il popul fur-lan cun cui o vivin insi-emit plui di mil ains e o vin vùt simpri un rapu-art di amicizie e di cola-borazion.
Giorgio Banchig beri na strani 5
V četrtek 6. ženarja je bil v gledališču Ristori v Čedadu tradicionalni Dan emigranta
Kdor lepuo začne...
Bogat kulturni	program	-	Govori	Ba
Lieto se za nas začne vsako lieto lepuo, pod veselo an živahno “zvezdo” Dneva emigranta, ki se nam store zbrat vsi kupe v Ristori v Čedadu, nam daje parložnost se stisnit roko an si voščit za novo lieto, nam ponudi vsako lieto nov an veseu kulturni program an še povarhu se nam store posmejat z Beneškim gledališčem. Tudi lietos, kot že vic ku štierdeset liet, je biu Dan emigranta praznik slovienskih ljudi Furlanije an grede praznik domače slovenske kulture, ki ima glaboke korenine v naši zemlji, v izročilu naših te starih, pa zna tudi gledat na-
pri, povezat našo deželico s širšim slovenskim svetom an kar je še buj vriedno živi tudi v sarcih an na ustih naše mladine, ki 6. ženarja na nikoli parmanjka v gledališču Ristori v Čedadu an na daskah odra.
Lietos je Dan emigranta odparla mladinska skupina Beneškega gledališča s plesom, z igro in recitacijo. Potlč smo gledal tudi film, v resnici ries originalno predstavitev CD Beneških korenin. Vmes so bili pozdrav čedajskega župana Attilia Vuge, govor predstavnika slovenskih organizacij videmske pokrajine Giorgia Banchiga an predse-
dnika Pokrajine Videm Marzia Strassolda. Na koncu je zaigralo Beneško gledališče, ki nam je v priredbi Marine Cemetig in pod režijo Marjana Bevka predstavilo igro “Mama je umarla dvakrat”. beri na strani 5
Tudi lietos smo imieli veseu an živ kulturni program, tudi lietos se nas je zbralo veliko
Consiglio d’Europa e minoranze
S-Pietroal Natisoastf špeter sabato / sobota i 5.012005
ore/obifi.OO: presefifečionS del libro / pre BESEDE TELE ZEMU proze in poezije v benšškem narečju
toofejOO Beneška galerija ■
•iotoara{fe,razstaya.
,Mr
Studijski Center Redita - Z0oZnStvo tržaškega tiska ■
Una delegazione del Consiglio d’Europa è in visita in Italia per verificare la situazione delle minoranze linguistiche nel nostro paese alla luce della Convenzione quadro europea. Lidija Basta Fleiner, Vigen Ko-charyan e Alain Chablais hanno iniziato il loro viaggio all’interno delle minoranze a Trieste dove, lunedì 10 gennaio, sono stati ricevuti dal presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini e dal presidente della Giunta My, affiancato dagli assessori Antonaz e Iacop. In seguito hanno avuto un incontro con i dirigenti della Rai regionale e più tardi con il Comitato
paritetico per i problemi della minoranza slovena, riunitosi per approvare il verbale della seduta precedente e quindi rendere operativa la definizione del territorio in cui va applicata la legge. La riunione è andata a monte per mancanza del numero legale e quindi i rappresentanti del Consiglio d’Europa hanno potuto rendersi conto di persona come la legge sia ancora inapplicata a 3 anni dalla sua approvazione. Infine hanno incontrato i vertici di SKGZ ed S-SO. Martedì 11 gennaio a Udine è stata la volta delle comunità friulana e germanofona. segue a pagina 2
novi mata j ur
četrtek, 13. januarja 2005
2
V ponedeljek 10. v Trstu, v torek v Vidmu se je seznanila s stvarnostjo v FJK
Delegacija Sveta Evrope o položaju manjšin
Tričlanska delegacija Sveta Evrope je v začetku tedna bila na obisku v deželi Furlaniji Julijski krajini, kjer se je podrobno seznanila s stanjem slovenske, furlanske in nem-škogovoreče skupnosti. Njena naloga je bila preveriti zakonodajne aspekte in politične perspektive manjšin v luči evropske okvirne konvencije. To bo storila na številnih srečanjih v naslednjih dneh tudi v Rimu, svoj obisk pa bo zaključila s poročilom za Svet Evrope.
Predsednico delegacije Lidijo Basta Fleiner, Vigena Kocharyana in Alaina Cha-blaisa je v ponedeljek 10. januarja najprej sprejel predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini. Le-ta je poudaril kulturno in jezikovno
pluralnost naše dežele, na kateri temelji tudi poseben status avtonomije in prihaja lepo do izraza v novem statutu FJK, ki se snuje v teh mesecih.
Specifično glede vprašanja slovenske manjšine je Tesini omenil komaj sprejet deželni finančni zakon, v katerem je posebna postavka za financiranje pretvornika za oddajanje slovenskega televizijskega programa Rai v Nadiških dolinah. V zvezi s furlansko skupnostjo je pa podčrtal vlogo univerze in cerkve ter financiranje furlanskih radijskih in televizijskih oddaj. Glede slovenske manjšine je Tesini napovedal, da bo dal pobudo za soočenje o izvajanju zaščitnega zakona.
Manjšine predstavljajo bo-
gastvo za deželo Furlanijo Julijsko Krajino, ki ima posebno geopolitično vlogo, je kasneje poudaril predsednik deželne vlade Riccardo Uly, ki sta ga spremljala odbornika Roberto Antonaz in Franco Iacop. Izpostavili so dobro integracijo med različnimi jeziki in kulturami in tudi pomen naših sodeželanov v tujini ter italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. S tem v zvezi je beseda tekla tudi o 12 projektih, ki sta jih slovenska in italijanska manjšina uspešno izpeljali v okviru Interreg programov. Napovedali so tudi namen sprejeti poseben deželni zakon na področju varstva manjšin.
Po srečanju na deželnem sedežu Rai so se predstavniki Sveta Evrope srečali s parite-
PisiTLO iz K
Stojan Spetič
A
Kapo dol! Kar priznajmo Silviu Berlusconiju, da je kralj medijskega sporočanja, tako-rekoč brez konkurence. Novoletni dogodek na rimskem trgu Navona bi morali obravnavati na fakultetah za novinarstvo in komunikologijo.
Poglejmo, kaj se je zgodilo. Mladi mantovanski zidar Roberto del Bosco je v silvestrski noči opazil Berlusconija, ki se je s svojimi telohranitelji sprehajal po glavnem rimskem trgu. V navalu jeze je vanj zalučal stativ svojega fotoaparata in ga rahlo ranil za ušesom. Na fanta je planila desetina policistov in ga takoj odpeljala v zapor, vendar mu je uspelo izjaviti, da je zalučal stativ v Berlusconija, ker ga sovraži.
Desnica je začela grmeti. Proti levici, ki da seje samo sovraštvo. Minister Calderoli (tisti z zeleno kravato in robčkom) je takoj predlagal dosmrtno ječo za vse, ki napadajo predsednika vlade.
Berlusconi je spretno zaigral vlogo žrtve. Povsod se je
kazal z velikim obližem, naj vsi vedo, da je bil žrtev krutega nasilnega napada.
Potem se je oglasil stari pesnik Mario Luzi, ki ga je Ciampi pred kratkim imenoval za dosmrtnega senatorja. Spomnil se je, da se je tudi Mussolini kazal z velikim obližem na obrazu, ko je preživel več ali manj pretiran atentat. Zgodovinarji so se spomnili, da je v tradicijah kraljevin, da ima vsak samodržec svojega atentatorja, ki ga v tej oblasti nekako potrjuje.
Besede starega pesnika so na Berlusconija vrgle novo, čudno luč. Ce ni bil več žrtev, v duhu splošnega linčanja je v očeh javnosti prava žrtev postajal ta mladi zidar. Mnogi so potihem mislili, da bi bili radi na njegovem mestu, drugim se je sedem let zaporne kazni, o katerih so pisali časopisi, zdelo vsekakor pretiranih in krivičnih.
Tu moramo Berlusconiju, oziroma njegovim svetovalcem, priznati genijalnost, ki je
opoziciji povsem tuja. Plešasti premier je vzel v roke telefon in poklical starše mladega zidarja, ki je medtem na nasvet odvetnika napisal pismo z opravičilom in obžalovanjem storjenega. Fantovi mami, ki ima lepo ime Jole, je Berlusconi obljubil, da njenega sina ne bo ovadil sodišču. Sploh se mu ne bo zgodilo nič, saj je tudi sam oče in ve, kako težko je včasih brzdati objestnost otrok.
Potem se je krajše pogovoril še z mladim Robertom, očetovsko dejal, da mu odpušča. Pravzaprav mu sploh ni zameril. In če ga pot kdaj zanese do Rima, naj ga kar obišče, da se bosta pogovorila na štiri oči.
Usmiljeni in dobrohotni monarh je spretno zaigral svojo vlogo in žel aplavz ter odobravanje z leve in desne.
Koliko odstotkov izgubljenih glasov je Berlusconi pridobil nazaj, še ne vemo. Jasno je samo to, da bo za vse plačal tajnik sodnijskega združenja Carlo Fucci, ki je na novega leta dan poslal prijateljem sms z vabilom, naj izrazijo svojo solidarnost mlademu zidarju. Sodniku Berlusconi in njegovi ne morejo odpustiti in se bo moral bridko kesati za svoje početje. Plačal bo vse, tudi obliž.
tnim odborom za slovensko manjšino. Odbor ni bil sklepčen, saj so se ga udeležili le njegovi slovenski člani in so se torej evropski gostje lahko na lastne oči seznanili z vprašanjem neizvajanja našega zaščitnega zakona.
