Delegatska vprašanja Telefoni?! Avgust Gril, DPZ: Telefon je zelo važno sredstvo za komunici-ranje, za prodajo in trženje, mi pa na območju naše občine doživlja-mo pravi infarkt telefonije. Ne-možnost komuniciranja bistveno vpliva na uspešnost poslovanja gospodarstva. Naša skupna nalo-ga je, da to v najkrajšem easu saniramo. Odgovor predsednika IS Zdravka Stegerja: IS SOG se je takoj na začetku svojega dela za-vedel problematike ptt omrežja in začel reševati to vprašanje. Za Grosuplje sta izdelana lokacijska in projektna dokumentacija za prizidek, v katerega bo instalira-na nova centrala. S podjetjem za PTT tečejo intenzivni razgovori o pričektu del, tako da smo v pro-gramu PTT-ja za obdobje 1991 do 1995 uvrščeni v prioritetni vrstni red. Konec januarja bomo podpi-sali pogodbo o dobavi centrale z 2000 novimi priključki, ki jo bo v nadaljevanju do leta 2020 mož-no še razširiti za dodatnih 8000 priključkov. Tako je realno pri-čakovati normalno obratovanje centrale v četrtem kvartalu leta 1992. Hkrati tečejo tudi obnovi-tvena dela v centrali na Vidmu. kjer bomo do konca leta 1991 pri-dobili 200 priključkov. Centrali Ivančna Gorica in Šentvid pa bo-mo po načrtih sanirali v letih 93-94. Ker bo za ta dela občina Gro- suplje morala zbrati znatna sred-stva, bomo letos spomladi začeli zbirati naročnike in denar v obli-ki povratnih sredstev (najverjet-neje obvezniee), o čemer boste obveščeni v časopisu Naša skup-nost. Priključitev litijskih vasi Tone Hribar, KS Temenica: Kakšne so možnosti, da bi se po-samezne vasi iz občine Litija, ki si to želijo, priključile h KS Te-menica, s tem pa k občini Gro-suplje? Odgovor Geodetske uprave Grosuplje: Pobudo dajejo delov-ni ljudje in občani tistega območ-ja, ki ga sprememba zadeva, torej vasi, ki bi se rade priključile h grosupeljski občini; obravnava pa jo SO Litija, na katere območ-ju vasi ležijo. Pri tem mora upo-števati interese ljudi, ki v teh va-seh živijo ali delajo. Ko SO sprej-tne pobudo, se najkasneje v 60 dneh skličejo zbori občanov in delavcev s tega območja. V teh razpravah lahko sodelujejo tudi predstavniki Skupščine Repu-blike Slovenije in njenih delov-nih teles. Po končani razpravi predlaga SO Litija skupščini RS lzdajo zakona o spremembi ob-močja občine. Interes Ijudi s pri-zadetega območja se lahko ugo-tavlja tudi z referendumom, ki ga lahko razpiše tudi skupščina RS. V zakonu o postopku za ustano-vitev, združitev oziroma spre-membo območja občine ter o ob-močjih občin so naštete katastr-ske občine, ki določeno občino sestavljalo. Če gre torej za prik-ljučitev dela katastrske občine. je treba to najprej razdeliti, za del, ki se priključi k drugi občini, pa ustanoviti novo katastrsko občino. Dobrepoljski vrtci Jože Lenarčič, KS Ponikve: Na območju dobrepoljske doline še vedno ni rešen problem otro-škega varstva. V KS Ponikve je kar nekaj otrok brez varstva. Za-to je nastala pobuda, da se usta-novi družinsko varstvo na domu, saj sta zagotovljena strokovni ka-der in prostor. Na kakšen način in v kako kratkem času lahko to uredimo? Odgovor Oddelka za občo upravo (Brigita Repar): V KS Ponikve je po podatkih iz cen-tralnega registra prebivalstva re-publiškega statističnega zavoda 35 otrok v starosti od 11. meseca do vstopa v šolo (letniki 84 do 89). Glede na to, da bodo nove kapacitete WO v dobrepoljski dolini locirane pri OŠ Dobrepo-!je, bi bilo smotrno varstvo otrok