Na II. zasedanju SNOSa je bil izglasovan zgodovinski sklep o njegovem razpustu in razpisu volitev za Ustavodajno skupščino, katero bo na svobodnih volitvah 27. okt. izvolilo slovensko ljudstvo. Cena 2 din — Mesečno 8 din Gì asilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto Celje, 14. septembra 1946 Zasedanje SiOS-a Te dni se je vršilo v Ljubljani II. zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS-a). Na tem zasedanju je bil sprejet zakon o Ustavodajni skupščini slovenskega naroda in o volitvah ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino. Zasedanj® okrajnih ljudskih odborov celjskega okrožj Tov. Boris Kidrič, prvi sekretar SNOSa in predsednik prve slovenske vlade Ko je slovensko ljudstvo obenem z drugimi jugoslovanskimi narodi 1. 1918 z navdušenjem pozdravilo nastanek Jugoslavije, pač ni vedelo, da bo že v kratkem razdobju dveh desetletij doživelo tako težka razočaranja. Menjal se je samo gospodar, toda bič je ostal isti. Preje so ga vihteli valpti avstrijskega dvora, v Jugoslaviji pa jih je zamenjala beograjska čaršija. Njej so pomagali tedanji vodilni slovenski politiki, ki so se zvesto vdinjali vsakokratnim protiljud-skim režimom, pri tem pa za judeževe groše izdajali delovno ljudstvo. Pred-aprilska Jugoslavija je bila ječa narodov in zato ni čudno, da je postala plen osvajalcev. Ko so jugoslovanski narodi že takoj ob zlomu spoznali pravi vzrok poraza, so tudi vedeli, da morajo voditi proti bivšim ,Oblastnikom prav tako brezkompromisno borbo kot proti okupatorjem. Tako je vzelo ljudstvo svojo usodo v lastne roke. Že takoj v začel ku osvobodilne borbe je pričelo slovensko ljudstvo polagati temelje ljudske oblasti, ki so se tekom same borbe razvijali naprej. Osvobodilno fronto je zaradi njenega vseljudske-ga značaja priznavalo vse slovensko ljudstvo kot zakonito oblast v Sloveniji. V skladu s to ugotovitvijo se je Vrhovni plenum OF preimenoval v Narodno osvobodilni odbor, ki sicer ni bil izvoljen, vendar je imel globoko demokratičen značaj. Njegove odloke o zaščiti slovenskega naroda, o narodnem davku itd. je slovensko ljudstvo izpolnjevalo v toliki meri, da so okupatorske oblasti že priznavale, da je OF država v državi. « Po kapitulaciji Italije so se vršile volitve v zbor odposlancev, ki se je sestal od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju. Na zboru, ki se ga je udeležilo 572 poslancev se je izvolil 120 članski plenum Osvobodilne fronte, ki je bil tako najvišja zakonodajna in izvršilna oblast v Sloveniji. Tako je dobil slovenski narod prvič v zgodovini svoj parlament. Zbor odposlancev je izvršil še drugo zgodovinsko dejanje, ko je izvolil in odposlal 40 člansko delegacijo na zasedanje AVNOJ-a v Jajce, kjer se je ta v imenu vsega slovenskega naroda izrekla, da hoče slovenski narod živeti povezan z ostalimi jugoslovanskimi narodi v skupni državi Jugoslaviji. Da bi čim bolj poudaril značaj vrhovnega predstavništva slovenskega naroda, se je slovenski Narodno osvobodilni odbor na svojem II. zasedanju v Črnomlju preimenoval v Slovenski narodno osvobodilni svet. Na tem zasedanju so poslanci potrdili delo delegacije in poudarili, da bo slovenski narod častno Pretečene dni so, kakor v drugih okrožjih, zasedali okrajni ljudski odbori tudi v celjskem okrožju. Zasedanj so se udeležili po vseh okrajih poslanci okrajev za narodno skupščino in se je zasedanja v Trbovljah udeležil tudi poslanec za trboveljski okraj predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko. Dočim so se prejšnja zasedanja okrajnih skupščin vršila še v znamenju upo-stavljanja ljudske oblasti in silnega poleta k obnovi, pa so sedanja zasedanja pokazala pot predvsem k reševanju gospodarskih vprašanj in nalog okrajev, ki tvorijo temelj naše nove gospodarske, družbeno-politične in socialne stvarnosti. V primeri s prejšnjimi zasedanji se je pokazal povsod zadovoljiv napredek. Dočim so prej stara predaprilska pojmovanja izvajanja toblasti še tvorila nekako pregrado med izvršnimi odbori in odposlanci, ki so z nekako zadržanostjo in s pritajenim, povsem neupravičenim strahom stali pred izvršnimi odbori, pa se je sedaj že pokazalo, da ljudstvo in zlasti ljudski odborniki pravilno pojmujejo bistvo ljudske oblasti, ki obstoja v tem, da ljudstvo samo odloča o vprašanjih svojega okraaj. Na prejšnjih zasedanjih so se cesto obravnavale malenkostne zadeve, ki bi jih mogli reševati sami krajevni odbori ali izvršni odbori. Postavljale so se drobne prošnje, ki niso v ničemer bile v zvezi z okrajem in njegovimi problemi. Sedanja zasedanja pa so se po večini že pokazala, zlasti v okraju Šmarju, da odborniki ^pravilno pojmujejo, da je splošni gospodarski napredek osnovni pogoj splošne blaginje, in so s tem odgovarjajoče obravnavali predvsem gospodarska vprašanja, ki se tičejo okraja, ki pa so tudi v skladu s koristmi vse naše državne skupnosti. Zasedanja so pokazala, da je naša ljudska oblast na poti do svoje dokončne izgradnje storila ogromen korak naprej in da se v vedno manjši meri pojavljajo razne napake, ki se pa sproti odpravljajo. Debate na zasedanjih so bde tudi zgovoren prikaz vidnega izboljšanja gospodarskih prilik v naši državi, za kate- izpolnil obveze do skupne domovine, v katero se je prostovoljno vključil in v zvezi s tem je že tudi SNOS pristopil k načrtni graditvi slovenske državnosti v okviru Federativne Jugoslavije. Tu je bila sprejeta deklaracija o pravicah in dolžnostih slovenskega naroda in odlok o volitvah v Narodno osvobodilne odbore, ki polaga po načelu pristne demokracije oblast v roke samega ljudstva. SNOS je postal najvišji predstavnik tudi za Slovensko Primorje, ki je bilo z odlokom AVNOJ-a priključeno k Jugoslaviji. SNOS je sklepal o vseh gospodarskih, kulturnih in drugih problemih, tikajočih se slovenskega naroda. V zvezi s tem je ustanovil tudi upravne odseke, ki so se kasneje razvili v ministrstva republike Slovenije. Že v teku same osvoboditve je predsedstvo Slovenskega narodno-osvobodil-nega sveta v Ajdovščini izdalo zakon o narodni vladi Jugoslavije, ki jo je še isti dan sestavil tov. Boris Kidrič. Z imenovanjem Narodne vlade Slovenije kot najvišjega izvršilnega in naredbo-dajnega organa SNOS-a je bil dokončno dograjen naš prvi parlament, nosilec vrhovne oblasti in suverenosti slovenskega naroda. Na ta način je bila v osvobodilni borbi uresničena stoletna zahteva slovenskega naroda po svobodi in neodvisno- re prilike nas upravičeno lahko zavida marsikatera evropska država. Poročila izvršnih odborov, ki so v splošnem bila dovolj temeljita in izčrpna, so pokazala, da so izvršni odbori od zadnjih zasedanj bili postavljeni pred reševanje zlasti težjih gospodarskih vprašanj, da pa so bili kos tem vprašanjem in dosegli iepe uspehe. Trud, ki so ga izvršni odbori položili v delo za novo upravno-teritorialno razdelitev krajev, odprava prejšnjih napak pri tej razdelitvi, ki so bile iznešene na prejšnjih zasedanjih, so doprinesli, da je bil predlog nove upravno - teritorialne razdelitve v nekaterih krajih (Celje-mesto, Šmarje, Celje-okolica) sprejet soglasno z izrednim poudarkom, da je predlog napravljen docela po volji ljudstva. Ponekod so se' v debati o predlogu upravno-teritorialne razdelitve (Konjice, Trbovlje) pokazale nejasnosti v tem, da li so predlogi res v skladu z voljo in potrebami ljudstva. Te nejasnosti pa so se ravno na zasedanjih razčistile. Pri tem pa se je pokazala tu in tam znova stara miselnost nekaterih odposlancev in odrivanje revnejših krajev s strani gospodarsko močnih in bogatih naselij. Diskusije o poročilih izvršnih odborov s pokazale v splošnem znatno izboljšanje. Kljub drobnarijam, ki se jih je še vedno skušalo ponekod načenjati v debati, so se pojavili znaki pravilnega zajemanja predmeta izven okvira domače vasi ali kraja. Ta debata, ki je bila po-vezna s podajanjem predlogov, je pokazala delavnost ljudskih odborov v skladu s koristmi okraja, pa tudi s koristmi vse naše državne skupnosti. Vendar pa bo treba v tem pravcu še vseeno odpraviti mrtvilo, ki je ponekod zaviralo pravilno delo zasedanja. Zlasti glede dviganja gospodarske delavnosti okraja^so bili ponekod važni sklepi. Tako so v Konjicah sklenili ustanoviti klavnico, gradbeno podjetje in mehanično delavnico. Skoraj v vseh okrajih se je pblagala važnost na vprašanje graditve ter izboljšanja okrajnih cest in drugih prometnih prilik. Zadruž- sti. Danes smo Slovenci suveren narod, ki svobodno odloča o vseh, ne samo kulturnih temveč tudi gospodarskih in političnih vprašanjih svojega življenja in ki mu v stvareh naše skupne domovine odloča kot enakopraven narod v bratskem sporazumu z drugimi narodi Jugoslavije. Svojo samostojnost smo dosegli, ker smo prelomili s svojo politično preteklostjo in se naslonili na osvobodilna gibanja drugih jugoslovanskih narodov, ter na napredne sile s Sovjetsko zvezo na čelu. Ključ za razumevanje te največje pridobitve slovenskega naroda je v ljudski oblasti, ki so si jo priborili jugoslovanski narodi. Nacionalna enakopravnost se more uresničiti le tam, kjer oblast ni v rokah protiljudskih sil, ki vlečejo koristi iz zatiranega naroda. Zajamčena je le tam, kjer je oblast v rokah delovnega ljudstva. Slovenski narodno osvobodilni svet je na drugem zasedanju z izglasovanjem zakona o Ustavodajni skupščini in zakona o volitvah poslancev v ustavodajno skupščino končal svoje zgodovinsko poslanstvo. Njegovo delo pa bo z utrjevanjem pridobitev narodno osvobodilne borbe nadaljevala Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije, ki jo bo 27. oktobra letos na svobodnih volitvah izvolilo slovensko ljudstvo. ništvo