Sklop srečanj v Trstu so sklenili s pogovorom z delegaciji SKGZ in SSO, ki sta ju vodila predsednika Rudi Pavšič in Sergij Pahor in je delegaciji iz Strasbourga izročila posebno spomenico o stanju slovenske manjšine, kjer so nanizana še odprta vprašanja, kot je primer dvojezičnih osebnih izkaznic na Tržaškem in Goriškem, ali vidnosti slovenskih televizijskih programov na Videmskem, ali ustanovitve avtonomne slovenske sekcije pri konservatorju v Trstu.
Naslednji dan, v torek 11. januarja, so svoj obisk nadaljevali v Vidmu, kjer so se srečali s predstavniki furlanske in nemške skupnosti, ki so pravtako izrazili nezadovoljstvo zaradi neizvajanja zakona.
Minoranze ed Europa
segue dalla prima
Dopo aver sentito le ragioni del malcontento e della preoccupazione degli sloveni, sintetizzate anche in un documento, la delegazione del Consiglio d’Europa ha dovuto registrare l’insoddisfazione espressa dalla comunità friulana. Martedì 11 gennaio ha dapprima incontrato il sindaco di Udine Sergio Cecotti che ha messo in luce soprattutto le carenze del nuovo statuto regionale che, ha detto, non prevede forme adeguate di tutela del friulano e delle minoranze in generale. Critico anche il presidente della Provincia Marzio Stras-soldo che ha denunciato la mancanza di trasmissioni in friulano ed i ritardi rispetto all’insegnamento del friulano. Insoddisfazione hanno e-spresso anche le associazioni friulane e tedesche.
 Aktualno —
Slovenija je prevzela vodstvo Ovse
Slovenija je s 1. januarjem 2005 prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Tako bo leto dni skrbela, da bo delo v tej največji regionalni varnostni organizaciji na svetu teklo gladko, skušala pa bo pripomoči tudi k njeni uspešni reformi. Na položaju predsedujočega OVSE je bolgarskega kolega Solo-mona Pasija nasledil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki bo prednostne naloge dela OVSE v letošnjem letu uradno predstavil danes, 13. januarja na zasedanju stalnega sveta OVSE na Dunaju.
Kot poudarjajo slovenski diplomati, bo predsedovanje OVSE velik izziv. Vlogo Slovenije na čelu organizacije vidijo predvsem v zbliževanju interesov in oblikovanju soglasja, kar pa bo trd oreh v organizaciji, kjer 55 držav odločitve sprejema po načelu konsenza, poleg tega pa jo tarejo notranja nesoglasja.
Slovenija bo morala že takoj ob prevzemu predsedovanja ugrizniti v kar nekaj kislih jabolk: predhodnici Bolgariji namreč ni uspelo pripeljati do konca pogovorov o tem, kdo bo na položaju generalnega sekretarja OVSE nasledil Jana Kubiča, niti doseči dogovora o proračunu organizacije za leto 2005. Posebej slednje je zelo pereče in čeprav po ocenah diplomatov zaradi nesprejetja proračuna ne grozi zamrznitev delovanja OVSE, bo potrebno čim prej doseči vsaj dogovor o začasnem financiranju organizacije.
Zelo občutljivo vprašanje, ki bo na “jedilniku” slovenskega predsedovanja, je tudi reforma OVSE. V organizaciji sicer obstaja konsenz, da je reforma potrebna, zelo pa se razlikujejo stališča o tem, kakšna naj bi bila. V zadnjem času je bilo sicer največ pozivov k spremembam s strani Rusije in drugih članic Skupnosti neodvisnih držav.
Zunanjega ministra kot predsedujočega OVSE sicer
Dimitrij Rupel
čakajo številna potovanja v tujino, saj je med drugim pristojen za predstavljanje OVSE navzven ter nadzorovanje njenih aktivnosti, povezanih s preprečevanjem konfliktov, kriznim upravljanjem in po-konfliktno obnovo.
Predsedujočemu OVSE Ruplu bodo pri delu pomagali vladna projektna skupina za OVSE na čelu z Borisom Frlecem, stalna slovenska misija pri OVSE, ki jo vodi veleposlanik Janez Lenarčič, ter predstavniki ostalih ministrstev, ustanov in služb vlade.
Slovenija je predsedovanje Srednjeevropski pobudi (SEP) v letu 2005 predala Slovaški. Slovaški premier Mikulaš Dzurinda je na vrhu 17-članske pobude novembra lani v Portorožu napovedal, da se želi Slovaška med vodenjem SEP posebej posvetiti sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu in skrbi za kulturno dediščino, okrepiti pa namerava tudi civilno dimenzijo organizacije.
SEP je regionalna oblika sodelovanja, katere programi so namenjeni krepitvi sodelovanja med članicami, pospeševanju sodelovanja držav članic v procesu evropske integracije in pospeševanju tranzicijskih procesov v državah članicah. Ogrodje dejavnosti predstavlja 16 delovnih skupin na različnih področjih. Članice pobude so Avstrija, Albanija, Belorusija, BiH, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, SCG, Slovaška, Slovenija in Ukrajina, (r.p.)
Čok e Zlobec insigniti da Ciampi
Sì del parlamento
Sarà il parlamento sloveno a ratificare la Costituzione europea. Lo ha deciso, varando un’apposita legge, il governo, forte del fatto che già nel 2003 in modo plebiscitario gli sloveni avevano dato il proprio assenso all’adesione all’UE. La ratifica dovrebbe essere posta al voto già nella prima sessione di gennaio. Naturalmente sarà necessaria la maggioranza dei due terzi dei deputati.
Finora la Costituzione europea è stata approvata da due soli stati, la Lettonia e l’Ungheria. Almeno una decina di paesi ha annunciato il ricorso al referendum, tra questi la Spagna dove i citta-
dini saranno chiamati ad e-sprimersi il 20 febbraio prossimo.
La nuova Costituzione europea dovrebbe entrare in vigore il 1 novembre 2006. Kosor o Mesič?
Domenica 16 gennaio si svolgerà in Croazia il ballottaggio per l’elezione del presidente della repubblica. Nel primo turno nessuno dei candidati aveva raggiunto il 50 per cento dei consensi, anche se il presidente uscente, Stipe Mesič, si è avvicinato moltissimo all’obiettivo. A contendere lo scranno a Mesič (che
è stato tra l’altro l’ultimo presidente della presidenza della Repubblica federativa jugoslava) la vicepresidente del governo e candidato del Partito democratico croato Jadranka Kosor.
Due onorificenze Due onorificenze della Repubblica Italiana a due personalità del mondo culturale ed accademico sloveno per quanto fatto a favore della diffusione della cultura italiana e per aver favorito l’amicizia con l’Italia. Nei giorni scorsi, in occasione della festa del tricolore il presidente
della repubblica Ciampi ha insignito dell’Ordine della stella della solidarietà italiana il poeta e traduttore Ciril Zlobec e l’ex ministro sloveno dell’istruzione ed attuale rettore dell’Università del Litorale Lucija Cok.
Ottimisti per il 2005
Il mondo economico sloveno guarda con ottimismo all’anno 2005. E’ quanto e-merge dall’indagine della Camera dell’economia slovena. Ben il 38 per cento degli interpellati si attende condizioni operative migliori, i pessimisti sono il 13 per cento degli
interpellati convinti che le loro condizioni peggioreranno. Circa la metà del campione ritiene invece che le condizioni operative rimarranno uguali a quelle dell’anno scorso. Ciò che preoccupa maggiormente gli operatori economici è il movimento dei prezzi delle materie prime e l’incertezza del cambio euro - dollaro. Donna dell’anno Tra tredici candidate è stata scelta la flautista slovena I-rena Grafenauer. L’iniziativa è stata promossa per il 17. anno consecutivo dalla rivista femminile Jana che ha per la
designazione della donna slovena dell’anno organizzato u-na cerimonia presso l’Opera slovena. L’iniziativa ha avuto anche un risvolto umanitario, infatti in quell’occasione sono stati raccolti fondi per l’acquisto di attrezzature mediche e diagnostiche.
Strade pericolose
Con il primo gennaio di quest’anno norme e sanzioni ancora più severe in Slovenia con il nuovo codice della strada, sempre più inflessibile con chi viola i limiti di velocità o guida in stato di ebbrezza.
I morti sulle strade slovene nel 2004 sono stati 275, 33 in più rispetto all’anno precedente.
Kultura
Lino Barinčin a Villa Manin
E' stata prorogata la mostra di Paolo Comuzzi "Minime Tracce", che si tiene presso il Centro d'Arte Contemporanea di Villa Manin a Passariano di Codroipo.
La mostra è ospitata nei locali della Sala delle Carrozze e riveste un particolare interesse per chi vive in Benečija, in quanto le due installazioni esposte hanno quale protagonista Lino Filipig "Barinčin", di Topolò.
Lino, scomparso due anni fa, è stato un personaggio molto amato in paese e da chiunque lo abbia conosciuto, per la sua generosità, per la sua acuta intelligenza e per il suo originale senso dell'umorismo.
Particolare fascino e-sercitavano il suo sguardo intenso e una voce baritonale, anzi, da basso, estremamente musicale.
Gran narratore (e ascoltatore, qualità rara), aveva incontrato Paolo Comuzzi, artista udinese, durante Postaja Topolove e aveva prestato la sua voce e il suo volto a una lunga intervista, una carrellata di
ricordi, filmata e registrata. Il materiale visivo e sonoro è stato usato, con l'autorizzazione di Lino, da Comuzzi e dal musicista Massimo Toniutti più volte.
Presso la sala delle carrozze di Villa Manin nell'installazione "Il navigatore-guida", la voce e lo sguardo di Lino Barinčin ci accompagnano all'interno di una vecchia Trabant che, di notte, percorre le strade di montagna della Benečija.
"Lino ha vissuto in prima persona i cambiamenti sociali e politici e ha svolto i mestieri più svariati, emigrando alla ricerca di un lavoro migliore, si è a-dattato senza subire il suo destino ma affrontandolo con realismo e determinazione" scrive la curatrice Sarah Cosulich.
