»Blazna« mravlja. Ilamburški raziskavalec dr. Robert Stoger je opazil v mravljišču na svojem vrtu mravljo, ki je neprestano krožila po tleh. Ni se udeleževala skupnega dela. Druge mravlje so jo pustile kar eamo in se niso zmenile zanjo. Znanstvenik je odnesel mravljo v laboratorij, kjer jo je opazoval več dni. Mravlja je tekala več dni, potem opešala, obstala in teden dni pozneje poginila. Dr. Stoger jo je poslal v Curih, prof. Brunsu, strokovnjaku za živčevje žuželk, in ga naprosil, naj preišče — možgane nesrečne žuželke-mravlje. To ni bila nobena lahka naloga, ker inaa mravlja možgane, ki so manjši ko glava drobne buc;ke. A drobnogled je vendaile opravil svoj posel. Xaposled so poročali iz Curiha v Hamburg, d-a je pritiskala lero polovico niožgan neka oteklina, ki je mravlji vzcla »razum«. Tako jc tnravlja tlobesedno zblnznela in naposlcd postala žrtev mrtvouda.