je na vseh zasedanjih dalo snov az obširno diskusijo, tekom katere se je poudarjalo tudi nekatere napake pri naših zadrugah, in se je zlasti obsojalo kapitalistično trgovanje nekaterih zadrug, ki v nasprotju s svojim smotrom gledajo predvsem na dobiček. Vsa pažnja se je posvdčala kmetijskim vprašanjem, živinoreji, regulaciji cen, odkupu presežkov kmetijskih pridelkov itd. Zlasti živahno, stvarno in plodonosno je potekalo zasedanje ljudskega odbora v Šmarju pri Jelšah. Odposlanci ter tudi oni iz siromašnih in po vojni težko prizadetih krajev so stavili vseskozi stvarne predloge, ki so pravilno zajemali gospodarsko problematiko celega okraja. To okolnost je zlasti zahvaliti dejstvu, da je bila povezanost med okrajnim izvršnim odborom na eni strani ter ljudskimi odborniki in krajevnimi odbori na drugi strani dovolj živahna in intenzivna. Posebno se je še to pokazalo pri predlogu za novo upravno-teritorialno razdelitev okraja, ki ga je tov. referentinja prinesla na splošno zadovoljstvo ljudstva in celega okraja. Tudi poročila okrajnih sodišč so pokazala razveseljivo dejstvo, da se je povezava sodišč z ljudskimi odbori vzpostavila v znamenju nedeljivosti ljudske oblasti, pri tem pa se je varovala in očuvala nezavisnost sodstvu. Nedostat-ke, ki so se pojavil v sodstvu, bo v bodoče lahko odpraviti. Pač pa je pokazala diskusija, da ljudstvo samo vse premalo sodeluje pri razkrinkavanju in zasledovanju raznih vojnih zločincev in narodnih sovražnikov ter špekulantov, ki še vedno skušajo izpodjedati našo ljudsko oblast. Pri zasedanjih okrajnih ljudskih odborov se je postavilo in obravnavalo ogromno važnih problemov. Mnogi programi se niso mogli dovolj izčrpno pretresati radi obilnosti gradiva in so ravno sedanja zasedanja pokazala nujno potrebo, da se bodo ista vršila v krajših razdobjih, kar je potrebno zlasti danes, ko dokončno izgrajujemo našo ljudsko oblast in pristopamo k reševanju ogromnih gospodarskih nalog. To pa bo doprineslo tudi k boljši povezavi ljudskih odborov s širokimi ljudskimi množicami, ki bodo tako zamogle svoji ljudski oblasti dajati vso pobudo in čim večjo podporo pri reševanju teh nalog. Razumljivo je, da so izvršilni odbori preobloženi s tekočim delom. Vendar pa ta preobremenjenost nikakor ne sme biti opravičilo za prerahlo povezavo med okrajnimi izvršnimi odbori na eni strani ter množičnimi organizacijami, zadrugami in širokimi ljudskimi množicami na drugi strani. Do kakšnih škodljivih in nepotrebnih posledic lahko dovede taka slaba povezava, kaže primer, ki je bil, iznesen na zasedanju v Mozirju namreč, da siromašni pogorelci v Solčavi plačujejo za štiri slive en dinar, dočim je cela Sp. Savinjska dolina preobložena s sadjem. Ob pravilnem sodelovanju in povezanosti navedenih faktorjev pač ne bi bilo težko doseči, da bi Solčava dobila poceni sadje, če ne morda celo zastonj. Obžalovanja vredno je tudi dejstvo, da je udeležba širših množic bila na nekaterih zasedanjih zelo mala. To kaže ponekod premalo zanimanja za delo in probleme naše ljudske oblasti; Ljudstvo se ponekod še vse premalo zaveda, da je ono samo oblast in da ima pravico in dolžnost sodelovati s svojimi predstavniškimi organi in jim dajati pobudo. Vsekakor so sedanja zasedanja o-kranjh ljudskih odborov pokazala, da z velikimi koraki napredujemo v izgradnji naše ljudske oblasti in onih gospodarskih osnov, ki tvorijo temelj naši boljši bodočnosti in s tem dvigu gospodarskega in kulturnega položaja vsega poštenega delovnega ljudstva. Proč z zagovorniki fašizma! Iz razprave proti Žirovniku in njegovim pomagačem Pred Okrožnim sodiščem v Celju, je bila v dneh od 5. do 9. septembra razprava proti skupini 13. oseb, ki so pod vodstvom Karla Zirovnika organizirali, pripravili in izvedli pobeg znanega narodnega izdajalca in zločinca Westen Adolfa, sina celjskega veleindustrijalca, ki se je nahajal obsojen od naših oblasti na prisilnem delu v Kočevju. Ni Slovenca, še manj Celjana, ki ne bi vedel, kako vlogo je igrala tvrdka Westen v bivši Jugoslaviji in med okupacijo. S svojim velikim vplivom, ki ga je imela kot velika finančna sila, je že v bivši Jugoslaviji vršila svoje uničevalno delo in imela velik delež pri vsej hitlerjevski petokolonaški organizaciji in tako znatno pripomogla, da je prišlo do okupacije. Kakor je ves fašizem znal zakrivati svoje bistvo s pomočjo raznih »socialnih« gesel, tako je tudi tvrdka Westen hotela varati svoje delavstvo, ko mu je od časa do časa vrgla drobec kruha, pri tem pa ga na svoj znani iz-koriščevalski način izžemala. V prvem trenutku okupacije se je Westnovo industrijsko velepodjetje takoj vključilo v nemški vojni stroj. Celotna rodbina Westen je intenzivno skrbela po vseh svojih močeh, da bi podjetje, ki je imelo v svojem sklopu tudi jeseniške tovarne čimveč produci-ralo za zmago hitlerjevih barbarskih hord, ki so takrat pustošile skoraj po vsej Evropi. Westen Adolf starejši je ob sramotnem porazu pobegnil v Avstrijo, njegov sin pa je prišel v roke naših oblasti. Z Westnovo rodbino je pobegnila tudi Krajnc Anica, doma iz Frama pri Mariboru. Ta se je avgusta 1945. vrnila ilegalno v našo državo, kjer je po naročilu starejšega Westna špioni-rala in iskala podatkov glede stanja v Westnovi tovarni. Vračala se je ponovno v Avstrijo, kjer je imela oseben stik z Westnom in njegovo ženo. Posrečilo se ji je tudi, da je dobila stik z West-novim sinom, ki je bil na prisilnem delu v Kočevju in na ta način izvršila predpriprave za organizacijo pobega. Pobeg sam, ki se je izvršil v jeseni 1945. je do podrobnosti organiziral Zirovnik Kari, ki si je v to svrho našel še ostale sodelavce in pomagače. S pomočjo Krajnc Anice je vzdrževal stik z Westnom, ki je pri njenem zadnjem obisku tudi dal direktive za pobeg. Ze-lezniku Francu, za katerega je vedel, da spravlja ljudi čez mejo, je poveril, da izvede pobeg in prevoz Westna z avtomobilom iz Kočevja in čez mejo, kar je ta tudi storil. Zirovnik je kot nameščenec tovarne izposloval tudi avtomobil in motor za obiske Westna v Kočevju. Stroške za to je naprtil tovarni. Kranjc Anica je preskrbela tudi sliko od Westna, v svrho nabave ponarejenih dokumentov. Ob samem pobegu pa je Westna spremljala iz Kočevja proti Ljubljani, Celju in avstrijski meji. Samec Franc, šofer iz Spodnje Hudi-nje je dvakrat obiskal Westna v Kočevju, kjer je po direktivah Zirovnikä vršil priprave za beg. V ta namen je zapeljal k svoji teti dve kanti bencina. Zeleznik Viktor, šofer iz Celja je sodeloval pri pobegu s tem, da je vozil prtljago pobeglim do Maribora. Zohar Franc, doma iz Celja, je vedel, da hodita obtožena Zirovnik in Kancijan Robert preko meje. Raznašal je pošto, ki jo je prinesel iz Avstrije Kancijan. Preko tega je sporočil Westnu, naj mu preskrbi službo v Avstriji. V Celje je pripeljal radio postajo, ki je bila ukradena v taborišču v Teharju. Kancijan Robert, stavbenik iz Celja je šel ilegalno v Avstrijo, kjer j è stopil v stik z Westnom star., po vrnitvi pa raznašal pošto, ki jo je prinesel iz Avstrije, namenjeno raznim reakcionarnim elementom. Zadravec Drago, pekovski mojster je bil tudi pomagač v tej skupini. Ser-binek Jože, poljski delavec iz St. Jurija ob Pesnici je spravil več oseb čez mejo. Mautner Kristina, frizerka iz Studencev pri Mariboru je vedela za početje obtoženih, ne da bi prijavila oblastem. Prisostvovala je sestankom obtožencev,, ki so jih imeli na njenem domu. Pri Mautner Julij ani so obtoženci shranjevali prtljago pobeglih, odkoder sta jo potem Serbinek in Zeleznik odpravljala čez mejo. Oblak Evgen, brivec iz Celja je s pomočjo Šerbineka pošiljal živila osebam, ki so ilegalno odšle preko meje. Serbinek Ulrih iz Svečine je spravil čez mejo tri osebe. Pulko Gabriela iz Maribora je pomagala pri pobegu Snuderl Albini. Vsak član te skupine je imel za izvršiti določeno nalogo, vsem skupaj pa je bil glavni smoter, da spravijo iz območja naših oblasti vojnega zločinca in veleizdajalca Westna s tem, da mu omogočijo pobeg. Vsa svetovna demokratična javnost odobrava in zahteva obsodbo vojnih zločincev velikega in malega kova, tu pa se najde skupina ljudi, ki so bili priče zločinom hitlerjevcev in vendar popolnoma zavestno nudijo pomoč pri njih reševanju od zaslužene kazni. Pa ne samo to, ti uslužni hlapci fašizma so dajali rodbini Westen važne podatke v namenu, da škodujejo naši državi in obstoječemu redu. Še vedno se najdejo zagovorniki fašizma Zagovornik obtoženega Zirovnik Karla dr. Mejak, advokat iz Celja, je v svojem ognjevitem, patetičnem govoru hotel opravičiti zločinsko početje obtožencev in prikazati, kot da »smo mi sokrivi, ker nismo prevzgoj ili obtožencev,« češ da bi morali imeti predavanja po tovarnah, ne pa, da se uprizarjajo veselice. Jasno pa je, da v tem, ko pravi »mi«, ne prišteva sebe kot sokrivca, pač pa misli s tem »mi« našo ljudsko oblast. To je podlo blatenje naše ljudske oblasti, ker on prav dobro ve, da je nemogoče prevzgoj iti v nekaj mesecih ljudi, ki so se zavestno iz koristoljubnih namenov vdinjali sovražniku. Dalje je tudi dejstvo, da je prav reakcija tista, ki vedno godrnja, da je preveč sestankov, preveč predavanj in študija Dejal je tudi, da Westen ne more škodovati naši državi, ker živi v »demokratični« Avstriji. Vsem nam pa je še predobro znano, kakšna demokracija vlada sedaj v Avstriji. Da bi zakril svojo simpatijo za fašizem in svoje sovraštvo do naše ljudske oblasti, ki ga je tako lepo odkril v svojem zagovoru, je nadalje izvajal, da je naloga odvetnikov v konstrukciji sodstva ta, da pomaga najti sodišču materialno gradivo za dokaz resnice. Toda vsa obramba gospoda