Anche la seconda opera, "Quello che avanza", vive del viso e della voce di Lino.
Consigliamo di visitare la mostra, prorogata fino al 10 febbraio e aperta tutti i giorni, tranne il lunedì, dalle 10 alle 18. L'ingresso è libero, (a.z.)
Pester program božičnega koncerta Glasbene matice
Pred Božičem je, kot vsako leto, tudi Glasbena matica v Spetm organizirala koncert namenjen svojim učencem. Program je bil pester in raznolik. Imeli smo priložnost prisluhniti gojencem iz vseh razredov, a nastopilo je tudi več komornih skupin.
Predstavili so se kvintet violin (razred prof. Duranti), kvartet flavt in trio kitara-flavti (r. prof. Devetak) ter mali harmonikarski ansambel in harmonikarski orkester (oba pod vodstvom prof. Ipavca).
Pri vseh skupinah je poleg uspešnih izvedb, ki so gotovo sad velikega truda, ki so ga učenci in njihovi mentorji vložili v tem šolskem letu, bilo opaziti tudi veliko veselja do glasbe, kar je gotovo obogatilo božično vzdušje. K lepi atmosferi in uspehu koncerta so dali svoj prispevek tudi solisti iz razredov klavirja, harmonike in solopetja. Slišati je bilo veliko božičnih melodij in skladb in predvsem lepe izvedbe naših otrok, kar daje vsem motivacijo za nadaljno uspešno delovanje, (d.c.)
Božičnica za otroke v Kanalski dolini
V prostorih Slovenskih šolskih sester v Zabnicah sta podružnica Glasbene matice in Slovensko kulturno središče Planika v sredo 22. decembra pripravila božičnico za otroke, ki obiskujejo tečaj klavirja v Kanalski dolini.
Otroci so prisotnim pokazali, kaj so se naučili v dveh mesecih. To je bila tudi priložnost, da se staršem in ostalim izrekli voščila za
božične in novoletne praznike.
Ob tem je treba povedati, da poteka pouk klavirja za otroke iz Kanalske doline v Zabnicah, vodi pa ga Tea Košuta iz Trsta.
Otroci se učijo tudi kitaro, vendar pa pouk poteka v Zahomcu v Ziljski dolini na Koroškem v sodelovanju z Glasbeno šolo iz Celovca.
R. Bartaloth
Postaja Topolove v ljubljanski Celid
“Celica” je, v Ljubljani, istočasno mladinski hotel, galerija in nekdanji zapor. Tu bo gost v petek, 14. januarja “Postaja Topolove”, kulturni dogodek, ki v majhni vasici v občini Grmek sproža vsako leto pričakovanje in radovednost širokega kroga ljudi.
Naslov prireditve je “Fotogrami / Frames”, predstavljene bodo slike Guida Guidija in Miroslava Janeka, ki niso o festivalu, ampak o sami vasi.
Umetniška vodija “Postaje” Moreno Mio-relli in Donatella Ruttar ter organizator pesniške sekcije “Glasovi iz čakalnice” Michele Obit bodo predstavili tudi video z naslovom “Vrnitev”. S tem projektom je približno devetdeset mladih in navdušenih umetnikov, ki so že sodelovali 's Postajo Topolove, predstavilo videoposnetke, ki trajajo eno minuto. To so pozdravi iz drugih celin, osebni vtisi, kratke anekdote in onirični prikazi vasice ob italijanski-slovenski meji, ki je postala center sveta.
Questa è Barbara: una testolina di treccioline (che sono la sua passione!), ma con i piedi per terra e la testa sul collo, come si suol dire. Non è una secchiona come si potrebbe pensare alla fine, perché non disdegna mai una festa di compleanno, né una cena fra amici e tanto meno gite o viaggi, ma è toccata e fuga, che subito si rimette al suo posto di lavoro. I suoi genitori hanno aspettato un po’ per farla, questa loro čičica, ma in compenso, e con l'aiuto di Dio, l’han fatta bene. Conseguita la laurea in neuropsicologia nel 2000 a Padova, supera un concorso ed entra alla Scuola Internazionale di Studi Avanzati (Sissa) a Trieste. Qui, sotto la competente direzione del prof. Rumiati vuole conseguire il Dottorato in neuroscienze. Nella sua formazione professionale, ha la fortuna di interagire col prof. Miran Skrap della Neurochirurgia dell’ospedale di Udine e col dott. Franco Fabbro del Gervasutta. Il 17 dicembre Barbara ha discusso la sua tesi di fronte a cinque professoroni, in una lingua che non era la sua (inglese) ed ha conseguito anche l’ambito titolo di Dottore in neuroscienze. Poi, come nulla fosse, è volata a Juelich (Germania) all’Istituto di medicina dove si trova da qualche mese per carpire, ad una sofisticata macchina della risonanza magnetica nucleare, i segreti meccanismi tecnici del suo funzionamento. Orgogliosi dei suoi successi, a Bruna e a Romano, i genitori di questa brava ragazza, brillano gli occhi quando parlano di lei: sacrosanto orgoglio! Brava Barbara, congratulazioni vivissime da amici, parenti e da noi del “Novi”
Med božičnim koncertom Glasbene matice v Spetru
V Spetru bomo predstavili knjigo in slike naših ustvarjalcev
Založništvo tržaškega tiska je v elegantni obliki izdalo dragoceno knjigo: "Besede tele zemlje" s podnaslovom “Proze in poezije v beneškem narečju”. Gre za izbor pesmi in kratkih proz v beneških narečjih, ki ga je izbral Miha Obit. V knjigi nastopajo Luisa Battistig, Marina Cernetig, Aldo Clodig, Viljem Cerno, Bruna Dorbolò, Loredana Dreco-gna in Andreina Trusgnach.
Gre torej za avtorje različnih generacij, ki jih združuje, kot jasno opaža Miha Obit v spremni besedi, pripoved o "enem samem svetu". Ta svet pa ima veliko obrazov in izrazov. Je dragocen za Benečijo in ves slovenski kulturni prostor.
ZTT ni želelo knjige "prevajati" iz
beneških narečij (teh je pač več), ampak je praviloma menilo, da bo jezik razumljiv vsakemu slovenskemu bralcu, ki se posveča literaturi, prozi in pesmi. Skratka, jezikovno kultiviran bralec ne bo imel težav. Nasprotno, prav narečno besedišče se mu bo odkrivalo kot vabljivo in očarljivo. V “drugih besedah” bi spisi in pesmi ne bili več to, kar so. Navezanost na domačo govorico se v umetniški uporabi spremeni v kristal, ki lahko zadovolji tudi sladokusce. Knjigo kakovostno dopolnjujejo fotografije Grazi-ana Podrecche, ki je v šestdesetih letih pričel hoditi drugačno umetniško pot. S fotografskim aparatom se je napotil po Nadiških dolinah in slikal pokrajine, moške in Zenske, interjerje zapuščenih
hiš, obrtniške delavnice, igre otrok, detajle predmetov itd. Nabralo se mu je na tisoče izrazito kakovostnih fotografij. Podrecca je uporabil različne tehnike, med njimi tudi čmo-belo, ki ohranja posebni čar. Za prikupno oblikovno podobo knjige pa je poskrbel tržaški Studio Link oziroma Rado Jagodic, ki je ovrednotil tudi fotografsko gradivo.
Knjigo bodo predstavili v soboto, 15. januarja v občinski dvorani v Špetru in sicer ob 18.uri. Ob 19.uri pa bodo v Beneški galeriji otvorili razstavo Graziana Podrecche.
Med sabo povezani prireditvi prirejata Studijski center Nediža in Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljstvom Občine Sovodnje. (ma)
Didaktično ravnateljstvo s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Spetru obvešča, da od 10. do 25. januarja poteka vpisovanje za naslednje šolsko leto.
Starši, ki si želijo predhodno ogledati delo v vrtcu, lahko to storijo vsak ponedeljek in sredo v januarju od 10. do 12. ure. Informativni sestanek ob vpisu v prvi razred osnovne šole bo v četrtek, 13. januarja, ob 18. uri.
La Direzione didattica con insegnamento bilingue sloveno-italiano di San Pietro al Natisone comunica che dal 10 al 25 gennaio sono aperte le iscrizioni per il prossimo anno scolastico. 1 genitori interessati a visitare la scuola dell'infanzia potranno farlo tutti i lunedì e i mercoledì di gennaio dalle ore 10.00 alle ore 12.00. La riunione informativa per le iscrizioni in prima elementare avrà luogo giovedì 13 gennaio alle ore 18.00.
Aktualno
Pogovor z Blažinovo o deželnem finančnem zakonu
Priznanje Postaji
in pretvornik
Tik pred božičnimi prazniki je Deželni svet Furlanije Julijske Krajine sprejel proračun za leto 2005. Gre za najpomembnejši dokument neke javne uprave, v katerem postanejo programi in obljube stvarnost (ali pa se izneverijo pričakovanjem). Za italijanske dežele je bilo letos težko zadostiti vsem potrebam in izpolniti vse obljube, ker so deželni proračuni odvisni od državnega. Berlusconijeva vlada je v letošnji proračunski zakon vnesla postavko o znižanju davkov. Illyjeva uprava se je problema nižjih sredstev lotila resno in v času suhih krav sestavila natančni seznam prioritet. O tem in drugem smo se razgovarjali s slovensko deželno svetovalko Demokratične zaveze Tamaro Blazino. Intervju se je dotaknil tudi vprašanj slovenske in drugih manjšin.
Proračun za leto 2005 je bil tudi za Deželo Furlanijo Julijsko Krajino in za Illyjevo upravo nelahek izziv. Kako ste se spoprijeli s konjunkturo?