v KS Ponikve reševati tudi z or-ganiziranjem družinskega vrtca. V decembrski številki Naše skupnosti je bil objavljen razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi zainteresirani kandidati za takš-no dejavnost. Podrobnejše infor-macije o organiziranju otroških vrtcev daje WO Grosuplje. Davek vikendašev Marjan Kastelic, KS Polica: Koliko lastnikov počitniških ob-jektov na ozemlju KS Polica pla-čuje davek po veljavnem odloku na posest teh objektov? Odgovor IS SOG (Stane Mi-šmaš): Na teritoriju KS Polica trenutno plačuje davek na posest počitniških objektov po veljavni zakonodaji 60 lastnikov, 39 last-nikov počitniških objektov s te-ga področja pa je še v ugotovitve-nem postopku. Glede višine davčnih obremenitev počitni-ških objektov pa naslednje: Za uradno ugotavljanje vrednostni stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov je v občini Gro-suplje na podlagi Odloka, ki je objavljen v Uradnem listu SRS št. 37/84, pristojen Zavod za pro-storsko, komunalno in stano-vanjsko urejanje. Vrednost točke na podlagi rasti gradbenih cen v Sloveniji določi vsako leto Ko-mite za varstvo okolja in urejanje prostora. Po tako zbranih podatkih Uprava za družbene prihodke iz-računa davčno osnovo in na pod- lagi veljavnih davčnih stopenj tudi višino letnega davka. Krajevne table Tone Hribar, KS Temenica: Tabla z označbo kraja Temenica, ki je pred asfaltiranjem ceste Ra-dohova vas - Litija stala na za-četku naselja, je ob rekonstrukci-ji ceste izginila. Kdo jo je dolžan postaviti! Odgovor Geodetske uprave Grosuplje: Regionalno cesto Ra-dohova vas - Litija, ob kateri leži naselje Temenica, vzdržuje Cest-no podjetje Ljubljana, ki je po 90. členu zakona o cestah in pravil-niku o prometnih znakih na ce-stah dolžno postaviti tablo z ime-nom naselja, za kar mora dobiti soglasje Oddelka za prostor obči-ne Grosuplje. Cestno podjetje Ljubljana je bilo na to dolžnost že opozorjeno z dopisom. Enak odgovor velja tudi na vprašanje Jožeta Podržaja, KS Račna. Prašiči iz Šabca Jože Glavič, ZD: V Radohovi vasi je opaziti, da pripelje dva-krattedensko približno 10 tovor-njakov s prašiči iz okolice Šabca. Med tednom pa jih je mogoče srečati po vsej občini. Zaradi pra-šičje kuge. ki je trenutno v Srbiji, se lahko ta bolezen razširi tudi pri nas. Stvar je treba urediti: po- večati inšpekcijski nadzor, z od-lokom prepovedati nenadzoro-van promet z živalmi, ali pa ure-diti sejmišče, kjer bo promet z ži-vino učinkovito nadzorovan. Odgovor Občinske veterinar-ske inšpekcije (dr. Rozalija Fuchs): Problem prodaje praši-čev z okolice Šabca je vsesloven-ski, zato ga je treba tako tudi re-ševati. Sestali se bomo tudi s ko-legi inžpekcijskih služb iz Nove-ga mesta in Litije in na februar-ski seji skupščine odgovorili na vprašanje na podlagi zaključkov s tega delovnega sestanka. Vodovod KS Podtabor Anton Trontelj, KS Podtabor: Kdaj bo sanirano zajetje vodovo-da, ki napaja KS Podtabor, Spodnjo Slivnico in Račno? Vo-da je onesnažena. pri večjem dež-ju kalna, v sušnem obdobju pa jo je premalo. Inšpekcijska poroči-la pozna tudi občinski IS. Reši-tev je višje ležeči izvir, kjer voda ni onesnažena. Odgovor Komiteja za varstvo okolja OG (Bojan Škoda): Pri-pravljalna dela za sanacijo vod-nega vira že tečejo. Upravljalec vodovoda skupaj z Zavodom za socialno medicino in higieno spremlja stanje novega vodnega vira »Pri Curku«. ki je možen na- domestni vir. Dela bodo predla-ganavletu 1991. Posipanje ceste Ivan Perme, KS Ilova Gora: Zakaj se ne posipa cesta od Male Ilove Gore do Velike Ilove Gore in Luč? Prej so cesto posipali od Čužperka do Luč, zdaj pa samo do Male Ilove Gore. Odgovor Komiteja za varstvo okolja OG (Bojan Škoda): Lo-kalno cesto št. 2909 je do 1. 