France Bevk                 «                                H
Medvedek Capljač.                   I
Zgodba za najmlajše.                                          fl
Ilustriral Fr. Košir.                   ,                        ^S
Capljač ni več mislil na to, da bi odšel po svetu. Ne bi se mogel ločiti   ¦
od sirica. Le na redke čase je izginil v gozd, da si je poiskal kako elaščico.   ¦
Vsaikikrat se je naglo vrnil.   Bil je poslušnejši   kot kdaj prej.   Bratcema,   I
ŠapaTJu in Švedraču, ni več nagajal. S Cmakačko, ki tudi ni bila več tako   1
sitna, sta postala velika prijatelja.                                                                ¦
Vse jim je bdl le stric. Medvediči se ga niso mogli nazija<ti. Neprestano   1
so silili vanj.                                                                                                I
Plešimož jim je rad drugoval. Saj so mu bili za kratek čas. Ob počivanju   1
in dobri hrani se mu je vrnilo nekaj nekdanjih moči. Ni bil več tako zelo   1
mršav. Toda tfak kot Godrnjavs še zmeraj ni bil.                                        1
Rad je veliko spal. Tedaj so ga morali medvediči pustili v miiru. Niso   m
mu smeli plezati po Irebuhu. Ne mu metati suhljadi na glavo. In tudi vre-   ¦
ščati niso smeli.                                                                                           M
Včasih sta se Šapar in Švedrač vendarle spozabila.                                "j
»Tiho!« ju je opommil Capljač. »Stric spi!«                                            M
Če se le dolgo ni prebudil, so si znali pomagali. Poiskali so šibo in ga z  ¦
njo podrezali v nos. Plešimož je kihnil in se je prebudil. Mislil je, da je  V
muha. Naio s-i je pretegnil šake in se dvigmil.                                             <¦
.                       114                       I
Vsi medvediči hkrati so bili na njem. Plezali so mu v naročje in na glavo. Drezali so ga v <uho. Šteli so mu kremplje in ga vlekli za dlako. Odpirali so mu gobec in nra gledali v grlo.
Stric je bil potrpeždjiv. Nikoli jiK ni kregal, kaj šele, da bi jih udaril. Le smejal se jijm je. Kadar so le prehude uganjali, je zmajeval z glavo. Niikoli jih ni zaiožil.
Takega sirica je bilo rea lepo imeti. Medvediči so bili zadovoljni z njim. In panosni so bili nanj! Plešimož nikakor ni navaden medved. Niti Kosma-tinovi nrti Hrustovi se niso mogli ponašati s takim stricem. Vse življenje je hodil po svetu. Videl je mesla in vasi. In koliko ljudi in različnih živali!
Tn da bi ga sliišali, kako je znal pripovedovali! Jezik mu je tekel, kot da mu je namazan. Prav gotovo, da je bil zelo učem. Najučenejši med medvedi. Škoda, da v Hudi luknji ni bilo šole. Posiavili bi ga bili za učitelja.
Ni ga bilo <treba šele prositi, maj jim kaj pripoveduje. Kadar je bil dobre volje, je kar sam začel. In dobre volje je bil vsak dan. Ndkaiere stvari je pripovedoval tudi po veokrat. Toda medvedičem so bile vsaki-krat nove.
Capljač je izvedel od strica veliko novega. Med dTugiin tudi to, da je tisto, kar je videl oni dan, voz. In žival spredaj je bila konj. Ta žival ni buda. Služi človeku, da mu vleče. Na vozu je sedel človek, ki je kadil pipo. Tak človek, ki rije po zemlji, je kmet. Človek ne hodi vedno po dveh nogah. Kadar se opijani, hodi 4udi po štirib. Če pa sede na voz, ga samo nese naprej.
Medvediči so od začudenja odpirali gobčke.
Plešimož jim je pripovedoval samo o konjih, ovcah in psih. Na svetu je še mnogo drugih živali. Nekatere so zelo hudobne. Včasih so ga pomoči zaprli v hlev. Tam je videl vole, krave ia prašiče. Vme« je bila sanio leseoia stema. Voli imajo močne roge, zato se jih. je vedno zelo bal. Tudi krave imajo roge. Prašiči pa grdo krulijo. Vse ie živali so ga sovražile. Vsakikrat so se hudo pritoževale nad njim. Iin veoidar jim nikoli ni skrivil niti dlake.
»Jaz sem že videl zajca,« je povedal Švedrač.
»In jaz polha,« se je pobahala Cmokačka.
Taiko so tudi medvediči povedali, kaj vse so že videli. Bilo je bore malo. Nekaj več je vedel Capljač. Toda Plešimož jih je kljub temu po-slušal im se čudil.
Kadar je Plešimož nehal pripovedovati, so ga medvediči zaprosili:
»Zaplešiie maim, stric, zaplesile!«
Ne, sam ni rad plesal. Ni se mu več ljubilo. Nibče ga ni prigamjal z bičem Jie mu piskal na dudo. Poleg tega so mu bile noge tako lesecae. Čis<to se je bil odvadil plesati.
In vendar medvedičem nikoli ni odrekel prošnje. Le vpričo brata ni nikoli zaplesal. In tudi ne vpričo Momljačke. Vedel je, da tega ne vidita rada. Spominjal ju je na sramato in nesrečo.
Dviginil se je na zadnje šake. Poplesal je nekoliko, da so bili medvediči zadovoljni.
Capljač je bil ves mavdušen.                                                                  --
»Tudi jaz se bom jaauoil plesati,« je rekel. »Nato bom hodil s čloTekom po svetu.«
>Ne bodi Irapast,« ga je stric pokaral. In je zmajal z glavo: »Kaj si visega ne izmisliš! Ne reci tega vpričo očeta, da ie ne bo nažvižgal. Plesaiti človeku, to je za medveda sramota, velika STamota. In ne samo srainota, tudd mesreča. Če bi vedeli, koliko sem jaz pretrpel!«
115
Plešimož je globoko vzdilmil. Nato se je žaloatno zamislil.
Medvediči eo ga gledali.                                                                               i
>Ali so vas tepli?« je vprašal Šapar.
»Ne samo fepli,« je pripovedoval stric. >Če bi me bili samo s šibo, bi bilo se dobro. Bilo je mnogo hujše ... Ko sem bil še majhen, sem zašel daleč od Hude lukmje. Dobil me je človek. Potlačil me je v vrečo in me odnesel. Jokal sem, seveda seim jokal in vpil. Toda mati me ni slišala, bila je daleč. Človek mi je dal malo jesti. Bil sem ves črn. od gladu. Ko sem nekoliko zrasel, me je zaprl v železno kletko. Pod kletko je zaikuril ogenj. Začelo me je strahovito peči v tace. Hu, kako je fo žgalo! Vsial sem pokonci, da me je peklo samo v dve šaki. Pa še tega nisem mogel prestajati. Privzdigoval sem zdaj eno zdaj drugo nogo. To pa zato, da me ni peklo v oba podplata hkTati. Človek pa je med tem piskal na dudo. Bolj ko je piskal, hiireje sem plesal im se vrtel... Tako sem se naučil plesati. Kadarkoli je človek zapiskal, sern takoj zaplesal, četudi me ni več peklo... Tako, vidite, je bilo, medvediči moji.<
Stari medved si je s šako cctrl solzo iz oči.
Capljaoa ni več inikalo, da bi se učil plesati.                            (Dalje.)