Izbire rimske vlade in Doma svoboščin so vplivale na deželne proračune. Nižanje davkov je za dežele avtomatično pomenilo manjše prihodke: večje potrebe rimske vlade pomenijo manj sredstev za dežele. Kljub temu je naša deželna koalicija z vlado, ki jo podpira, uresničila nekaj pomembnih postavk. Navedla bi jih shematično, da bodo razumlivejše.
a) Prispevki krajevnim upravam so ostali nespremenjeni.
b) Nismo znižali sredstev za zdravstvo in socialo.
c) Uspeli smo najti primerna sredstva za raziskovanje in inovacijo in to predvsem na gospodarskem področju. Prepričani smo, da je takšna izbira ključna, če želimo, da se bo deželno gospodarstvo razvijalo in ustvarjalo boljše življenje za vse.
č) Stanovanjski politiki smo celo povišali dotacije in to v dve smeri: del sredstev bo namenjen ljudskim gradnjam, del pa za prispevke za prvo stanovanje.
Vaša večina in Illyjeva vlada je prvič po dolgih letih dodala sredstva v korist slovenske manjšine in tako povišala vsoto, ki jo manjšini preko Dežele dodeljuje Rim na osnovi zaščitnega zakona St. 38.
Uspelo nam je najti dodatna sredstva tudi za slovensko manjšino. Naj navedem najpomembnejša:
- ustanovili smo fond v višini 300.000 evrov za kulturno, športno in rekreacijsko delovanje;
- Slovenskemu stalnemu gledališču smo namenili izreden prispevek v višini 200.000 evrov. Za gledališče smo povišali vsoto 75.000 evrov, ki naj bi v petnajstih
Tamara Blažina
letih krila dolgove ustanove, na 125.000 evrov;
- občini Ronke smo dodelili sredstva za avtobus, ki vozi otroke v slovenko šolo v Romjan. Doslej sta krili strošek SKGZ in SSO.
- Gorski skupnosti Brda-Nadiške doline-Ter smo namenili sredstva za namestitev oddajnika v Prešnjem. Oddajnik bo omogočil slišnost in vidljivost radijskih in televizijskih oddaj slovenske radiotelevizije, ki deluje v sklopu tržaškega sedeža RAI (Radio TS A), v Nadi-ških in Terskih dolinah.
Problem je star in občuten. Kako se bo konkretno rešil?
Dežela ni mogla dati denarja RAI. Srečali smo se s sindikati deželne postaje RAI in z odgovornim deželnim odbornikom Lodovicom Sonegom. Bili smo soglasni, da bo oddajnik postavila tehnika RAI, plačala pa ga bo Gorska skupnost. To je bila edina možnost, da izpolnimo, česar konvencija RAI ne predvideva. Nekaj več sredstev smo dodelili tudi beneškim kulturnim in drugim organizacijam.
Ob Slovencih sta v naši deželi priznani tudi furlanska in nemška manjšina. Za vse manjšine pa je pomemben zakon št. 482. Ste kaj pridali sredstvom, ki jih predvideva omenjen zakon?
V proračunu smo upoštevali tudi potrebe furlanske in nemške skupnosti. Odločili smo se, da uzakonimo dodatna sredstva za poučevanje manjšinskih jezikov v šolah ter za prirejanje posvetov in za uresničevanje raziskav na področju manjšin. Dežela s tem dopolnjuje zakon št. 482. Jasno je, da lahko iz teh sredstev črpajo tudi Slovenci.
Posebno priznanje je s strani Dežele prejela Postaja Topolove.
V finančnem zakonu je splošen seznam kulturnih ustanov in organizacij, ki prirejajo dejavnosti, ki imajo širši deželni, državni in mednarodni značaj. Seznam smo skrčili in vanj uvrstili organizacije in pobude, ki resnično odgovarjajo zahtevnim kriterijem. Tako smo v ta seznam uvrstili Postajo Topolove, ki je kakovostna,
inovativna in ima mednarodni značaj. Organizatorji lahko računajo na vnaprej določen prispevek 50.000 evrov, kar jim bo omogočalo lažje načrtovanje.
V objektivno nelahkih pogojih ste bili svetovalci in vlada Demokratične zaveze uspešni, saj ste sredstva usmerjali premišljeno in organsko. Kot uspešno se je pokazalo tudi delovanje slovenskih svetnikov, ko je šlo za manjšinska vprašanja.
Menim, da smo dobro delali in to v korist celotne Furlanije Julijske Krajine in tudi v korist tako pomembne prisotnosti, kot so slovenska manjšina ter seveda furlanska in nemška. Rezultate smo dosegli s skupnimi iskanji in napori, kar je izrazito pozitivno.
A.M.
ZELENI
LISTI
H
Are Mermolja
0 prepovedi kajenja v lokalih
Med prazniki sta bili v središču pozornosti dve temi: strahoviti morski potres cu-nami v južni in južnovzhodni Aziji ter prepoved kajenja v javnih lokalih, ki se je pričela v ponedeljek. Zapisal bi nekaj besed o tej temi in dodal kak vidik, ki običajno ne izstopa.
Po seznamu svetovne znanstvene organizacije je tobak mamilo in niti ne najlažje. Povzroča tako telesno kot psihično odvisnost. Teža in moč odvisnosti je seveda subjektivna. Ob tej ugotovitvi naj dodamo, da so imele in imajo vse civilizacije svoja mamila: od Egipčanov do amaconskih plemen. Stare družbe in plemena so imela glede mamil svoja pravila in varuhe. Vrač je pripravljal zdravila in omamne napoje, ki so jih bojevniki in lovci jemali ob posebnih trenutkih. Med severnoameriškimi Indijanci so lahko kadile le ženske, ki so prešle v čas neplodnosti itd. Skratka, nič novega-
Tudi danes poznamo dovoljena in prepovedana mamila. Zahod z Evropo in ZDA zvečina dovoljuje uživanje alkohola, tobaka in, z zdravniškim receptom, pomirit. Ne v Evropi in ne v ZDA pravila niso enaka. Vsekakor je v zadnjem desetletju doživelo na Zahodu najostrejše institucionalne napade kajenje. ZDA izvajajo izjemno strogo kampanijo proti kajenju. V
Presso l’Istituto sloveno per l’istruzione professionale
S. Pietro, nuovi corsi per adulti
L’Istituto Sloveno per l’Istruzione Professionale -Slovenski Deželni Zavod za Poklicno Izobraževanje propone presso la sua sede di San Pietro al Natisone nuovi corsi per adulti finanziati dal Fondo Sociale Europeo.
A fine gennaio partiranno corsi di tedesco, informatica, apicoltura e frutti-coltura biologica nelle zone montane. Le lezioni si terranno in ore serali, una o due volte per settimana, il
Prospettive economiche e paesi dell’Est neil’UE
Convegno a Cividale
Lunedì 17 gennaio avrà luogo a Cividale una tavola rotonda-dibattito sul tema “Prospettive economiche ed occupazionali derivanti dall’adesione all’Unione europea dei paesi dell’Est”.
Il convegno si terrà presso il centro culturale San Francesco ed avrà inizio alle ore 10.30. E’ promosso dal circolo di cultura istro-veneta “I-stria” insieme all’associazio-
Californiji ni možno kaditi niti na plažah. Nekatere države prepovedujejo kajenje celo v zaporih, kar pomeni za zapornika popolni prohibici-onizem. Tudi v Evropi so v nekaterih državah izjemno strogi, npr. na Finskem. Nova italijanska zakonodaja je v Evropi med strožjimi.
Zakaj preobrat od cigarete kot družbenega statusa do cigarete kot demona? Nedvomno je, da kajenje škoduje zdravju. Je mamilo, čeprav ima to značilnost, da bistveno ne spreminja človekovega vedenja in psihičnega stanja. Pijani človek je opazen, če je nekdo pokadil dva zavojčka cigaret, lahko to prepoznamo po vonju. Kajenje škodi drugim, ki so v zaprtem prostoru v družbi kadilcev. Gostilničar mi je pravil, da ni nikoli pokadil cigarete, njegova pljuča pa imajo podobo pljuč strastnega kadilca. Ker so cigarete mamilo, povzročajo fizično (kratkotrajno) in psihološko (dolgotrajno) zasvojenost. Ker je psihološki faktor najtežji, je seveda moč zasvojenosti subjektivna. Strastni kadilec pa se odvaja od kajenja z veliko muko in pogostokrat potrebuje pomoč. Zdravnikova prepoved ne pomaga veliko.
Odločitev za nehanje predpostavlja notranje človekove zorenje, ki se bo ob od-
sotnosti “zveste" cigarete spremenilo v drugačen stil življenja.
Ko razpravljamo o zakonodajah, je potrebno imeti pred očmi vse te aspekte. Države pa se odločajo za omejevanje kajenja, ker s tem, da ščitijo zdravje ljudi, ščitijo tudi državne blagajne, saj je zdravljenje bolezni, ki jih kajenje pospešuje, drago in nemajhne so družbene posledice. Čeprav sem poskusil moč odvisnosti, pa ne vidim smisla v fundamentalizmu. Kadilci bodo spreminjali v plinske celice domove in avtomobile. Res je, da negativna klima pomaga k odločitvi proti kajenju, tobačne tovarne pa še ne bodo falirale.
Res je, da kadilec nima pravice puhati dim v nekadilce. Prav tako pa mi ni všeč getizacija kadilcev: v njej ne vidim smisla. Ko bi bili dosledni, ne bi smeli točiti alkohola gostom, ki kažejo znake vinjenosti (že samo vpitje moti), strogi kriteriji bi morali veljati za pomirila itd. Ker ni tako in ker prepovedi padajo brez prave informacije in vzgoje, bi bilo razumne-je ločiti prostore za kadilce in nekadilce. Skratka, nuditi bi bilo treba izbiro, kadilce pa prepričati v osnove prijaznega vedenja.
V družbi nekadilcev, naj bi se ob “napadu" potrebe kadilec umaknil in ne bi puhal dima v soseda, ki ga to moti. Doma lahko vsak dela, kar želi, vendar če povabi na večerjo nekadilce, naj bi goste ne stlačil v plinsko celico. Po teh enostavnih zadevah in pravilih pa ima vsak pravico, da po lastni uvidevnosti “ka-tramira” svoje grlo in pljuča. Bistveno je, da svoje odvisnosti ne vsiljuje drugim.
costo è di 1,50 euro per ora di lezione.