Mejaka ni pokazala te pozitivne naloge, temveč je šel preko tega, trudeč se in uporabljajoč vso svojo »advokatsko« spretnost, da bi pred sodiščem in našim ljudstvom- dokazal nekrivdo teh podlih zločincev ljudstva in države. S tem svojim ravnanjem se je postavil prav na njihove pozicije, na pozicijo sovražnikov ljudstva. Kakor je srbsko ljudstvo obračunalo s podobnimi advokati fašizma tipa M. Grola in Dragoljuba Jovanoviča, tako bo tudi naše ljudstvo za vedno obračunalo s tistimi, ki pod kakršno koli pretvezo branijo hlapce fašističnih zločincev in zavirajo delovni polet ljudskih množic. Obsojeni so bili: Zirovnik Kari na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let izgube političnih in državljanskih pravic; Kranjc Anica na 15 let s prisilnim delom, Serbinek Jože na 10 let s prisilnim delom, Zohar Franc in Kancijan Robert vsak po 4 leta prisilnega dela in po 5 let odvzema političnih in državljanskih pravic, Samec Franc na 5 let prisilnega dela, Zeleznik Viktor na 3 leta, Kos Alojz na 7 let, Mautner Krista na 2 leti, Mautner Julij ana, Oblak Evgen in Serbinek Ulrih na 1 leto, Pulko Angela pa na 8 mesecev. Okrožni javni tožilec je vložil priziv zaradi izreka prenizke kazni. Kako bomo zbirali bukov žir? Letos nam nudi gozd izredno priliko, da se oskrbimo z najboljšim jedilnim oljem. Če pogledamo gozd, se nam zdi, käkor da se bukev suši, toda to je samo dozorevajoči žir, od katerega postaja bttkev vedno bolj rjava. Bukov žir dozoreva! Ker je bilo letos jako suho in vroče leto, bo bukov žir dozorel v drugi polovici septembra. Zdaj smo tik pred dozorevanjem žira, zato je potrebno, da se natančneje seznanimo s čim uspešnejšim načinom nabiranja istega. Ko bukovca dozori, se ježice, v katerih je zaprt žir, odpro in sad pade na tla. Zato bi bilo priporočljivo, da si na- presušiti, ker začne sicer plesniti. V ta namen razgrnemo žir na lesah ali rjuhah in ga sušimo na prostem ali pa tudi na zračnih podstrešjih. Večkrat ga moramo premešati, da se enakomerno presuši. Lahko pa ga tndi sušimo v neprevročih pečeh, po pekah kruha ali pa na pečeh in štedilnikih. Opozoriti pa moramo one, ki bodo sušili žir na podstrešjih, da skrbno varujejo žir pred miši, ker bi si sicer te napravile z njim lepo zalogo za zimo. Če sušimo žir na prostem, ga moramo spravit pred mrakom pod streho, da ne pade nanj rosa. Žir se presuši v nekaj dneh; tedaj izgubi rezek okus, jedro postane trdo in se lahko loči od luske. V Sloveniji lahko naberemo 800 vagonov bukovega žira. li lega bodo naše tovarne predelale nad 100.000 kg olja. Akcijski odbori in množične organizacije organizirajte takoj in v zadostnem merilu nabiranje bukovega žira! biralci že prej izberejo teren, kjer mislijo nabirati žir. Prostor pod. drevesi naj si z grabljami očistijo, da pade žir na posnažena tla, od koder ga potem zmetejo na kupe. Če pa ne čakamo, da žir sam odpade z drevesa, ga lahko tudi otresemo. V kolikor bi še žir ostal t ježicah, se iste pri sušenju hitro odpro in |iii z lahkoto oddvojimo. Tako nabrani žir je treba očistiti raz-nega listja, trave, zemlje in gluhega semena. Najlažje bi to odstranili z ročnim vejanjem ali v veternicah za čiščenje žita. Očiščeni žir se mora takoj dobro Ni treba posebej poudarjati, da mora biti žir, ki ga bomo oddajali »Naprozam«, dobro presušen, ker bi y nasprotnem primeru lahko mala količina svežega žira, ki bi pričela plesneti, pokvarila še ostali suhi žir v zalogi. »Naproze« bodo oddani žir zamenjavale za olje, oziroma ga na željo odkupovale. Sedaj pa le z veseljem na delo, da bo imel vsak posameznik dovolj izvrstnega olja in bo tako tudi doprinesel delež k naši preskrbi. Prvi svobodni nabor Od 2. do 7. septembra so se vršili nabori v mestni šoli v Celju. Ti nabori so se bistveno razlikovali od naborov v bivši Jugoslaviji. Ze sam sestav naborne komisije je bil živ izraz ljudske države. Prvič v zgodovini naših narodov se je videlo tesno sodelovanje civilne in vojaške uprave pri razporejanju rekrutov v vojaške edinice. Upoštevale so se želje in težkoče rekrutov ter sporazumno določile edinice in čas službovanja v ljudski armadi. Rekruti so prihajali trezni, dobro razpoloženi, zavedajoč se, da je to za njih velik dan, na katerega se odloča, za nastop najčastnejše službe vsakega državljana nove Jugoslavije. Precejšnje število mladincev se je prostovoljno javilo v ljudsko armado, posebno v specialne edinice, kot v mornarico, gardo, motorizirane edinice, avi-atiko in dr. S tem so dokazali visoko zavest in ljubezen do domovine. Karakteristična in žalostna slika pa se je nudila komisiji zadnji dan nabora, ko so pristopili tovariši, ki se Čutijo nesposobne za vojaško službo.. TTu se je pokazala žalostna slika in težak zločin nemških fašistov nad našo mladino, saj je bilo večje število mladincev stalno nesposobnih vsled poškodb zadobljenih v borbi proti svobodoljubnim narodom, kamor jih je s silo tiral fašistični osva-jač. Služba v JA je čast in dolžnost vsakega državljana FLRJ1 Kako napreduje odkup žita Pokazala se je potreba, ugotoviti zastoj in napake, ki se pojavljajo pri odkupu žitaric, da bi se iste odpravile. Okrajne odkupne komisije niso izvršile svoje naloge, ker so isto prepustile le krajevnim odborom, ki ji pa sami niso kos. Od početka se je sicer delalo in tolmačilo na terenu, v toliko, da so okraji dali krajevnim odborom nalogo, katere pa niso pomagali izvesti, še manj, da bi jih kontrolirali, če se pravilno izvajajo. Niso jim nudili pomoči, če že, pa prav malo pri obračunavanju presežkov in določanju pridelka na ha, pri čemer je danes največji odpor, ko bi se moralo pridelke pripeljati v zbiralnico, i Ni se tudi kontroliralo popisnih listov pri kmetih. V okraju C$lje-okolica se je glede odkupa napravilo in polagalo večje važnosti od začetka, zadnji čas pa je delal, kar se, tiče odkupa, samo gospodarski odsek, ki pa vsega ni zmogel in ne zmore, posebno pa sedaj ne, ko je tozadevnega dela največ. Glavna napaka je v tem, da mora delati izključno le ta odsek, medtem ko je komisija za izvedbo odkupa le na papirju. Računa se, da bo Celje-okolica oddala krušnih žit 12 vagonov, od tega pa imajo danes zbiralnice samo 27.000 kg, kar odgovarja komaj 10% celotne količine. Kontingente, namenjene za odkup, so zadruge v celoti prejele, neprilike so v tem, da ministrstvo ni dodelilo blaga ; vsem onim poslovalnicam, ki so določe- I ne za odkup presežkov. Tako je zadruga v Vojniku naročila kmetom, ki so oddali žita, naj se zglasijo pozneje za nakup tekstilij; ker pa omenjena zadruga ni določena za dvig istega, bo sedaj moral okraj odtrgati ostalim zadrugam in dodeliti Vojniku. Težkoča je s krajevnimi odbori, ki kljub okrožnicam in tolmačenju nalog niso izvršili. Tako izjavlja predsednik KLO Sv. Vid pri Planini Navodu, da je o odkupu enkrat nekaj slišal, ter da pri njemu itak odkup ne bo prišel v poštev, vendar pa je dolžan napraviti obračune. Dalje se je na vaškem sestanku KLO Sv. Peter v SaT. dol. določi sporazumno pridelek na ha, tre na podlagi tega napravili obračuni za obvezno oddajo. Da bi nato KLO takoj oddal končane obračune zbiralnici, jih je držal v pisarni, zdaj, ko bi moral presežke, izkazane na obračunih, zbrati, je prišel z izgovorom, da je bil pridelek na ha previsoko določen, kljub temu, da se je določil sporazumno s KLO. Izgleda, da so pri tem KLO faktorji, ki osebno in nalašč zavirajo vso oddajo. Treba bi bilo, da bi se tudi tukaj našel nekdo sličen ,kot je predsednik KLO Rečica ob Savinji, pri katerem so se pojavili isti primeri. Zaradi tega je zmlatil na podlagi kontrole s tehtnico svoj lastni pridelek, ki je imel najslabšo zemljo, ter ugotovil, da je pridelek še večji, kot je bil predpisan na ha. Na podlagi te ugotovitve je sklcal vaški sestanek ter jim dokazal, da je pridelek za 100 kg večji od predpisa, ter zahteval, da se določene količine čim prej oddajo. Tukaj je bila oddana vsa količina. Druga primer v okraju Celje-okolica: KLO Polzela ima dva posestnika, ki kljub temu, da so presežki izkazani na obračunu, se oddaji nista odzvala in izjavila, da to ni važno, kar KLO predpiše. Do 10. septembra še torej niso oddali obračunov KLO Sv. Vid pri Planini, Visoče in Sv. Peter v Sav. dol. Podobnih primerov je več ter je nujno, postaviti nove člane komisije, ki bodo vse te napake odpravile. Celje-mesto, ki ima na podlagi obračunov oddati 5696 kg, je odalo do danes zbiralnicam že 6645 kg, prostih presežkov pa bo oddalo 4845 kg. Obvezno oddajo je Celje-mesto že prekoračilo ter je tako rekoč že gotovo. Ima samo še dva kmeta, ki morata obvezno oddati. Ob- vezna količina okraja je oddajo dosegla že 100%, vsa količina pa dosežena do 60%, katera bo oddana do 15. septembra sigurno. Tukaj je šel ves potek odkupa brez vsakega odpora in neprilik. Nujna naloga je, da se komisije ponovno razdelijo delo na sektorjem Pri zadrugah naj se vodi kontrola, kakršno blago bodo nudile kmetom na blagovne nakaznice, ker jm mora biti blago na izbiro. Največ pomoči bodo potrebovali krajevni odbori, seveda oni, ki so pri tem zaostali, kot n. pr. okolica Slivnice, ki še ni prejela od tamkajšnjih KLO nobenih obračunov. Vidi se, da ni prav nobenega zanimanja, še manj pa da bi upoštevali zahtevo ljudstva, ki ga moramo preskrbeti. Licenciranje plemenjakov V našem okrožju se je pričelo licen-ciranje bikov, merjascev in ovnov v ponedeljek 9. t. m. in bo trajalo do 26. t. m. Licenciranje žrebcev se bo vršilo v prvih dneh oktobra. Licenciranje ali obvezno odbiranje plemenjakov za razplod je eden najvažnejših ukrepov oblasti pri pospeševanju živinoreje. Novo je letos obvezno licenciranje