12. 1990 vzdrževalo Cestno podjetje Ljubljana, od takrat pa Kornu-nalno podjetje Grosuplje. Že Cestno podjetje Ljubljana nas je obvestilo, da je zaradi del na cesti (brez vednosti vzdrževalca) spre-menjen profil ceste, ki onemogo-ča zimsko vzdrževar.ie. Decem-bra je KS Ilova Gora uredila cest-ni profil m od takrat dalje se ce-sta vzdržuje normalno v celotni dolžini. Vzdrževanje lokalnih cest Tone Hribar, KS Temenica: Kdo vzdržuje cesti Temenica--Brega in Breg-Radohova vas? Prosijo za boljše vzdrževanje. Odgovor Komiteja za varstvo okolja OG (Bojan Škodal: Lo-kalno cesto št. 2925 Temenica - Breg in št. 2926 Breg - Rado-hova vas vzdržuje Komunalno podjetje Grosuplje. Cesta Teme- nica - Breg je v tretji prioriteti vzdrževanja lokalnih cest. Obe cesti sta nemodemizirani in že prevzeti v izredno slabem stanju. Zaradi sorazmerno gostega pro-meta na obeh cestah je stanje še slabše. Komunalno podjetje bo-mo opozorili, naj cesti bolj redno vzdržuje in okrepili tudi nadzor nad rednim vzdrževanjem lokal-nih cest. Fekalna kanalizacija Leopold Sever, Zeleni: V delih občine je zgrajena kanalizacija za meteorne vode. V to pa so gospo-dinjstva, ki so v bližini te kanali-zacije, priključila še svojo kanali-zacijo s fekalnimi odplakami. Ta kanalizacija se prosto izliva v okolje in onesnažuje podtalni-co. Kje v občini so taki primeri in kako jih bomo reševali, saj se v naši občini zbira voda za reko Krko, to pa hočemo imeti čisto. V kakšnem roku lahko pričaku-jemo rešitve? Odgovor Komiteja za varstvo okol.ja OG (Bojan Skoda, Janez Skarlovnik, Martin Zajc - vod-nogospodarski inšpektor:) Me-teorna kanalizacija, tam, kjer je bila izvedena, služi izključno od-vodnjavanju cestnega telesa in drugih javnih površin. Nikakor pa ne sme služiti za odvajanje fekalnih odplak. Kjer so se posa- meznik krajani priključili na me-teorno kanalizacijo, mora to pre-prečiti sanitama inšpekcija. Za delna meteorna kanalizacijska omrežja, ki so bila večinoma zgrajena ob rekonstrukcijah kra-jevnih in lokalnih cest, pregledni katastri teh niso bili narejeni, saj je bila večina omrežij zgrajena le na osnovi priglasitve del pri ob-činskem upravnem organu, torej tudi brez ustrezne tehnične do-kumentacije. Za omrežja tudi ni določen formalni vzdrževalec, ampak so to občani posamične KS, ker najbolje poznajo poteke vodov in seveda tudi nedovolje-ne priključke fekalne kanalizaci-je. Za rešitev problema bo treba najprej napraviti evidenco (kata-ster) teh vodov in določiti uprav-Ijalca. Celovit kataster komunal-nih, energetskih in telekomuni-kacijskih vodov bomo začeli po-stavjjati že letos. Hkrati bomo za-čeli tudi sistematično nadzorova-ti odvodnjavanje odpadnih fekal-nih vod (zaključeno po posamez-nih naseljih). Ni prostora za mlade Ivo Ferbežar, Zeleni: Če hoče biti Grosuplje mesto, mora naj-prej poskrbeti za kvalitetno živ-ljenje svojih prebivalcev. Toda mladina nima nobenega prostora za svoje interesne dejavnosti. Odkar je ostala še brez svojega zadnjega prostora, je njena da-našnja alternativa srečevanje po gostilnah in na cesti. Samo življe-nje