Ricordiamo inoltre che il 21 gennaio si concluderanno le iscrizioni per il corso di giornalismo interculturale rivolto a diplomati e disoccupati che si terrà a Udine e che verrà presentato in Provincia a Udine, venerdì 14 gennaio alle ore 11.30.
Per informazioni ed iscrizioni rivolgersi alla segreteria tutti i giorni dalle 15.00 alle 20.00 chiamando il 339 4628705.
TECNICHE DELLA DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE
Durata: 400 ore di cui 1£0 ore di stage
TECNICHE DI TRADUZIONE TRA LE LINGUE ITALIANA E SLOVENA
Durata: 300 ore di cui 120 ore di stage
• / corsi si terranno presso la nostra sede di Trieste in via Ginnastica, 72
• Info: +39 040 566360; ts@sdzpi-irsip.it
• Iscrizioni: dal lunedi al venerdì dalle 9.00 alle 13.00 FINO AL 21 GENNAIO 2005
TECNICHE DI ELABORAZIONE DI PROGETTI COMUNITARI
Durata: 400 ore di cui 160 ore dì stage
• Il corso si terrà presso la nostro sede di Gorizia, Corso Verdi SI int.
• Info: +39 0481 81828; go@sdzpi-irsip.it
• Iscrizioni: dal lunedì al venerdì dalle 9.00 alle 12.00 FINO AL 21 GENNAIO 2005
ne Carta di Cividale ed il Forum delle associazioni del turismo sociale “Civitas Au-striae” con il contributo della Regione.
I relatori del convegno, che verrà introdotto da mons. Guido Genero, sono: Livio Dorigo, Franco Fornasaro, Loris Dilena, Flavio Forlani, Giuliano Orel, Romina Zamboni, Bruno Cesca, Patrizia Tiberi e Melita Richter.
GIORNALISMO INTERCULTURALE
Durata: 400 ore dì cui 140 ore di stage
• Il corso si terrà presso la nostro sede di San Pietro al Natisone (UD) Viale Azzida 9 e presso la sede dell'ENAIP a'Pasian di Prato (UD), via Leonardo da Vinci 27
• Info: +39 339 4828705; +39 0481 81828, ud@sdzpi-irsip.it
• Iscrizioni: dal lunedì al venerdì dalle 9.00 alle 17.00 FINO AL 21 GENNAIO 2005
• Requisiti: stato di disoccupazione, diploma, residenza nelle provincie di Trieste, Udine, Gorizia o nelle regioni della Obalno-Kraška, Goriška
e comune di Kranjska Gora.
• Corso e materiale didattico sono gratuiti
( www.sdzpi-irslp.it ;
Programma di iniziativa comunitaria Intcrreg III A ITALIA - SLOVENIA 2000 ■ 2006 ‘Formazione professionale transfrontaliera'
Unione Europea FFSR
a
Regione Autonoma Fthjh Venezia Giulia
Ministero detttconomìo e deHe Finanze
— Dan emigranta
Mi smo parvi, ki ljubimo svoj domači jezik
Giorgio Banchig
Ko govorimo o šoli in o mladini, smo prisiljeni gledati naprej. In Ce gledamo naprej, ugotovimo, de dost stvari nam manjka za postat močna skupnost, sposobna odgovoriti novim izzivam in premagati nevarnosti, ki prihajajo iz globalizacije in ne samo. Priča smo novi kampanji, ki skuša potisnit našo skupnost v folklorno skupino s tem, de bi odtrgali, ločili naše dialekte od slovenskega jezika, češ, de ta nima nič skupnega z našim kulturnim svetom. Mi smo parvi, ki ljubimo naš domači slovenski jezik;
le nostre specialità”
L’intervento del presidente della Provincia di Udine Marzio Strassoldo al Dan emigranta è stato incentrato sul significato dell’azione che l’amministrazione da lui guidata ha avviato con l’apposizione delle tabelle segnaletiche bilingui, tema già toccato da Giorgio Banchig che aveva parlato in precedenza a nome delle organizzazioni slovene della provincia di Udine.
“L’abbiamo fatto non per contingenze specifiche - ha detto - ma perché siamo stati eletti con un programma di forte valorizzazione delle risorse culturali e linguistiche di questa provincia, la più ric-
Marzio Strassoldo
dai parlamentari di questa regione.
“Gli strumenti ci sono - ha aggiunto - e le leggi devono
Alcuni momenti del Dan emigranta
essere applicate, ci sono delle pigrizie mentali, delle resistenze, anche delle incongruenze nella legge stessa, ma questa va attuata”.
Strassoldo ha quindi ripreso il tema della ricchezza cul-
turale e linguistica presente nella provincia prendendo come esempio il nome del capoluogo che ha quattro nomi accettati tranquillamente da un millennio circa: Udine, Udin, Videm, Weiden.
“Chi ha avuto la possibilità di ascoltare parlare nella vostra lingua - ha detto il presidente della Provincia rivolto al pubblico in sala - si sente immerso in un mondo che parte da qua e arriva a Vladivostok”.
Sulla segnaletica stradale bilingue “ci sono stati anche problemi, perché in questo Paese abbiamo strade statali, provinciali, comunali e autostrade, così abbiamo introdotto ancora un elemento di diversità, però la segnaletica è stata fatta. Poi ci sono le difficoltà del codice della strada per cui nel Tarvisiano le lingue sono quattro e il codice ne prevede solo due. Ma nonostante le difficoltà, da superare, si dà la possibilità di conoscere i nomi dei paesi così conte li chiama la gente del luogo.”
Si va avanti, dunque, perché la Provincia di Udine ci crede. “Se siamo speciali in questa regione - ha concluso Strassoldo - non lo siamo perché siamo su un confine o per altri motivi ma perché la maggioranza di questa regione, e in particolare di questa provincia, parla lingue dichiarate minoritarie a livello nazionale. E’ questa la vera specialità e questo noi dobbiamo valorizzare perché è l’unico modo per giustificare la situazione di privilegio che abbiamo”.
drugi muorajo še tuo dokazat s konkretnimi dejanji. In šele teknit nam bojo lahko solili pamet z znjihovimi nekulturnimi teorijami.
Se enkrat veselo novo leto vsem vam!
Giorgio Banchig
novi mata j ur
četrtek, 13. januarja 2005
L’intervento del presidente della Provincia Strassoldo
s prve strani
Dan emigranta je praznik naše slovenske kulture, našega slovenskega jezika, je praznik ljudi, ki so s ponosom ostali ukoreninjeni v naši tisočlietni zgodovini in se trudijo, de bi naš narod ostal živ in močan na telem kraju Evrope, s katerega imamo srečo gledat deleč naj na latinski sviet, s katerim živino ob rami več kot tavžint liet, naj na slovanski in slovenski sviet, katerega smo najzaho-dnejši del. Ob dnevu emigranta smo vajeni pregledat opravljeno delo v starem letu, pogledat naprej v novo, de bi zastopili, katere so naše potriebe, po kateri poti moramo hoditi za utar-dit našo zavest, razširit naše di-elo, ponudit našim ljudem tiste sredstva, ki jih potrebujejo za ostat zvesti svojim koreninam.
V lietu 2004 smo veselo praznovali vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Na Matajurju smo doživieli liep zgodovinski dan in smo videli v očeh prisotnih zadoščenje in globoko veselje, kot da bi z raman vargli na tla veliko in težko breme, ki so ga desetletja nosili in jim je povzročilo karvave rane ra-zpartije, nasprotovanja, emigracije, ekonomskega in socialnega nazadovanja in na naši strani celo preganjanja tistih, ki so se borili za ohranit svojo kulturno identiteto.
Čakali smo se, de se bo meja počaso nižala, de bo vstop Slovenije v Eu takoj prinesel konkretne posledice tudi v naših krajih. Nie pa tako: edina ugodnost je, de niesmo parsi-Ijeni financi poviedat, koliko mesa al cigaret smo kupili v Kobaridu al v Duty free. Slovenske televizije ne vidimo še, četudi je slovenski parlament že pred leti sparjeu zakon in na-meniu sredstva za vidljivost slovenskih programu v Benečiji; na Matajurju in Kolovratu in na drugih gorah, ki mejijo s Slovenijo, na smemo še čez mejo, četud je pristojna italijansko - slovenska mešana komisija sprejela predlog o turističnem prehodu meje. Tako iniciativa Pro loco Nediške doline "Po poteh generala Rommla" je spet naletiela na birokratske težave.
V lietu 2004 smo se spuo-mnili na Ivana Trinka ob 50-li-etnici njegove smarti in smo zastopili, de biti Slovenec v teh krajih pomeni biti globoko ukoreninjeni v našo slovensko kul-
ca in Italia per quanto riguarda la presenza di comunità linguistiche”.
La Provincia, ha ricordato poi Strassoldo, si è mossa anche perché aiutata dall’approvazione della legge 482 del 1999, supportata con forza
turo in obenem bit odparti na druge kulture začenši od najbližjih; pomeni razviti in pokazat vse sposobnosti, vse talente na vsieh področjih kulture; pomeni biti dosledni, resni, verodostojni, učinkoviti v našem delu in v naših izbirah.
V lietu 2004 je videnska provinca posta\’la tabele s slovenskimi an italijanskimi imeni vasi, je nardila kampanjo namenjeno otrokan an mladin, de naj ohranijo izik an kulturo svojga teritorja; ustanovila je službo za izike in je na dielo poklicala tudi adnega Slovenca. Čakamo, de na tist prestor, ki je sada prazan, bo poklican človek, ki pozna naše probleme in naša pričakovanja.
V lietu 2004 je Kmežka zveza odparla svoj urad v Čedadu in v širši družbi je z velikimi uspehi začela delovat Pro loco Nediške doline.