merjascev in tudi ovnov v krajih, kjer je ovčjereja važnejša panoga. Mnogi še vedno ne razumejo, zakaj je to potrebno, in ne predvedejo svojih plemenjakov pred komisijo na pregled in zopet drugi pripuščajo svoje živali k nelicenciranim plemenjakom. Lastnosti staršev se podedujejo na potomstvo po odrejenih pravilih. Zato, ker so prirojene lastnosti dedne in ker hočemo v živinoreji in poljedelstvu napredovati, vzgojiti boljše živali, moramo smotrno odbirati živali za pleme. Pri odbiranju ali selekciji živine je najvažnejše odbiranje plemenjakov. Bik da v enem letu lahko do okrog sto potomcev, dočim ena krava da lahko samo eno tele. Zato moramo v prvi vrsti paziti na to, da imamo dobre plemenja-ke. Z dobrimi plemenjaki lahko najpreje zboljšamo živino in s slabimi plemenjaki jo tudi najhitreje in najbolj pokvarimo. ! Zavedni in napredni živinorejci to prav dobro vedo, zato bodo vedno pripuščali svojé živali k dobrim plemenjakom. Ravno zaradi velike važnosti plemenjakov se briga oblast, da bodo plemenjaki čim boljši, da bodo čim bolj odgovarjali" cilju naše živinoreje, v pogledu zdravja, telesnih oblik in donosnosti. Komisija, ki ji je izvedba licenciranja poverjena in v kateri sodelujejo stro- Zob za zob, kri za kri Prečudna je pomlad na Pohorju. Kdor jo je tam gori enkrat doživel, si še in še zaželi te pohorske pomladi. Tam gori, ko si tesno povezan z naravo, lahko opazuješ čudovite spremembe prirode. Po Dravski dolini je bilo že vse zeleno, Pohorje pa je še bilo zavito v zimsko krasoto. Iz zime se tukaj na Pohorju preko noči poraja pomlad. V noči, ko najmanj pričakuješ, zahru-me pomladni vetrovi od juga preko ogromnih, košatih lesov. Kakor divja ne-ugnana simfonija prečudnih, divjih, strastnih melodij se podi neukročeni vihar preko vrhov, kotanj in globač, šibajoč, pomešan s toplim dežjem pohorske jase, da preko noči ozelene. V lažeh se rušijo zadnji snežni plazovi, ruši se skalovje. Sneg liže kar vidoma, le veliki zameti stisnjenega snega s trdo zamrzlo skorjo se uporno branijo pomladi. Stari gamsi samotarji, goščarji imenovani, visoko gori v skalnatih lažeh napeto strižejo z ušesi in se obračajo na vse strani. Po lesu gre čuden šepet — kakor pričakovanje nečesa velikega. Tolmuni hudournikov se razpenjeni zaganjajo v granitne robove skal. Drobir se ruši. Nekje v koševje zalaja srnjak, od strahu nežno zapiska srnjin mladič. Lisjak mete s košatim repom po tleh, smrček visoko dviga. Po pomladi diši I Iz razburljive noči se ti poraja najlepši sončen dan, dan prve pomladi na Pohorju. Okrog belih kmečkih bajt, ki se zde kakor pritisnjene v strmino, se porajajo preko noči ozelenele trate. Ob cestah in kolobarjih pa cveto celi šopi kovnjaki in žvinorejci, bo vse pleme-njake na določenih zbirnih mestih pregledala. Vsi sposobni plemenjaki bodo označeni s številkami in bodo dobili uradne pripustnice, da smejo biti uporabljani za zaskok. Vsi nesposobni plemenjaki bodo morali biti pa odstranjeni ali kastrirani. V znak važnosti, ki jo posveča naša ljudska oblast živinoreji, bo komisija na mestu licenciranja podeljevala nagrade rejcem, ki dobro oskrbujejo plemenjake. V predvojnem času se pri nas licenciranje plemenjakov in pospeševanje živinoreje ni izvajalo dovolj temeljito, zato smo zaostali v razvoju živinoreje za sosednimi deželami. Okupator je medvojno povzročil tudi veliko škodo. Številčno se je naša živinoreja, že nekoliko opomogla, kakovostno je pa še zelo slaba. Le v krajih, kjer so živinorejci naprednejši, je ostal še dober material, na katerem bomo lahko gradili, če hočemo doseči res uspeh v živinoreji. Prva dolžnost vseh ljudskh odborov in živinorejskih zadrug je, da pripomorejo, da bo letošnje licenciranje temeljito izvedeno, da bodo predvedeni res vsi plemenjaki. Kdor ne bi hotel svojega plemenjaka predvesti pred komisijo, ga je brezpogojno smatrati kot škodljivca, ki ovira razvoj narodnega gospodarstva, in proti njemu naj se uvede kazenski postopek. V govedoreji smo na slabem. Živinorejska dežela smo, pa imamo premalo mleka. Izgovor o ceni drži v toliko, da so proizvodni stroški po litru mleka pri slabih kravah res visoki in bi moralo biti mleko drago, da bi se reja takih krav izplačala. Moramo si pa biti na jasnem, da se reja slabih mlekaric ne izplača in da se nikdar izplačala ne bo. Naša svinjereja tudi še daleč ni na taki stopnji, kakor bi bilo potrebno. Čimprej moramo priti do tipa prašiča, ki bo našim razmeram najbolj odgovarjal in nam dal čim več koristi. Okupator je uvažal v naše kraje merjasce žlahtne pasme s pokončnimi ušesi. Ti prašiči se pri nas niso obnesli. Ostali bomo pri naši domači požlahtnjeni pasmi, le izboljšati jo moramo na rodovitnost, rastnost in pitovnost. Zato bomo tudi za plemenske merjasce zahtevali podatke o prednikih. Zveza živinorejskih zadrug je že od-birala plemenske svinje, jih sprejemala v rodovnik in v bodoče bomo jemali plemenske merjasce samo iz priznanih rej. Dokler nimamo dovolj takih merjascev, bomo pač odbirali od teh, ki jih imamo, da bomo izločili iz plemenjenja vsaj najslabše, ki bi kvarno vplivali na svinjerejo. Pravega licenciranja ovnov še ni bilo. Ovčjereja malo menjava ovne in pogosto plemenijo ovni v. krvnem sorodstvu. Kvaliteta volne in tudi gradnje telesa zaradi tega pada. Če ne bi začeli odbire plemenskih živali, bi tudi pri ovcah bili v nevarnosti, da bi naša solčavska ovca izgubila svoj sloves. Po izvedbi licenciranja pa bo dolžnost živinorejskih zadrug in ljudskih odborov, da poskrbe za dobavo manjkajočih plemenjakov. Zveza živinorejskih zadrug v Celju, ki bo imela pregled vseh razpoložljivih plemenjakov, bo nakupe posredovala in jih po stropovnih vidikih razporejala. Sleherni živinorejec se mora zavedati, da dober plemenjak pomeni pol črede, polovico napredka v živinoreji in s tega vidika mora biti vsak zainteresiran na odbiri plemenjakov. Pravilna odbira pa ni skrb samo živinorejcev, kakor je že navedeno, ona živo posega v skupno narodno gospodarstvo, torej je skupna naloga vsega ljudstva. Tega se moramo zavedati in tudi pri tej akciji v čim večji meri sodelovati. Dodelitev vojaških konj za jesensko setev Prodaja in cenitev konj je v okraju Celje-okolica v glavnem končana. Od-prodanh je bilo okrog 120 konj težjih pasem in 50 bosancev. Ker nekateri dosedanji imejitelji tudi te konje še rabijo za jesensko setev, bo naslednji teden razdeljeno nekaj nad 100 konj med upravičence, ki jih še do sedaj niso imeli, pa jih za delo rabijo. S kmetijskega posvetovanja na okraju Celje-okolica dne 29. avgusta so kmetijski poročevalci poslali za odkup teh konj Vojnemu okrugu v Celju prošnjo, da naj se neprodani konji takoj dodele drugim kmetom-interesirancem in agrarnim interesentom, ki jih rabijo za jesenska dela. Obenem prosijo, naj civilne oblasti takoj pri prevzemu konj vrnejo denar dosedanjim imetnikom teh konj. Mnogi bi jih namreč radi vrnili zaradi suše in pomanjkanja krme. Okrožna vojaška prodajna in cenitve-na komisija'je te dni pripravila vse potrebno, da bodo ti konji že naslednji teden razdeljeni med potrebne in Upravičene, ki se bodo izkazali s priporočilom ljudskih odborov. Tudi je od okrožja prejela potrebno vsoto za vrnitev prvotne kupnine. V kolikor pa je še ta obstojala v oddani živini, pa naj jo lastniki prijavijo v Denarnem zavodu Slovenije. Gornji könji se bodo razdeljevali v naslednjih krajih: dne 19. septembra ob 7. uri zjutraj v Sv. Juriju pri Celju (vsi neprodani konji iz centra Sv. Jurij); dne krvavo rdečega vresja in petelinčki v rumenem in rdečkastem, cvetju. Leskov-je in vrbovje se odene z mačicami. Na prisojnih mestih ima sonce že pravo moč, da te vsega prevzame. No sončnih jasah sredi bukovja smo se greli ob prvih sončnih pramenih kakor martinčki. Pomlad je prihajala s hitrimi koraki proti vrhu Pohorja. Bunkerji so se otre-sali zimske zaspanosti in snega. Zopet so se odeli v prve darove Zelenega Jurija, obloženi s smrekovimi vejami, da jih ni bilo mogoče opaziti... Na framskem in slivniškem Pohorju je že dva dni bobnelo. Po dnevi in ponoči so odmevali streli brzostrelk in mitralje-zov. Marsikatera kmečka hiša je dobila v teh dneh spomin, ki je še danes viden, spomin SS ukrajinske divizije, ki je prodirala na Pohorje, da uniči še zadnje ostanke partizanske svojati, ki je ogrožala prometne poti v dolini in bila strah in trepet »nemškega« Maribora. Tudi na ruški strani so začeli z velikimi pripravami, da nas dokončno obkolijo in po-love kakor zajce. 