v kraju je monotono in neza-mmivo. Kako bomo izboljšali po-nudbo in zanimivost kraja? Kje bodo parkovne površine in kdaj? Kraj sam naj bi imel tudi svojo galerijo, muzej in prostore za kul-turno, literarno, likovno, gledali-ško in ostale alternativne dejav-nosti. Odgovor Komiteja za varstvo okolja Uanez Skarlovnik) in Za-voda za urbanistično nairtova-nje (Matjaž Špolar): Za centralni del Grosupljega (območje ob Ko-lodvorski ulici in neposredni bli-žini) je v izdelavi osnutek zazidal-nega načrta, ki bo predvidoma sprejet v prvi polovici letošnjega leta. Opredelil bo osrednje funk-cije naselja mestnega značaja, to je upravnega centra, kulturne, zabavne in oskrbne dejavnosti. S tem bo podana pravna mož-nost gradnje. Uresničenje pa je žal odvisno od denarja. Razvoj Ivančne Gorice Janko Jelenčič, DPZ Demos: Krajevna skupnost Ivančna Go-rica je sprejela idejni osnutek ur-banističnega naerta, v okviru ka-terega naj bi dobil prioriteto kvartal v jugovzhodnem delu med železnico m avtocesto, kjer je predvidena lokacija cerkve, stanovanjski del in obrtna cona. Zaradi velikega zanimanja za lo-kacije bi želeli vedeti, kdaj bo urbanistični načrt razvoja Ivanč-ne Gorice sprejet in potrjen na skupščini? Odgovor Zavoda za urbani-stično načrtovanje (Matjaž Špo-lar): Urbanistični načrt Ivančne Gorice je pripravljen in je bil 10. 1.1991 objavljen. Predstavljen pa tudi na zboru krajanov. Usklaje-vanja z ŽG in AC tečejo, sredstva so zagotovljena, omenjena dva zazidalna načrta sta na listi za re-alizacijo v letošnjem letu. Štale v Bogi vasi Anton Čebula, DPZ: Štale v Bogi vasi so bile prodane ose-bam s Kosova pod določenimi pogoji, ki pa niso bili izpolnjeni. Kako bo s tem? Odgovor Komiteja za družbe-no planiranje in gospodarstvo (Irena Grum): V prvi polovici le-ta 1988 so bili odprodani objekti v Bogi vasi, kar pa ni naletelo na odobravanje med kmetovalci. Za to je naš komite 12. 9.1988 poslal KS Dob naslednje pojasnilo: Zemljiškoknjižni lastnik objek-tov v Bogi vasi je bila DO Farma Stična. Prodaja je potekala po za-koniti poti. DO Farma Stična je v dnevnem časopisu Delo objavi-la razpis licitacije za prodajo ob- jektov v Bogi vasi. Na licitacijo se je prijavil kupec Zulfikar Be-čirbašič, drugih kupcev ni bilo. Po licitaciji je bila izvršena ceni-tev po sodnem izvedencu. Po-godba je bila poslana javnemu pravobranilcu, ki je zaprosil za soglasje IS občine Grosuplje. Po mnenju DO Farma Stična so ti prostori nefunkcionalni in zato neprimerni za današnjo tehnolo-gijo v kmetijski proizvodnji. Kmetijska zemljišča pa bo DO Farma še naprej uporabljala za lastno proizvodnjo. S prodajo teh objektov niso bila odprodana kmetijska zemljišča, razen funk-cionalnega zemljišča objektov. KS ni bila obveščena s strani DO Farma, kajti prodajalec je sma-tral. da je licitacija javna s tem, ko je objavljena v sredstvih jav-nega obveščanja.« O prodaji nepremičnin v Bogi vasi je bil seznanjen tudi IS obči-ne Grosuplje, ki je na seji 22. 3. 1988 sprejel sklep, da se strinja s prodajo nepremičnin (hlev, si-los, gnojišče, kozolec, ki stojijo na parc, št. 260/1 in 259 v k.o. Podboršt) samostojnemu obrtni-ku Zulfikaiju Beširbašiču iz Ljubljane in sicer po postopku prodaje družbene lastnine. IS pa je zahteval, da samostojni obrt-nik prenese sedež obrti v občino Grosuplje. Ugotovljeno je, da Z. Beširbašič nima registrirano obratovalnice v občini Gro-suplje.