V lietu 2004 smo začeli praznovat 20 - letnico dvojezične šole, ustanove, ki predstavlja prelomnico v kulturni zgodovini naše skupnosti. V teku teh let je šola odločno pomagala, de bi naši otroci in mladi odkrili bogastvo naše kulturne in možnost bit povezani z našo tisočletno zgodovino.
Dvojezična šola je danes največja šolska ustanova v Benečiji in na teritoriju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Ker osnovno izobraževanje ne zadostuje več potrebam naše skupnosti, potrebujemo srednje šole, potrebujemo višjega izobraževanja in to tudi ob upoštevanju, da že letos tri naši fantje obiskujejo Ljubljansko univerzo, drugi pa študirjajo slovenščino na videmski univerzi.
“Stiamo valorizzando
s prve strani
Kar se je odparu zastor an smo na odru gledališča Ristori zagledal kaselo (al pa trugo, kot ji pravimo drugod), pokrito an okuole nje štier paržgane kandele, smo pomislili “Lietos bo žalostno!”. V resnici smo gledal adno od narbuj smie-Snih komedij Beneškega gledališča, puno presenečenj an nepričakovanih zapletov an razpletov. Vse se je obračalo okuole premoženja stare mame Amalie an vprašanja, komu ga zapusti. Sinu Jurčiču, pijančiču an njega histerični
Telekrat “Mama je limarla dvakrat”
an žleht ženi Marjanci? Hčeri Rosaliji, ki je čakala majhaner ga an nje možu Petru prav nič zvestemu? Al pa neoženjeni sestri Klari? De bo vsa stvar še buj zavozlana sta bila še mlad badant, ki je skarbeu za uresničiti želje Amalie, napisane v testamentu an mlada francu-oska babysitter. Lahko se sami predstavite, kakuo so se med sabo kregal an kake so se jih znal adan drugemu an martvi
ženi, kar so muorli demokratično zbrat tistega, ki za njo po-sada vse premoženje. An tuole je biu samuo an magnjen liepe igre. Zgodba je takuo lepuo spejana, de je še škoda jo poviedat, igrauci pa so bili od parvega do zadnjega zaries sproščeni an barki. “Mama je untarla dvakrat” je naslov telega diela Beneškega gledališča. Bluo je po besiedah puno od tistih, ki so ga gledal, adna od
narlieuših, če ne narlieuša igra našega gledališča. Napisu jo je Vinko Modemdorfer, priredila jo je za naše gledališče po beneško Marina Cemetig, režija pa je bila Marjana Bevka. An njega roka se je dobro poznala an lietos. Tisti, ki jo je zantudu ima parložnost jo videt že v nediejo 16. ženarja ob 16. uri v Ligu.
Naj na koncu zahvalimo an pohvalimo vse, ki so nastopili. Se posebej se želi Beneško gledališče zahvalit pogrebnemu podjetju La Ducale an pro-fumeriji Quaiizza Emma.
6
novi matajur
Četrtek, 13. januarja 2005
Risultati
Promozione
Valnatisone - Santamaria	1-1
JUNIORES
Tricesimo - Valnatisone	4-3
Amatori
Valli del Natisone - Bagnarla Arsa	2-2
Gp Piccini Codroipo - Filpa	5-2
Sos Putiferio - Orzano	4-2
Osteria al Colovrat - Progettoideazione	4-3
Poi. Valnatisone - Piaino	3-1
Prossimo turno
Promozione
Valnatisone - S. Sergio
JUNIORES
Gornars - Valnatisone
Amatori
S. Daniele - Valli Natisone Filpa - Birreria da Marco Maxi Discount - Osteria al Colovrat Sos Putiferio - Polisportiva Valnatisone
Calcetto
Sporting 2001 - Merenderos The Black Stuff - New Welding
Bar al Ponte - Paraiso A. A.
Paradiso dei golosi - PV2 Twister Carrozzeria Guion - Pittibull Klupa - P.P.G. Azzida
Classifiche
Promozione
Sangiorgina 30; Juventina 28; Pro Cervignano 27; Mariano, Ruda 24; S. Sergio 23; Costalunga 22; Ronchi 21 ; Muggia, Buttrio, Santamaria 20; S. Giovanni 16; Cividalese 14; Fincantieri 12; Valnatisone 11 ; Gallery Duino 9.
3. Categoria
Serenissima, Savorgnanese, Azzurra 24; Pa-
Sport
viese 22; Rangers 18; Moimacco’ 15;Cor-mor* 14; Audace, S. Gottardo, Fortissimi 9; Ciseriis 6; Donatello 2.
JUNIORES
Ancona 29; Palmanova, Pro Fagagna 28; Rivignano 25; Centro Sedia, Manzanese 23; Sevegliano 20; Union '91 15; Pozzuolo 12; Valnatisone, Tricesimo, Pagnacco 10; Gonars 9; Buttrio 7.
Amatori (Eccellenza)
Ziracco 15; Filpa, Birreria da Marco. Mereto di Capitolo 14; Bar S. Giacomo, Dimensione Giardino 13; Valli del Natisone, Warriors, Torean 12; S. Daniele, Gp Piccini Codroipo, Termokey 10; Ba. Col. 9; Bagnarla Arsa 8 .
Amatori (2. categoria)
Orzano, Versa 18; Osteria al Colovrat*, Poli-sportiva Valnatisone 15; Sos Putiferio, Carioca 13; Progettoideazione 11; Piaino, Mar/Ter, Maxi Discount 9; Friulclean 8; Moimacco 4*.
Amatori (3. categoria)
Filpa 16; Beivars 13; Bar Ghigolòl 1 ; Poi. valnatisone, Pizzeria da Raffaele 10; Orzano 8; Maxi discount, Alla terrazza 6; Piaino, Moimacco 4; Friulclean, Mar/Ter 3.
Le classifiche dei campionati amatori sono aggiornate alla settimana precedente.
* Una partita in meno
Colpo grosso della squadra amatoriale di Savogna che sconfigge una delle due capoliste del girone
Quattro brindisi per la Sos Putiferio
Gli Juniores della Valnatisone perdono all ultimo istante la gara con il Tricesimo - Pari della Valli del Natisone La Filpa incappa in un brutto stop a Codroipo - Continua la serie positiva dell’ Osteria al Colovrat di Drenchia
Sono ripresi i campionati dilettanti ed amatori di calcio.
In Promozione la Valnatisone ha chiuso il girone di andata con un pareggio.
In attesa della ripresa, prevista per il 23 gennaio con la gara con il Donatello, l’Audace del presidente Remigio Cemotta ha visto premiata la sua politica del lancio dei giovani calciatori. Per la formazione della rappresentativa provinciale di 2. e 3. categoria sono stati convocati tre ragazzi di S. Leonardo; Michele Predan, Eric Dorgnach e Michele Bergnach.
Nel recupero giocato sabato 8 a Tricesimo la squadra degli Juniores della Valnatisone ha perso all’ultimo i-sianie. In precedenza avevano siglato le tre reti del momentaneo pareggio Francesco Cendou, autore di una doppietta, e Alex Faracchio.
Nel campionato di Eccellenza amatoriale la Valli del Natisone è stata fermata sul pari dal fanalino di coda Ba-gnaria Arsa. I biancoverdi di Mauro Clavora hanno realizzato due reti con Luca Scacco (su rigore) e Cristian Birtig. Hanno fallito un rigore con Marco Carlig e centrato due pali con Massimo Congiu.
E’ andata peggio alla Filpa di Pulfero che è stata sconfitta a Coderno di Sede-gliano dalla Gp Piccini Codroipo. L’allenatore pulferese Severino Cedarmas ci ha illustrato così questa battuta d’arresto: “Gli avversari tiravano in porta e segnavano, noi sbagliavamo e abbiamo
VALNATISONE	1
SANTAMARIA	1
Valnatisone: Bortoluz, Gallas, Giugliano, Tiro, Costantini, Bolzicco, Din-do, Stefanutti, Suber (Domeniš), Miano, Piccaro (Dugaro).
S. Pietro al Natisone, 9 gennaio - La Valnatisone ha ripreso il suo cammino ospitando la formazione del Santamaria. I locali sono scesi in campo determinati ed hanno giocato alla grande nella prima frazione di gioco, costringendo gli avversari a difendersi a denti stretti. Purtroppo ancora una volta i ragazzi del presidente Daniele Speco-gna si sono dimostrati sterili in fase realizzativa, nonostante le numerose occasioni da gol.
Infatti in sette minuti per due volte Dindo si è trovato sui piedi il pallone
fatto solo due centri con Davide Del Gallo e Giuliano Miani”.
Nel campionato di Seconda categoria da segnalare la grande impresa della Sos Putiferio che ha battuto una delle due capolista, l’Orzano. Hanno firmato le reti-vincenti Mauro Corredig, autore di u-na doppietta, Stefano Morea-le ed il presidente-giocatore Diego Petricig.
L’Osteria al Colovrat di Drenchia ha continuato la sua
CASC %
‘trattoria
i PIETRO Al ma;
loc. SORZEfc-0
La panchina dell’Audace al completo
marcia di avvicinamento alla vetta superando la Progettoideazione. Per i ragazzi guidati da Igor Clignon ha realizzato una tripletta Yari Tullio ed un gol Massimo Gus. Stasera, giovedì 13, alle 21, si giocherà a Moimacco la gara di recupero tra i locali e l’Osteria al Colovrat.
Infine va a braccetto con i ragazzi di Drenchia la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale, che ha superato il Piaino grazie alle reti siglate da Massimo Di Nardo, Stefano Peressutti e Thomas Pe-trizzo.
Sabato prossimo a Savogna è in programma alle 14.30 il derby tra la Sos Putiferio e la Polisportiva Valnatisone di Cividale.