14, SS Vlasova divizija je zapisana po pohorskih domovih s krvavimi črkami. Pohorske bajte so v teh strašnih nočeh gorele kakor plamenice. Ljudje so prestrašeni begali in zapuščali domove, marsikateri Pohorc je moral dati življenje. Smrt ga je pobožala s koščeno , roko ob vožnji plohov v doilno, na po-: horskih njivicah, ali doma, 14. SS divi-■ zija je lovila in ubijala na Pohorju! Trofeje so bili požgani domovi. To je bila zadnja velika ofenziva tujih plačancev, ki so ropali in kradli na Pohorju v spomladi leta 1945, Zadnji žarki zahajajočega pomladanskega sonca so se usipali na pohorske njivice. Gosti prameni, ki so kar sle- peli, so klicali k rasti ozimine. Vse kar je bilo količkaj pri moči, je bilo na prvem pomladanskem delu. Milenin oče je oral težke brazde na njivi pod hišo. Milena je gonila vole. Za njimi pa so tolkli grude sosedovi. Otroci so po travnikih nabirali regrat. Kakor tatovi so se prikradli Vlasovci do hiše in jo obkolili. Vodil jih je mlad podoficir z malimi rjavimi brki. Kmetje tod okoli so ga dobro poznali. Živi hudič so ga imenovali. Sko-ro vsak dan je križaril nad Rušami po kmetijah od Šarhovine do Čandra in zasledoval partizanske kurirje. V trenutku so obkolili hišo in mirno družinico na polju. V trenutku so bili mitraljezi razpostavljeni na vseh važntfi točkah. Začeli so loviti pohorske parti-zané. Ostro so pokali njihovi mitraljezi, njihov odmev se je izgubljal preko Dravske doline na Kozjaku. Ljudje v dolini so se v nemem strahu spogledovali. Pod Arehom se bijejo... Usuli so se dolgi rafali na pohorski njivi med žene in nedolžno deco. Milena se je zrušila pred volmi z veliko zevajočo rano. Tudi njena mlajša sestra je omahnila zadeta v roko. Zmage pijani Vlasovci so vdrli v hišo in odnesli, kar se je odnesti dalo. Preden so odšli, so v zahvalo spustili v hišo rdečega petelina. Vso noč je gorela hiša( kakor plamenica, ki kliče po maščevanju. Zvone, najhrabrejši kurir Pohorja, je ves bled s srepečmi očmi, brez besede stal na parobku gozda z Ivanom. Šla sta z javke iz Ruš. V onemogli jezi se je sesedel. Priplazila sta se do pogorišča in na njivo do mrtve Milene. Dnevi so minevali... Že teden dni, vsako jutro sta Zvone in Ivan odhajala proti Rušam in pazno motrila vso okolico z daljnogledi, kdaj bo zopet »Živi 20. septembra ob 7. uri zjutraj v Vojniku (vsi iz centra Vojnik in Celje-mesto); dne 21. septembra ob 7. uri zjutraj v Žalcu (vsi iz centra Žalec, Gomilsko, Sv. Jurij ob Taboru in Vransko). Ta dan so dolžni prignati v svoje zbirališče vsi, katerim komisija konje ni prodala, ali so jih sami pripravljeni vrniti. Kdor na poziv okrajnega ljudskega odbora konja ne bo prignal, bo kaznovan po Zakonu o ljudskih odborih čl. 38 z denarno kaznijo do 5000 din ali prisilnim delom do treh mesecev. Priženejo naj jih brez kazni tudi tisti, ki vojaških konj iz katerega koli razloga še niso prijavili. Konji se bodo prvenstvno dodeljevali revnim, po vojni oškodovanim in hribovskim posestnikom iz okraja Celje- okolica; če bo teh interesirancev premalo, pa tudi v druge okraje. Konji bodo dodeljeni v rabo brezplačno, prejemniki pa jih morajo čuvati in hraniti, nikakor pa ne odprodati. Kmetovalci, zavedajte se, da se oblasti trudijo na vse načine, da vam priskočijo na pomoč pri setvi, da bo lahko vsak izpolnil tako s stroji kot z živino setveni načrt, k nam ga zastavlja oblast in njegovo posestvo. Tudi vi si medsebojno pomagajte bolj kot spomladi. Pravilna setev ter očiščeno in razkuženo seme nam bosta dala bogato in obilno žetev. Okrajni LO Celje-okolica. hudič« nesel butico v laze proti Glažuti. Toda od nikoder ga ni hotelo biti. Že sta skoro izgubila vsako upanje. Toda, kadar se najmanj nadejaš, najdeš to, kar želiš. Zgodaj zjutraj sta odšla na javko na Hlebov dom. Pozno sta se vračala vsa zbita preko Lobnice, da vzameta še zadnjo pošto od Tijeka iz doline. Zvoneta je vedno vleklo proti Žampu, tja na ono mesto, kjer je padla Milena. Na robu gozda sta se ustavila, da si od-počijeta. Dobrih sto metrov od njiju je sameval mrk, požgan Milenin dom, Žampova domačija. Naenkrat je smrt stegnila svojo roko preko te domačije, ki je tako srečno živela. Stal je požgan in uničen. Mati, sestra Šarhova, je umrla v taborišču nekje v Nemčiji od gladu. Njena starejša sestra je sicer dočakala svobodo, vsa shirana je na potu domov iz taborišča umrla, ne da bi se ji izpolnila njena vroča želja, da bi enkrat vedela košato Pohorje. Njena mlajša sestra pa je ležala ranjena v Robniškem bunkerju. Tragedija pohorske družine, družine, ki je bila od .prvega dne tesno povezana s partizani. Tudi v njih je vrela uporniška kri divjega lovca, vodje zelenega kadra v prvi svetovni vojni, partizana Šarha. Brstje na jabolkah se je že razpočilo, prvi rahlo navdahnjeni rdeči cveti so se iskrili po vejah, kakor rdeči opali. Nižje doli pa so bile češnje že vse svatovsko odete, njihovi cvetovi so opojno duhteli." Vsa domačija Žampovih je bila kakor pomladanski šopek. Le napol razpadel dimnik je molel nemo v nebo in kazil to lepo mirno, pomladansko idilo v opomin vsem Pohorcem, da ne pozabijo grozot in nesreč, ki so jih zadele. Zvone in Ivan sta zavzeta opazovala pokrajino, ta lepi košček naše pohorske dottisi V IPUrr Trboveljski rudarji v Gornjem gradu Zopet smo doživeli v Gornjem gradu prijetno presenečenje. 25. avgusta nas je obiskala trboveljska rudarska godba, 8. septembra pa pevsko društvo »Zarja«. Toda to ni bilo samo običajno gostovanje neke kul-turno-prosvetne organizacije, to je bil obisk starih znancev in tovarišev iz lepih časov partizanstva, iz dni prve osvoboditve gornje Savinjske doline v letu 1944. Prijateljska vez, ki se je spletla med trboveljskim rudarjem-partizanom in savinjskim kmetom v času narodno-osvobodilne borbe, tudi sedaj ni pretrgana. To je pokazal prijateljski obisk trboveljskih rudarjev, to je pričalo veselje naših ljudi nad njihovim prihodom. Kakor leta 1944 na mitingih, ki jih je prirejala Kulturna ekipa IV. Operativne zone, se nam je zdelo ob obakratnem nastopu tovarišev iz Trbovelj. V nedeljo 25. 8, dopoldne je igrala v parku rudarska godba, Igrali so brez vsake vstopnine. Gostje so darovali 1000 din Kulturno - prosvetnemu aktivu Gornji grad, ki bo njihov dar s hvaležnostjo uporabil za razne prosvetne namene. Še večje zanimanje pa je vladalo med našim ljudstvom za obisk pevskega društva »Zarja«. Kljub prireditvam, ki so se vršile isti dan v bližnji okolici in popoldne celo pri nas doma, je bila dvorana v Domu ljudske prosvete v nedeljo 8. septembra zvečer napolnjena. Stari znanci so se pozdravljali, si stiskali roke in si pripovedovali, kaj so doživeli od onih lepih dni prve osvoboditve. Ko so kakor nekoč prikorakali na oder, smo jih v dvorani pozdravili z viharnim aplavzom, na odru pa jih je pozdravil predsednik Kulturno-prosvetnega aktiva tovariš Jamnik. Nato je govoril eden od trboveljskih pevöev o namenu njihovega prihoda, o prijateljstvu in tovarištvu, ki nas je vezalo v dobi partizanstva kot ljudstvo in borce in ki veže tudi danes trboveljskega rudarja in zemlje. Nenadoma ju je zmotil šum ljudi, ki so prihajali v kolobarju proti hiši. Hitro sta se vlegla vsak za debelo smreko, pripravljena na strel. Po kratkih trenutkih napetega pričakovanja sta zagledala vlasovsko patruljo. Zvone jih motri skozi daljnogled, ki je njegov zvesti spremljevalec. »Živi hudič« je na čelu patrulje! Zvonetova srčna želja se je izpolnila. Danes ga mora dobiti, pa četudi sam plača z glavo. Ivanu zašepeta, naj ne strelja. Zvone se ves trese od velikega pričakovanja in izpolnitve njegove želje. Patrulja prihaja čedalje bližje, že je komaj šestdeset korakov oddaljena. Še je »Živi hudič« na čelu patrulje. Brzostrelko ima preko ramena. Brezskrbno korako, veseleč se pohorskega mošta in gnjati, veseleč se ropanja po mirnih pohorskih domovih. Zvone odloži daljnogled. Prav počasi in previdno prisloni puško na rame in pomeri. »Živi1 hudič« je na muhi! Stisne petelina, dolg strel zarezgeče na naciste v kolobarju. Tudi Ivan vseka s svojo »mauzerko« med vlasovsko svojat. Zvone repetira in pošlje nov smrten po- /ili /i v nitrii iiJk. »f^i v! 1iuil!£« i a/.proatrc nn Clrolco rolro, t»TTnstr»1l4n mu jihiIi- na tla, za njo še on. Zvone zavriska, gozd ga sprejme v svoj varen objem ... Vsa vznemirjena sta Zvone in Ivan z nočjo prišla v bunker. Na kapi za rdečo zvezdo ima Zvone pripet majhen, rdeče navdahnjen jabolčni cvet, ki se zdi kakor kaplja strnjene krvi. Obraz mu je bled, oči se mu iskre v nekem čudnem globokem blesku. Usede se za mizo, poboža puško in počasi preudarno javi: »Živi hudič« je plačal z glavo za Mileno! Zvone se ta večer ni dotaknil jedi. Ves zadovoljen se je vlegel na prične in mirno zaspal. Od muk in naporov ostro zarezani obraz je imel spokojen izraz, dihal je mirno in globoko. Okoli ustnic mu je šlo rahlo na smeh, kakor, da bi sanjal nekaj lepega. Milena, dekle s Pohorja, Šarhova kri, ki je tekla za našo svobodo na Pohorju, je bila maščevana tako, kakor se je znal maščevati eden najhrabrejših pohorskih partizanov po geslu: »Zob za zob, kri za kri!« Terčak Stane savinjskega kmeta v skupni borbi za izgraditev naše domovine. Vse kakor v letu 1944, le dirigenta tov. Gobca je zamenjal njihov tovariš iz Trbovelj. Zadonela je pesem kot takrat, partizanska, umetna in narodna. Kakor tistikrat je tudi sedaj vžgala: »Venček koroških narodnih« o Hanzeju in »slovenskih fantih pri Dravci doma...« ter »Žabe«, da so ju morali ponavljati. Za zaključek so nam zapeli še »Pesem o svobodi«, ki je nekoč vžigala srca naših borcev in vsega našega ljudstva v borbi za novo Jugoslavijo, Naj bi ta nastop trboveljskih rudarjev res zdramil gornjegrajske pevce, da bi se oprijeli lepe slovenske pesmi z večjo- ljubeznijo in požrtvovalnostjo, kot je naglasil tovariš predsednik Kulturno-prosvetnega aktiva. Ta obisk je še bolj utrdil vez tovarištva med kmeti in delavci, skovano v času narodnoosvobodilne borbe, vez, ki je bila predpogoj naše osvoboditve in je v svobodni domovini porok srečnejše bodočnosti. Kuliurno-prosvetni aktiv Dobrna pri Celju si je nadel v letošnjem jesenskem tekmovanju nalogo, da postavi v vasi Dobrna, kjer je tudi letoviški in turistični kraj, velik spomenik padlim junakom, ki so padli po tukajšnjih hribih v času narodno-osvobodilne borbe, kakor tudi za vse tukajšnje domačine, ki so dali kot borci ali talci življenja za svobodo. Ker pa bo spomenik stal deset-tisoče, se obračamo na vse ustanove in organizacije s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč, da nam bo lažje izvršiti to zadano nalogo. Spomenik bo v naravni velikosti partizana, ki drži v eni roki puško, v drugi pa zastavo. Na podstavku spodaj pa bodo vklesana imena padlih. Prosimo tudi vse-sorodnike, ki vedo, da so njihovi padli v tukajšnjem kraju, posebno na Brcah ali Kozjaku, koder se je najbolj držala 14. Udarna divizija, da javijo na naslov: Kulturno-prosvetni aktiv Dobrna pri Celju, imena padlih kakor tudi njihove rojstne podatke, kar rabimo pri zbiranju imen za vklesanje na spomenik, ki se bo postavil že letošnjo jesen. Uutiuta f n^Vffrrlr Vrnitev II. celjske udarne delovne brigade „Fakin" z Mladinske proge V petek zjutraj se je vrnila z gradnje Mladinske proge II. celjska udarna brigada »Fakin«, Ogoreli, smejoči se obrazi so nas pozdravili ob izhodu iz postaje. Potem se je oglasila pesem iz vseh grl — in odkorakali so po ulicah. Čez dobro uro jih je bilo že vse mesto polno. Povsod si slišal radostne vzklike svidenja. Vprašanj kar ni bilo konca. Sam smeh in zdravje in ponos! Brigada je postala udarna, potem, ko je bila že dvakrat pohvaljena. Če si pogledal trde in žuljave dlani, se temu ne bi čudil. Ko nam pripovedujejo o svojem delu in življenju, se moramo čuditi neki novi radosti in volji, ki jih je polna. Postali so novi ljudje, prekaljeni v delu in znoju. Ena sama družina je to: Mi »Fakini«! »Drugo leto gremo spet vsi — na avto-strado Zagreb—Beograd!« — pravijo vsi in se tega vesele. »Skupnost, kolektiv in delo!« Njihove oči obljubljajo, da tudi v domačih krajih ne bodo popustili v elanu, temveč vse pridobitve prenesli na tovariše, ki so ostali doma. Brigada je delala na nasipih v Hrvatski Špionici. Nedaleč od nasipa je imela tabor, ki je bil sestavljen iz 19 manjših in enega štabnega šotora. Kuhinja in intendantura je stala nekoliko vstran v senci dreves. Pred štabom so polepšali po Kajuhovi brigadi ostali okras tabora: nasipano zvezdo z drogovi in zastavami. Tu je bil zbor brigade in zjutraj in zvečer dviganje in snemanje zastave. Že sama lega tabora je dala lepo sliko , in prijeten občutek domačnosti in čistoče. ■ Delo je bilo naporno. Vendar ni nikdar prenehalo navdušenje zanj. Obljubo, ki so jo dali pri odhodu iz Celja, so hoteli za ; vsako ceno izpolniti. No, ko je brigada po- j stala udarna, je bilo poplačano vse in nad ( taborom je zavel tak občutek sreče, da ga mladinci ne bodo nikoli pozabili. Poleg tega ima brigada 11 udarnikov in 19 pohvaljenih. V petek zvečer so jim Celjani pripravili lep sprejem. Mnogo ljudstva se je zbralo na ulicah in trgu. Z zastavami in petjem je prikorakala brigada na trg. Pozdravil jih je tov, Draksler, sekretar okrajnega odbora OF. Nato je govoril komandant brigade tovariš Justin Drago, ki se je na progi izkazal zelo zmožnega in delavnega. V imenu okrožnega odbora OF je govoril sekretar tov. Popit in nato članica okrajnega odbora OF tov. Fre-cetova. Komandantu in namestniku komandanta so bila podeljena darila in cvetje, brigada pa je za velik uspeh dobila Zapeli smo himno in brigada je krenila po ulicah do Doma ljudske prosvete. Še dolgo je zevenela njihova brigadna himna nad mestom. Odšli smo srečni, da imamo tako mladino, ki s takim ponosom dela, s ponosom bo žela tudi sadove. Olga. Iz Hrastnika Žene so obiskale Dom onemoglih Med Hrastnikom in Dolom stoji ob cesti Dom onemoglih. V njem je 12 ubožcev. Ker so ti ljudje razen dveh brez pokojnine, zavisi vsa preskrba od krajevnih prilik. Ko se je tov. sekretar Povše Dušan in dve tovarišici na licu mesta prepričal, v kakšnem stanju se nahajajo, je ugotovil, da je nujno potrebno podvzeti potrebne korake. Starčki so sicer s to preskrbo zadovoljni, kakor so se sami izrazili. Tov. Zvonar je dejal, saj vendar v tako kratkem času po vojni ne moremo vsega zahtevati. V kratkem bo prevzel oskrbo Doma onemoglih MLO Hrastnik, kar je bilo na zboru volivcev odobreno s strani ljudstva. Ko smo to prenesli na kvartni sestanek, so žene sklenile, da se jih že takoj nekoliko obdari. Pridno so se podale na delo in nanosile razne stvari. Tako so jih šle v nedeljo, dne 11. avgusta obiskati in jim ponesle 5 pogač, 7 litrov vina, 150 komadov cigaret ter četrt kilograma prave kave. Darila so z veseljem sprejeli Tovarišica Vizoviškova jim je na kratko povedala, da so prejeli rudarji Hrastnika prehodno tekmovalno zastavo v znak priznanja njihovega dela. Starčki so se zanimali in povpraševali, če ostane zastava naša. Med temi ubožci je tudi nekaj rudarjev, zato „Triglavska bajka" v Celju Okrožno ljudsko gledališče in okrajna ljudska prosveta v Celju sta priredila ob priliki okrožnega obrtniškega zleta v Celju dne 1. septembra 1.1, slavnostno predstavo Golieve »Triglavske bajke«, pravljične igre v 5 slikah, ki je bila nad vse dobro obskana. V petek dne 6. in v soboto, dne 7. t. m. so igro ponovili — da je zbudila med celjskim občinstvom živahno zanimanje, je dokaz vsakokrat popolnoma razprodana velika dvorana kina Metropol. Preden spregovorim kaj več o predstavi sami, se mi zdi potrebno pohvaliti požrtvovalnost celjskih gledališčnikov. Preteklo sezono so nam pokazali niz lepih, skrbno pripravljenih predstav, ki jih mora kulturni kronist beležiti med pozitivne postavke — kulturnega dela v Celju, obenem pa bude prepričanje, da se bo ta del kulturneea üdelstvovanla. x-o.jEsòiril m sajol v o*v*oj lirog ötröo ljudsko množice. Da ljudstvo ljubi gledališče, so dokaz že trikrat razprodane dvorane ob predstavah »Triglavske bajke«, z nekaterimi izjemami pa smo spoznali ta raz-seljivi pojav tudi v drugih primerih. »Triglavsko bajko« so pripravljali naši igralci skoz 6 tednov v dobi velikih počitnic in je njihova vztrajnost navzlic vročini, v kateri so morali delati, pokazala najboljši uspeh. Igro je režiral Milan Stante, ki je igral tudi težko vlogo Monte-Konteja. Bratec in sestrica (Drago Mravljak, Gidica Petretič) sta svoji vlpgi najlepše rešila, prav posrečeni so bili nasilnik (Emerik Drovenik), vila Zla (Sonja Rakuša), babuška (Angela Sadar) in očak Triglav (Gustav Grobelnik). Prav za prav je treba vse nastopajoče pohvaliti, saj so se vsestransko potrudili, čemer je dalo priznanje tudi občinstvo, ki ni štedilo s pohvalo. Otroški ples je bil dobro naštudiran, spremljava orkestra je igro poživila. Končno je treba še podčrtati, da je »Triglavska bajka« pravljična in mladinska igra in da zahteva to dejstvo od režiserja mnogo spretnosti in iznajdljivosti. Predstava je dobila — v zvezi s časovnim dogajanjem — tudi sodobni poudarek (Konte — Monte; babuška, ki prinese z ruskih step zdravilo), s čimer je bil izražen smisel bajke. — Ker smo na začetku šolskega leta, bi bile prav primerne šolske predstave »Triglavske bajke«! ob tej "priliki ne morem mimo želje, da naj se priredi šolska predstava tudi za šole izven celjskega okoliša (Teharje, Ljubečna, Vojnik, Petrovče i. si.). Treba bo pač primerno organizirati! Misliti pa bo treba tudi na naše sindikaliste. Še besedo o točnosti! Mnogi obiskovalci gledališča mislijo, da k predstavi ni treba priti točno, pa cepajo v dvorano in na svoje sedeže, ko je igra že pričela. In ravno za začetek so take motnje, da ne razumeš igralcev. To bi se dalo odpraviti tako, da stori vratar svojo dolžnost in ne pusti po pričetku i nikogar voo v dvorano I Obnova celjskega lutkovnega odra Med škodo, ki jo je povzročil okupator, moramo računati tudi uničenje celjskega lutkovnega odra, ki je popolnoma izropan. Tako temeljito, da ni od njega ostalo nikakih sledov. V letih pred vojno je dosegel celjski lutkovni oder že velike uspehe in je bil na najboljši poti, da se še bolj razširi. V dobi okupacije je lutkovni oder prenehal s svojim delovanjem, po osvoboditvi pa ni bilo materiala, da bi se zopet nadaljevalo. Kljub velikim začetnim težavam — treba je bilo nabaviti lutke, ponovno zgraditi oder, izdelati kulise itd. — je delo na obnovi odra in ponovni vzpostavitvi te panoge kulturno-prosvetnega delovanja počasi napredovalo in danes je oder — majhen sicer — v surovem stanju postavljen. Z delom na obnovi odra se je nekajkrat pričelo — in skoraj vedno smo morali odnehati, ko smo našli v smeteh na podstrešju osnovne šole zakopanih 20 lutk, edini ostanek prejšnega odra, se je ideja o lutkovnem odru začela uresničevati. Naš stari lutkar, profesor Ščuka, je izdelal načrt za oder. Da oder danes stoji, je v glavnem zasluga kvarta Dolgo polje, ki ga je udarniško zgradil. Prispevali so les in ostali material in ga sami zgradili. Tudi okrožni odbor LMS je priskočil na pomoč in s svojim razumevanjem omogočil, da se bo oder kmalu vselil v lastno dvorano v Slomškovem domu, ki je kot ustvarjena za lutkovne predstave. Oder pripravlja v najkrajšem času otvoritveno predstavo, ki bo v okviru »Kulturnega festivala«. Do tedaj so predvidena tudi vsa zaključna dela. Oder namerava vršiti tudi gostovanja po vsem celjskem okrožju in ustanavljati okrajne oziroma krajevne lutkovne odre. To bo centrala za lutkarstvo v celjskem okrožju. Okrožni lutkovni oder poziva vse, ki se zanimajo za lutkarstvo, da sodelujejo. Dela bo obilo za vsakega: za lutkarje-igralce, slikarje, kiparje itd. Prijave sprejemata: Kloar Igor, Miška Kranjca 30, in Modic Dušan, Kolenčeva 6-1. Okrožni lutkovni oder W t OIJ11 Kulturno-prosvetni festival v Konjicah V dneh od 27. do 29. septembra se bo vršilo v Slov. Konjicah tekmovanje vseh krajevnih prosvetnih aktivov tega okraja kot predpriprava za kongres ljudske prosvete v Ljubljani meseca oktobra. Kljub obremenjenosti našega ljudstva s poljskim delom so gledališke družine kakor tudi pevski zbori in godbe pokazali razumevanje in dobro voljo ter v ta namen že pridno vadijo napovedana dela: tako Slov. Konjice, Žreče, Loče, Zbelovo, Žiče in Oplotnica. Na tem tekmovanju bo tudi rasztava likovnih del, »Stenčasov« itd., statistični pregled dela naših knjižnic, pregled in program dela ljudske univerze ter literarnih del, združeno s solo točkami. Za zaključek dne 29. t. m. je predviden nastop vseh naštudira-nih del 7 igralskih družin, od katerih bo vsaka nastopila z enim dejanjem. Popoldne istega dne pa bodo naši pevski zbori z združenim programom tekmovali za naslov okrajnega prvaka. smo razvili širši pogovor z njimi glede proslave istega dne ter besed tov. ministra Brejca, ki je poudarjal našo gospodarsko politiko, za katero prejemamo priznanje od drugih držav. Med živahnim razgovorom so se nam neštetokrat zahvaljevali, da smo se jih spomnili s tolikimi stvarmi. Ob pogledu na prinesene stvari so rekli: »Danes je pa velika nedelja!