Nel prossimo week-end riprenderanno a giocare le formazioni amatoriali di calcio a cinque. La gara più attesa é la sfida tra il Bar al Ponte e la Parajso Amsterdam Arena, mentre il Paradiso dei golosi affronterà la capolista PV2 Twister. (Paolo Caffi)
La Valnatisone del 2005 pare un’altra squadra
vincente, sprecando le opportunità. Successivamente una conclusione di Giugliano, conseguente ad un calcio d’angolo, mandava la sfera a sfiorare il palo. Al 24’ toccava a Maurizio Suber calciare a lato. Il risultato si sbloccava al 33’ quando Suber dava il colpo di grazia deviando in fondo al sacco il pallone calciato da Gabriele Miano. Il primo tempo terminava senza pericoli per la formazione locale.
natore della squadra Giovanissimi della Valnatisone Renzo, da buon opportunista metteva il pallone alle spalle di Bortoluz a conclusione di una confusa mischia in area locale.
Nei restanti minuti la Valnatisone cercava inutilmente la via del successo.
La squadra vista all’opera oggi è la lontana parente di quella apatica ed inconcludente di un mese addietro. Si vede l’impronta del lavoro intrapreso dall’allenatore Marco Bil-lia, che speriamo continui a migliorare in modo che la Valnatisone riesca ad ottenere una meritata salvezza. (p.c.)
All’inizio della ripresa, dopo una parata di Bortoluz, al 13’ Tiro costringeva ad un difficile intervento il portiere avversario.
Due minuti più tardi lo stesso calciatore locale veniva espulso per doppia ammonizione.
La Valnatisone nonostante l’inferiorità numerica riusciva ad amministrare il vantaggio ma sulla sua unica indecisione, al 37’, l’attaccante ospite Chiarandini, figlio dell’alle-
Gabriele
Miano,
centrocampista
della
Valnatisone
La Polisportiva S.
Leonardo torna
E’ ripresa anche l'attività pallavolistica della Polisportiva S. Leonardo che partecipa ai campionati di competenza.
In Prima divisione maschile la nostra squadra è stata sconfitta per 3-1 dalla Terme di Li-gnano. 11 prossimo appuntamento sul parquet di Gemona sarà contro la Vodafone.
Le ragazze di Seconda divisione riprende-
I ragazzi della
Prima divisione maschile
sotto rete
ranno a giocare venerdì 14 gennaio ospitando la Bricofer, squadra che conta tre punti in più delle valligiane.
Le ragazzine della Under 15, hanno iniziato la seconda fase perdendo 3-1 sul campo di Palmanova. Sabato 15 gennaio ospiteranno a Merso di Sopra le udinesi dei Fortissimi.
Queste le classifiche aggiornate:
Prima divisione maschile: Caffè Sport 17; U.S. Friuli 14; Terme di Lignano 13; Pizzeria Al Ledra 12; Pneus Pasian 10; Ass. Poi. Aqui-leiese, Ass. Sportiva Rojalese 9; Polisportiva S. Leonardo 8; Il Pozzo 6; Atletica Codroipe-se 4; Vodafone Gemona 3; Stella Volley 0.
Seconda divisione femminile: ASFJR 12; Kennedy 9; Tecnocom, Majanese 6; Bricofer, Csi Tarcento 5; Acqua Pradis 3; Polisportiva S. Leonardo 2; S. Daniele 0.
Under 15 - Seconda fase: Palmanova, Por-petto Sangiorgina 3; Polisportiva S. Leonardo, Fortissimi, Bar al Feralut 0.
Kronaka
novi matajur
četrtek, 13. januarja 2005
7
Organizzato dal Comune di Seraing (Liegi-Belgio) e destinato ai giovani tra i 15 e i 35 anni, il concorso cinematografico "Cameras Citoyennes" ha visto la brillante affermazione di una nostra giovane compaesana, Audrey Salina.
Audrey ha ottenuto un lusinghiero posto in classifica con il suo cortometraggio di 11 minuti di un'intervista allo scrittore sloveno Roman Firmani, mentre con il suo film intitolato "Doppiamente stranieri" si é vista attribuire il premio speciale dell'Assessore alla Cultura del Comune di Seraing, tramite il Centro Culturale. Audrey è figlia di Clara Feletig - Matizljova di Laze (Drenchia) e di Riccardo, originario di Novara
V Sauodnji božične piesmi za želiet vesele praznike
Zapielso “VosdiMuzane”, “CoraleS. Conciano” an “Tre valli’
Posebna vičer je bla v Sauodnji v saboto 18. dičemberja. V cierkvi gor na sred vasi so se zbrali trije zbori, kori an zapiel za želiet vesele božične an novolietne praznike vsiem tistim, ki so se gor zbral.
"Nadal in viac, Natale in cammino, Božič na hoj”, takuo so diel ime telemu srečanju, ki so ga organizal zbori Vos di Muzane, Corale San Canciano iz Cam-poformido an Tre valli iz Kravarja, kjer piejejo pievci iz vsieh naših dolin, sevie-da, tudi iz Sauodnje.
Teli zbori so jo parvi krat zapiel v saboto 4. dičemberja v Muzzani, potle v saboto 11. dičemberja v Campoformido an takuo, ki smo jal, 18; dičemberja pa v Sauodnji.
"Tre valli" je lepuo zaključu lieto 2004, saj jo je zapieu tudi v Viškuorši v nediejo 19. dičemberja za "Božične koncerte", ki jih organizava Gorska skupnost Nediških, Terskih dolin an Brd.
Na viljo so zvičer zapiel v Klenji, o pu-noči pa na Stari gori.
Božično navado oživiel malomanj povserode
Šestdeset liet potlè devetica v Kravarju
Devetico božično smo jo bli že malomanj pozabil, molil so jo še tu kaki vasi. Tele zadnje lieta pa videmo, de jo molejo spet nomalo povserode.
Kuo je lepuo, de tele naše stare navade spet oživiejejo! Zviedel smo, de tel zadnji Božič so jo spet začel molit tudi v Kravarje.
Je bluo šlo napri 60 liet, odkar so jo zadnji krat molil!
"Je bla na rieč posebna," so nam jal, "vsako vičer smo se zbral v kaki hiši po naših vaseh: v Kravajru, Ješičah, Ušivci, Zabarde an Podkra-varju. Vsako vičer za devet dni smo se kupe zbral pru v liepi skupini an kupe molil. Tuole nam je dalo puno ve-seja, nam, ki smo buj mladi, posebno pa tistim buj par li-eteh."
Te pravi duh Božiča je pru tel tle.
GRMEK
Topoluove / Francija Žalostna novica
Iz Francije je paršla žalostna novica, de nas je za nimar zapustu Silverio Rudi iz To-poluovega. Imeu je 71 liet.
Po domače je biu Balenta-rju, domačini iz Topoluovega pa so jim pravli tudi Dol z maina tih, zak njega tata an njega mama sta imiela malin.
Je bluo lieto 1957, kar Silverio je zapustu njega rojstno vas za iti po sviete. Su je v Francijo an tle je ušafu dielo. Tle se je ustvaru njega družino an novuo življenje, nie pa nikdar pozabu na njega vas an njega ljudi.
Kupu je hišo go par Hloc, kamar je pogostu hodu na počitnice, za preživiet lepe dneve v družbi Zlahte, ki je ostala tle doma, pru takuo parjate-lju.
V žalost je pustu družino, sestro Marijo, ki živi du Vidne, bratre Ernesta, ki je tu Padovi, an Marja, ki je pa v Franciji, pru takuo vso žlahto an parjatelje.
Za venčno bo počivu v Parigi, kjer je biu njega pogreb 8. dičemberja.
Hostne Zapustu nas je Silverio Chiuch
Biu je bolan an je zapustu tel sviet glih tisti dan pred Božičem, na 24. dičemberja. Silverio Chiuch - Cjuku iz Hostnega je imeu 77 liet.
Puno liet je dielu v Belgiji, v mini an takuo je zrediu veliko družino. Kar se je varnu damu je šu živet v rojstno vas, v Hostne.
Puno je pretarpeu, kar lieta
2001 mu je v ciestni nasreči umaru sin Fabiano.
Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Adele, hčere an sinuove, zete an nevieste, na-vuode an pranavuode, sestro an vso drugo žlahto.
Zadnji pozdrav smo mu ga dali na Liesah v pandiejak 27. dičemberja.
SREDNJE
Polica / Sant’Andrat Zbuogam Bernarda
Je bla buna puno cajta Bernarda Dugaro, uduova Qualizza, pa z nje veliko ku-ražo, viero an s pomuočjo nje hčer an parjatelje je prenesla vse do zadnjega. Umarla je v videmskem Spitale an je imiela 73 liet.
Bernarda se je rodila v Ko-
cjanovi družini v Gniduci, oženila se je pa v Polico, v Pekovo hišo. Nje mož je biu Mario iz tele družine. Tudi on nas je zapustu kako lieto od tegà. Za Bernardo jočejo hčere Dina an Rina, zeta Roberto an Antonio, navuodi Rudy, Marika an Alessia an vsa druga žlahta.
Venčni mier bo počivala v Sant’Andrat del Judrio, kjer je biu pogreb v saboto 8. že-narja.
SOVODNJE
Umarla je Giuseppina Domeniš
Na 30. dičemberja je biu v Sauodnji pogreb Giuseppine Domeniš, poročena Cromaz. Pina, takuo smo jo vsi poznal, je imiela 76 liet.
Ziviela je kupe z možam puno liet v Zviceri, kamar so bli šli zavojo diela. Kar sta se vamila damu sta kupila novo hišo v njih rojstni vasi Sauodnji an tle sta živiela.
Z nje smartjo je v žalost pustila sina Alberta, moža Milja, ki je Vicenu po domače, an vso drugo žlahto.
Sauodnja Zbuogam Bepo
Giuseppe Golop nas je za nimar zapustu. Bepo, takuo smo ga vsi poznal, je imeu 86 liet an je biu Pologinu iz Tar-čmuna, živeu pa je v Podarje.
Puno liet je dielu kot mlekar, kar je bla šele mlekarinca par Cedrone.