« Po nekaj urnem razgovoru smo se vrnile domov z zadovoljnim srcem, saj smo o dievpespolnočaa lKs,k,oumrldg saj smo dobile vse poplačano z njihovo neizmerno hvaležnostjo. Zahvaljevali so se nam in pozdravljali vse darovalce. Obljubili smo jim, da se jih ob priliki še spomnimo. Ob tej priliki se mestni odbor AFŽ Hrastnik zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prostovoljno in samoiniciativno darovali za ubožce. Predkongresno tekmovanje v šmarskem okraju Že takoj po osvoboditvi je prišlo do lepih rezultatov na kulturno-prosvetnem področju šmarskega okraja. Pozneje, ko so si posamezni kraji s prispevki, prostovoljnim delom, izkupičkom prireditev odre zasilno obnovili, je naraslo število prireditev v sezonskem času povprečno na 24 mesečno. Če pomislimo na vse težkoče, ki so bile s tem v zvezi, je to dokaj razveseljivo. Pred ljudstvom so se vrstili prizori iz narodno-osvo-bodilne borbe, prikazovala so se dela Cankarja, Finžgarja, Jurčiča pa vse do Nušiče-vih del. Omeniti moramo, da so bile v več krajih predvajane tudi brezsmiselne žalo-igre, od katerih nima igralec niti gledalec vzgojnega dobička. Da bi tudi pred ostalimi okraji prikazali svoje prosvetno delo, so se naši kulturno-prosvetni aktivi vključil v predkongresno tekmovanje: centri ,— Rogaška Slatina, Šmarje, Rogatec —• so se pozivu prvi odzvali. Težje je bilo z bolj oddaljenimi, pretežno kmetskimi kraji. Delo pri košnji, žetev, mlatev je bila glavna ovira, da niso prišli do odločitve. »Ni primeren čas, pozneje preko zime bi zagnali tako tekmovanje, da bi se plašili naši sosedje.« S težko muko so se odločili in obljubili, da bodo vložili vse sile, da se izvede okrajno tekmovanje res manifestativno. Za Rog. Slatino, kjer bo tekmoval pevski zbor in igralska družina z »Glavnim dobitkom«, za Rogatcem, ki tekmuje s pevskim, zborom in Gogoljevo »Ženitvijo«, šmarskim pevskim zborom in »Poslednjo zapovedjo«, so se po vrsti prijavljali — Kozje, Pilštajn, Podčetrtek, Pristava, Sv. Vid, Zibika, Kostrivnica, Sladka gora Buče in končno, sicer pozno že, še mestinjska mladina. Tekmovali bodo z »Razvalino življenja«, »Krivoprisežnikom«, »Domenom«, »Rojstvom v nevihti«, »Verigo«, odlomkom iz »Hlapca Jerneja« in tremi partizanskimi enodejankami. Njihove priprave spremlja neprestano težko kmetsko delo, zato bodo uspehi tudi svetlejši. Delo ljudskih univerz, knjižnic, delo naših ljudskih talentov, pisateljev, pesnikov, kiparjev, slikarjev, bomo skušali prikazati z razstavo in literarnim večerom na sedežu okraja. Prav tako bomo v tem času otvo-rili ljudske univerze v vseh večjih centrih okraja. Želja kulturno-prosvetnih delavcev našega okraja je, da se za naše kulturno-prosvetno tekmovanje, ki bo trajalo od 22. do 29.9. zanima vse ljudstvo in se v okvira množičnih organizacij udo'.ezi kulturne, manifestacije, ki bo 29. septembra v Rogaški Slatini. Razstava z Mladinske proge v Celju Lepaki, lepo izdelani, so silili Celjane, da si ogledajo razstavo, ki kaže delo I. zmene na Mladinski progi. Razstava je v Domu ljudske prosvete. Dvorana je polna pbiskovalcev, ki z zanimanjem ogledujejo razstavljeni material. Ob vstopu privleče pozornost obiskovalca velik naslov »Kulturno prosvetno delo«. Na velikih kartonih je prikazano vse delo na tem polju: prireditve, gledališke predstave, knjižnice, stenčasi, predavanja, razni krožki in tečaji itd. Začudila sem se v prvem hipu, ko sem videla, da so bili tudi analfabetski tečaji, na katerih se je 1563 mladincev naučilo pisati Spomnila pa sem se, da je bila na delu tudi mladina iz krajev, kjer le malokdo zna pisati. Na drugi strani dajejo slike pregled te-lesno-vzgojnega dela: jutranja gimnastika, telesne vaje, nastopi, lahkoatletika. Človeka preseneča, kdaj je mladina našla toliko časa, da se poleg dela na progi — o katerem nam priča druga stena — udejstvuje na vseh ostalih poljih. Stenčasi, razni predmeti, spominski znak, album, kopija spominske plošče, vdelane na mestu, kjer se je pričela gradnja proge, statistični podatki o bolnicah .bolnikih, o količini hrane — vse to nam daje vtis velikega dela in velike volje novih ljudi. Tudi delu na progi je posvečen velik del razstave, saj to je bila ena glavnih nalog mladine —. da izgradi progo in se tako oddolži svoji veliki obljubi maršalu Titu. Tu vidimo vse od pričetka dela, dela na nasipih in objektih — do samega polaganja tračnic. Kot zaključek imamo spisek brigad, spisek udarnih brigad in udarnikov in album z dokumenti. Materiala je precej, celo preveč ga je za dvorano. Zaradi tega se dobi vtis nagomilje-nosti in prenapolnjenosti. Druga napaka so nepravopisno napisani naslovi. Sicer pa je razstava zadovoljiva. Olga. Kulturna prireditev Mozirske mladine Mozirska mladina nas je v nedeljo zopet prijetno presenetila s svojo kulturno prireditvijo. Program je bil bogat in pester. V svoji uvodni besedi je tov. Janko med drugim napovedal v novi sezoni načrtno kulturno-prosvetno delo, h kateremu namerava mladina pristopiti. Pevski zbor mladink je odpel dvoje pesmi ob spremljevanju harmonike. Opaziti je bilo, da zbor ni bil dovolj uvežban, vrhu tega pa je bil glede na izbor pesmi prešibek. V bodoče bo treba pritegniti v zbor vso mladino, ki ima veselje do prepevanja. Recitacije poedincev naj bi se zamenjale z zbornimi recitacijami. Zelo so ugajale male pionirke, ki so prav dovršeno zaigrale kolo. Tudi razmeroma težke proste in rajalne vaje mladink so bile lepo izvajane. Spremljevanje harmonike pa ni bilo skladno. _ Sledili sta dve enodejanki. Mladi igralci so pokazali, da bi bili kos tudi težjim oder-skim delom. Poleg ostalih so posebno ugajali tov. Vida, tov. Eva in tov. Jože. Vobče je bilo opaziti, da so se vsi igralci zelo potrudili in s svojo naravno, neprisiljeno glu-mo navdušili gledalce. Obžalovanja vredna je bila skrajno slaba udeležba ljudstva. Dočim so veselice, pri katerih se ljudstvo naslaja ob vinu in drugih že zdavnaj preživelih veseličnih neumnostih, polno obiskane, ni zanimanja za čisto kulturne prireditve naše mladine. Zaradi lepega kulturnega užitka, ki nam ga je tokrat mladina nudila, bi bilo primerno in priporočljivo, da se prireditev ponovi. MLADINA! Kakor pri gradnji mladinske proge, pokažite tudi pri zbiranju bukovega žira svojo veliko dejavnost! Iz šolskega življenja Nad 600 otrok obiskuje naši dve šoli. Glavna • skrb naših šolskih vzgojiteljev je bila vzpostavitev najčvrstejše povezave z roditelji potom roditeljskih zborov. Naša mladina je živahna, toda disciplinirana, Z vso ljubeznijo se je oklenila svoje pionirske organizacije ter je zvesta svoji zaobljubi dosegla pri okrajnem pionirskem tekmovanju v višji skupini prvo in drugo mesto. Šolsko leto je zaključila z dvema lepima akademijama, katerih vsaka je obsegala po 25 točk. Sedaj se vrsti naša mladež v počitniških kolnijah, da se nadiha svežega zraka, ki ga je v naši ozki dolini tako malo, ali pa koplje v mladinskih bataljonih. Povsod so marljivi in podjetni in dokazujejo, da so telesno in duševno utrjeni ter politično in moralno dobro zgrajeni. Na visoki stopnji pa je tudi naše strokovno šolstvo s svojimi tremi razredi strokovne nadaljevalne šole, večernim tečajem in rudarsko ter steklarsko strokovno šolo. V strokovni nadaljevalni šoli je bilo zastopanih 17 različnih obrti s 121 vajenci, ki so pokazali v šoli in v svojih strokah znatn uspehe. Če upoštevamo, da je bila to prva redna šola po petih letih, so uspehi tem vidnejši zlasti še, ker nam je okupator uničil in pobral vse učne pripomočke in smo morali pričeti z delom golih rok. Sedaj vladata okrog šol mir in tišina. Delo navidezno počiva, ker se je njegovo težišče prneslo v mnogoštevilne počitniške kolonije, tečaje in delovne brigade, kjer se pripravljajo mladi pionirji kakor tudi njihovi voditelji na novo šolsko leto, ki se bo v kratkem pričelo. Tov. Sovine Jože, avtomehanik, Sod-nijska ul. 3, je daroval AFŽ IV. četrti kot prispevek k rednim prispevkom za Dečji dom na Polzeli din 50,—. Posnemajte! fì&luitiutù, TRETJE KOLO »SLOVENSKE LIGE« Tekmovanje za slovensko prvenstvo ni v tretj em kolu prineslo bistvenih sprememb. Društva iz našega okrožja, ki sodelujejo v tem prvenstvu, so razen FD Celja igrala tekme doma ter proti pričakovanju, razen FD Celja, ki je igralo v Murski Soboti, igre izgubila. S to ponovno zmago si je FD Celje utrdilo svoje mesto v tablici, kjer je trenutno na drugem mestu. V Trbovljah .,. Domači igralci FD Rudarja so se v nedeljo poskusili z rutimiranimi igralci ljubljanske Svobode. Igra je bila napeta in so gostje pokazali dosti več tehničnega znanja. Kljub vsemu pa je izid v razmerju 3 : 2 le malo previsoko izražen. V Murski Soboti... Po prvem neodločenem izidu proti FD Krimu v Celju ter po senzacionalni zmagi Kri Maribo.. edelia piinvola Mariboru je proielile ki je to pot prišel bolj pričakovano. V glavnem je bil izid postavljen že v prvem polčasu, ko je dobro razpoloženi napad zabil domačinom tri zgoditke. V drugem