Je bluo lieto 1985 kar njega sin Romeo, ki je imeu sa-muo 31 liet, je zapustu tel sviet. Puno sta zavojo tega prejokala Bepo an njega žena Sofia, saj je biu tudi njih edi-
ni sin. Je bluo luja lanskega lieta, kar tudi Sofia je zapustila tel sviet, Bepo je biu takuo ostu sam tam na duome. Zboleu je kak cajt od tegà an boliezan ga je do smarti par-pejala. V žalost je pustu sestro Erminio, ki seda je ostala sama od velike Pologinove družine, kunjade, navuode an vso drugo žlahto.
Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 11. ženarja popu-dan v Sauodnji.
SVET LENART
Utana / Belgija Zazvonila je Avemarija
V kraju Grace Hollogne v Belgiji je zapustu tel sviet Egidio Chiuch - Lukanu po domače iz Utane. Imeu je 73 liet. Tudi Egidio je biu šu v Belgijo za iti dielat v mino. Huda nasreča ga je huduo ranila takuo, de nie mu vič dielat v mini. An tala je bla njega sreča, saj se je deu v “ko-merčjo”.
Zavojo njega bistre pameti, pa tudi poštenuost an spoštovanje do vsieh an vsega so mu puno parpomagal par novim diele, je imeu an srečo. Se nie pa nikdar pozabu na te potriebne ljudi. Je biu zlo navezan tudi na njega rojstne
kraje an pogostu se je vraču damu. Zavojo vsega tega so mu bli kako lieto od tegà dali v Spietre, v parložnosti sejma svetega Petra, Lastro Landar-ske banke. Lastro Landarske banke so jo dajali pru za pohvalit an zahvalit naše ljudi, ki so se storli spoznat za njih dielo.
Za njim jočejo žena Giovanna, hčere, zeti, navuodi, sestre an vsa druga žlahta.
Za venčno bo počivu v domačih tleh takuo, ki je on že-leu. Podkopali so ga v saboto 8. ženarja v Podutani.
DREKA
Debenije 9.1.1991 -9.1.2005
Slo je napri štiemajst liet, odkar nas je zapustu Eugenio Ruttar - Piercu iz naše vasi.
Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo Zena Teresina, hčere Silvana an Antonietta, navuoda an vsi tisti, ki so ga imiel radi.
Sono trascorsi quattordici anni da quando ci ha lasciati per sempre Eugenio Ruttar della famiglia Piercova di Obenetto. Con affetto lo ricordano la moglie Teresina, le figlie Silvana ed Antonietta, la nipote e tutti coloro che gli anno voluto bene.
• • •
Tu saboto v Ceda-de so vsi kupuval vsake sort dobruote za lepuo praznuvat te zadnji dan lieta, ku po navadi, s posebno obiuno vičerjo.
Karleto je špancie-ru po Cedade brez fe-nika tu gajuf an grede, ki je študieru, ki skuhat na zadnji dan lieta, je zamerku adno štijo puno raco-nu. Sline so mu tekle po usteh samuo mislit imiet tu padiel ’no tajšno dobro žvino an ku gaspodar je šu pit an taj v bližnjo oštarijo, je ničku popdau te narlieušega racona an ga skru tu barge-ške.
Na ženskim placu, kjer predajajo vsake sort zelenjave, je za-čeu hodit od bankona do bankona an gledu kiek previdat za luošt tu padielo blizu racona, de bo buj savori-tan,
Ustavu se j’ blizu adne žene, ki je dar-žala ’no veliko pletenico zelenjave.
Ku Karlet se j’ nomalo parbližu, racon je vetegnu von glavo iz bargešk an začeu pikat predarsin!
- Al ste videla šjo-ra, kajšan je?! - je pogodernju vas ardeč na obrazu Karlet!
- Oh ja, sem videla, sem videla! - je odguorila prečudvana žena - Saj kar sem bila mlada sem videla marskajšnega, ku vse čeče na telim sviete, pa adnega, ki pika predarsin ga nisem nikdar videla v mojim življenju!
PODBONESEC
Gorenj Marsin 8.1.2000 - 8.1.2005
Pet liet od tegà Fabio Žorža - Jako nas je za nimar zapustu.
Ziveu je v Belgiji, pa venčni mier počiva v domačih tleh, v Gorenjim Marsine.
Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo sin Gianni, hči Sabine, neviesta Silvia, navuoda Chiara an vsi tisti, ki so ga imiel radi.
Successo di Audrey con un cortometraggio
Kronaka
Že štierdeset liet na Cemurje
Kar greš v oštarijo dol na Čemur, se ti pari, de greš h parjateljam, saj Antonio Terlicher (Toni za parjatelje) an njega žena Margherita Cemotta sparjemajo vse tiste, ki se ustavejo par njih, ku de bi bli pa-rjatelji an ne klienti. Pru tele dni so praznoval štierdeset liet, odkar imajo v rokah oštarijo. Za tako lepo parložnost so nardil fešto, kjer se je zbralo puno od tistih, ki jih od nimar poznajo. Paršu je tudi gaspu-od nunac Gerussi, ki je požegnu še ankrat nje an njih gostilno.
Toni an Margherita imajo blizu oštarije tudi pompo za bencino. ToCit vino an kuhat kafè an le grede predajat bencino, nie pru malo dieia, takuo tele zadnje lieta jim pomagajo tudi njih otroc Davide an Isella. Na pomuoC jim parskoče an nevie-sta Daniela. Ceglih diela je puno Toni an
Margherita ušafajo cajt tudi za poslušat, kar jim pravejo, potroštat, Ce je za potro-štat, se posmejat, če kajšan jo kako povie. Toni, priet ku je paršu na Čemur, je dielu v oštariji, ki jo je imeu njega tata par Pičice, odkod je doma. "Par Trentarjih" so pravli ankrat. An pru tle se je Toni lepuo navadu, kakuo dielat z ljudmi an za tuole so mu vsi hvaležni.
Vsi jim iz sarca želijo še puno, puno sreče an zdravja, an vsi se troštajo jih videt še puno, puno liet ta za bankam, par-pravjeni ku nimar poslušat, podučit, potroštat an se posmejat. Ku tu vsaki pravi družini.
Sono quaranta anni che Toni e Margherita ci accolgono nel loro bar a Cemur. Un luogo questo, dove più che in un bar sembra di andare a casa di qualche amico
a cui tieni in modo particolare. Oltre al caffè o al bicchiere di vino qui trovi persone che ti ascoltano, che con te gioiscono o si preoccupano, persone che sanno consolarti o divertirsi con una sana partita a carte. Un punto di incontro per la gente che scende da Stregna, Drenchia, Grimac-co e San Leonardo e che si unisce a quelli di Savogna e San Pietro. Tutto questo hanno saputo creare con la loro gentilezza, disponibilità e discrezione Toni e Margherita, a cui, in questi ultimi anni si sono uniti anche i figli Davide e Isella e la nuora Daniela.
A loro gli auguri per tanti anni ancora di lavoro, serenità e salute con la speranza di trovarli per molto tempo ancora sempre sorridenti e disponibili dietro al loro banco.
"Je paršla Befana! Je paršla Befana!", hitro se je glas arzglasiu gor po Ješičjah. Ze lieta an lieta tela pridna stara nuna parhaja v telo vas za par-nest bonbone an druge dobruote otrokam, ki živijo v teli vasici podutan-skega kamuna, takuo an lietos nie mogia parmanjkat. Obedan ji nie uteku. An tle na fotografiji videmo te narbuj minenega "klienta" od ješiške Befane. Je Samuel Bledig. Je takuo minen, de za zahvalit Befano, de mu je parnesla karamele je muoru iti v naruoče njega mame Tatiane!
Pozdravi iz Brisbane
Na zamierta za zamudo... pa rajš pozno, ku nikdar, posebno če so lepe stvari! Tuole za vam napisat, de Čamovar-šanke an Caneboske, ki živijo v kraju Brisbane v Avstraliji so nam pošjale telo fotografijo za želiet vsiem tistim, ki jih poznajo, naj so doma al po sviete, vesele božične an no-volietne praznike. Prazniki so šli mimo, pa uoščilo, de lieto 2005 bi bluo srečno za vse vaja šele!
Mi z naše strani pozdravja-mo tele naše ljudi, ki žive takuo deleč od nas pa se nieso pozabil na vse tiste, ki so tle doma.
Tudi mi jim iz sarca želmo puno dobrega v liete, ki je ku-mi začelo!
NAROČNINA
2005
Abbonamento
ITALIJA	32	evro
EVROPA«.....««	38	evro
AMERIKA
IN DRUGE DRŽAVE
(po avionu)....62	evro
AVSTRALIJA
(po avionu)....65	evro
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.rx Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
Naročnina-Abbonamento
Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro
Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Včlanjen v USPI Associato all’USPI
SP
RAGAZZA offre assistenza a persone anziane e a bambini, zona S. Pietro al Natisone e dintorni. Tel. 0432/727943, cellulare 334/3037347
Pro loco Vartaca Gita sulla neve a
FLACHAU
sabato 22 gennaio
ore 5.00 - partenza da Savogna ore 21.30 - rientro a Savogna
info e iscrizioni (20 euro): bar Crisnaro Savogna 0432/714000
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 15. DO 21. JANUARJA Cedad (Minisini) tel. 731175 OD 14. DO 20. JANUARJA Podboniesac tel. 726150
SVETA MASA PO SLOVIENSKO
v saboto 29. ženarja ob 19. uri v cierkvi v Gorenjim Barnase
mašavu bo mons. Marino Qualizza
Vsi tisti, ki vam je par sarcu nasa slovienska besieda, ki Zelta ohranit, kar so nam naši te stari zapustil, ki neCeta pozabit naše lepe slovienske molitve, na stuojta parmanjkat.
SINICE 1944
	
	
	
VIDU!
dal 7 gennaio 2005 per 9 settimane od 7. januarja 2005 za 9 tednov