polčasu se je domačinom posrečilo stanje znižati za dva zgoditka, tako da se je tekma končala 3 : 2 v korist FD Celja. V Celju... Že drugič v tem tekmovanju je Celje videlo tehnično dobro moštvo ljubljanskega FD Krima, tokrat proti FD Olimpu. V prvih dvajsetih minutah so domačini prevladovali in dosegli tudi v 19. minuti vodilni zgoditek, nakar so gostje v 29. minuti izenačili. V drugem polčasu so prevzeli iniciativo gostje, ki so bili do dvajset minut pred koncem boljše moštvo ter dosegli v tem času še dva zgoditka, nakar se je do konca igre FD Olimp trudil izenačiti, toda uspelo mu je znižati izid na 3 : 2. VELIKA LAHKOATLETSKA PRIRE- ! DITEV NA STADIONU FD OLIMPA I Številni gledalci, ki so kljub delavniku v ! četrtek 5, septembra obiskali stadion FD ! Olimpa, so po končanem sporedu zadovoljni odhajali, saj so bila priča lepim in napetim borbam, ki so rodile kar tri jugoslovanske rekorde in enega najboljših časov po osvoboditvi. Razen lahkoatletov prireditelja FD Olimpa so nastopili še gostje od FD Rad-ničkega iz Subotice, FD Spartaka iz Subo-tiice, FD Jedinstva iz Osijeka, FD Murske Sobote in FD Železničarja iz Maribora. V ospredju prireditve je bil dvoboj domačinov z lahkoatleti FD Radničkega iz Subotice. Bilo je to nekako neoficielno tekmovanje za naslov najboljše lahkoatletske družine v naši domovini. Le nesrečnemu naključju je pripisati, da so dvoboj domačini izgubili s tremi točkami razlike 55 : 52. Že v prvi točki, 80 metrov čez ovire za ženske, je Jelena Madjar (R) s časom 12,9 sekund dosegla nov rekord. Tretja je bila Ruža Mahkovčeva s časom 14,0 sek. in je to mesto, še bolj pa izid, odličen, če pomislimo na okolnosti, pod katerimi je nastopila. Tek na 100 metrov moških je prinesel zmago Šušteršiču iz Murske Sobote v najboljšem elovoneltoni iaUu po oo-voko^liri 11.1 ni.li. Jolioavota Vnimuba !e ui i LkIiii hm rtf» m izenačila jugoslovanski rekord 8,1 sek. Druga je bila Milka Majcnova s časom 8,2 sek„ ki jo uvršča v zvezni razred. Isti dve tekmovalki sta se odlikovali pri skoku v daljino, kjer je Varmuža (R) dosegla s 5,20 m nov jugoslovanski rekord, Majcnova pa s 4,83 m tretji najboljši izid po osvoboditvi. Krasno borbo do zadnjega metra sta nudila Po-lutnik in Grabar (oba FD Olimp) pri teku na 1500 m. V mrtvem teku sta dosegla 4:17,5 minut. Vsestranski Lojze Črepinšek (O) je zmagal pri skoku v daljino s 6,26 m pred Glavačem (FD Jedinstvo, Osijek). Pri teku 100 m ženske je odlična Varmuža zopet dosegla z 12,8 sek. nov jugoslovanski rekord. Druga je bila Alma Butja (FD Teharje) s časom 13,1 sek. Najlepša točka' sporeda je bila ženska štafeta 4X100 m. V odličnem času 54,1 sek., ki je najboljši po osvoboditvi, so se tekmovalke FD Olimpa revanžirale Subotičankam za poraz na državnem prvenstvu v Ljubljani. Ta lepa prireditev je bila ponovni dokaz, da si lahka atletika utira krepko svojo pot med naše ljudske množice in da je postala ena najpriljubljenejših fizkulturnih panog. OKROŽNO PRVENSTVO V STRELJANJU V nedeljo dopoldne se je vršilo na strelišču v Pečovniku prvo okrožno prvenstvo. Streljalo se je z vojaško puško na 200 metrov posamezno in v hitrem streljanju. Pri streljanju na »Narodno tarčo« je dosegel France Lužnik, FD Celje, 121 krogov, Miloševič Romi, FD Celje, 104 kroge in Mišo Jezernik, FD Olimp, 90 krogov. Pri hitrostnem streljanju pa je zmagal Jezernik Mišo, FD Olimp, pred Francetom Lužnikom, FD Celje, in Ivanom Varlecem, FD Olimp. Okrožni prvak je postal Lužnik France, FD Celje, 145 točk, pred Jezernikom, FD Olimp, 141 točk. PRVENSTVO CELJSKEGA OKROŽJA V TENISU Od sobote do nedelje se je na igriščih FD Celja vršilo okrožno teniško prvenstvo, ki je po veliki udeležbi in zanimanju mladine za to fizkulturno panogo nov meinik v razvolu tenisa. Icralo se le orvenstvo mobilili ui mladineliih dvoji«. V polfinalu moških so se po predhodnih zmagah plasirali: Petelin (C), Čoh O) in Gradišnik (O). Proti pričakovanju je Čoh zmagal nad Petelinom 6 : 3, 6 : 3 in sta se tako v finalu srečala dva igralca FD Olimpa, V dveh nizih 6 : 3 in 6 : 2 je Gradišnik odločil igro v svojo korist ter tako postal teniški prvak celjskega okrožja za leto 1946. Pri mladincih je postal okrožni prvak Kovač (C) z zmago 6 : 1, 6 : 3. nad mnogo obetajočim Vebrom (C). V igri moških dvojic sta par FD Olimpa Gradišnik—Čoh z lepo ofenzivno igro premagala par FD Celja Petelin—Morn 6 : 1, 6 : 0 ter si tako osvojila naslov okrožnega prvaka. V igri mladinskih dvojic sta zmagala Čater—Veber (C) nad parom Kovač— Štiiglic (C) 6 : 3, 6 : 3. FIZKULTURNI DAN V ŠMARJU Agilno fizkulturno društvo v Šmarju pri Jelšah je priredilo v nedeljo 1. septembra svoj lepo uspeli fizkulturni dan. Dopoldne so se vršile tekme v odbojki, kjer je zmagala vrsta FD Slovenske Bistrice. Na to se je vršila nogometna tekma med FD Šmarjem in FD Slovensko Bistrico, ki so. jo Šmarčani odločili s 3 : 1 v svojo korist. V popoldanski povorki je sodelovalo nad 400 fizkulturnikov vseh nastopajočih društev, Pred gasilnim domom so fizkulturnike nagovorili predstavniki oblasti, JA in množičnih organizacij, na kar je sledil javni nastop na katerem so člani in mladina FD Šmarja brezhibno izvajali proste vaje. Ta prvi nastop, s katerim je FD Šmarje dajalo obračun svojega dela, je dokaz, da postaja Hzkultura last naših širokih ljudskih množic. L INDUSTRIJSKI FIZKULTURNI DAN V HRASTNIKU »Puiliuliurn Hill U Ul ličili i JruStiro li. u^luili -llncll i-t. ili IS. »tli. TT HlObl nI"" «»..J »i. Industrijski tizkulturni dan«. V soboto, dne 14. t. m. ob 19.30 bo svečani pričetek pred Fizkulturnim domom, združen s koncertom delavske godbe in moškega pevskega zbora, otvoritvijo foto-razstave in projeci-ranjem filmov društvenih prireditev. Ob tej priliki bodo štafete prižgale kresove na bližnjih hribčkih in luči na grobovih padlih borcev za svobod. V nedeljo, dne 15. t. m, bodo dopoldne plavalne in lahkoatletske tekme, nogometni, šahovski in namizno-teniški brzoturnirji ter krožne vožnje motociklistov in kolesarjev, popoldne pa bo velik javni nastop na igrišču za Savo ob sodelovanju društev celjskega okrožja in ostalih. Vabimo Vas, da se prireditve ▼ čim večjem številu udeležite, da skupno z delavstvom hrastniških industrij dostojno manifestirate borbeno in delovno moč Titovih množic. Tekmujmo za ZREN! DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV za zavarovance FZSZ pri filiali v Celja 15.9.46 Prim. dr. Rajšp L, Celje, Stanetova 20 Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj. Zdravstveno vodstvo. VAJENCI Pomočniški izpiti za vajence vseh strok ki so predložili prošnje za ispit, se bodo vršili v teku meseca septembra in oktobra. Praktične in teoretične (ustmene) izpite boste polagali na oddelku za delovne odnose pri Okrožnem ljudskem odboru v Celju. Vajenci okraja Trbovlje bodo pomočniške izpite polagali pred izpraševalno komisijo pri Okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah. Vsak vajenec bo pismeno obveščen, kdaj se mora zglasiti na tukajšnjem oddelku zaradi polaganja izpita. Okrožni ljudski odbor v Celju Oddelek za delovne odnose. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE-OKOLICA sporoča, da se uradi okrajnega ljudskega odbora s 15. septembrom 1946 presele iz dosedanjih prostorov na Titovem trgu štev. 6 na Trg svobode št. 10 (bivše sresko načelstvo). Uradne ure referenta za delovne odnose t in inšpekcijo dela OLO Celje-okolica so za stranke med tednom v ponedeljek, sredo in soboto od 7 zjutraj do 13 popoldne. Opozarjajo se vsi obrtniki in vsa podjetja, ki imajo vajence, da se morajo vse ustmene učne pogodbe skleniti po zakonu o vajencih pri pristojnih okrajnih LO do vključno 15. septembra. Isto velja za učne pogodbe, sklenjene med okupacijo. obvestilo Tombolski dobitki iz zadnje tombole 00 OF v Celju se bodo izdajali dobitnikom po vrstnem redu, t. j, na isti način, kot so se izdajali dobitnikom amb, tern, kvatern in činkvin. 1. dobitek prejme Berglez Pavla, Celje, Stritarjeva 8, hišija gospodinja; 2. dobitek Gomilšek Marija, Ostrožno 37, kmečka hči; 3. dobitek Mlakar Anton, Zg. Hudinja 36, sin delavca Cinkarne; 4. dobitek Globočnik Bogomir, Lava 20, sin ključavničarja; 5. dobitek Margetič Rudolf, Celje, Večna pot 1, brez očeta; 6. dobitek Hartman Ivan, Celje, podporočnik Narodne milice; 7. dobitek Ulaga Alojz, Ločica-Polzela 26, tkalec td. Temei; 8. dobitek Kovač Milka, Celje, Mariborska cesta 20, hišna pomočnica; 9. dobitek Romih Ivan, Leveč 15, delavec; 10. dobitek Fabijan Mirko, Lopata 15, čevljar; 11. dobitek Pilih Ferdo, Spodnja Hudinja 114, brez očeta; 12. dobitek Pintar Milan, Celje, Kovaška 3, sin odvetnika; 13. dobitek Praznik Avguštin, Celje, Stanetova 31, tekstilni pripravnik; 14. dobitek Cegnar Jože, Celje, Gregorčičeva ttl 1, Srkostavec; 15. dobitek Bobnar Franc, Laško 115, trgovec; 16. dobitek Jančič Katra, Laško 34, žena železničarja; 17. dobitek Čmak Dragica, Polzela 115, tovarniška delavka; 18. dobitek Koštomaj Ferdo, Sp. Hudinja 85, ključavničarski vajenec; 19. dobitek Poličnik Terezija, Celje, Mariborska cesta 67, hišnica; 20. dobitek Respit Marija, Prekorje 17, gospodinja; 21. dobitek Klinar Angela, Celje, Mariborska 38, gospodinja; 22. dobitek Zor-žirii Dragica, Celje, Leskovškova 20, gospodinja; 23. dobitek Šarlah Jurij, Ponikva 14, dijak; 24. dobitek Penič Viktor, Celje, Zk-Vodna 52, mizar. Celjani so dobili 10 dobitkov, okoličani pa 14 dobitkov; skupaj 24 dobitkov. Ödbor za izvedbo tombole pri OOOF Celje ODREDBA , Izvršilni odbor MLO Celje odreja na osnovi čl. 28. c., št. 5 Splošnega zakona o ljudskih odborih za svoje področje za čas od 15. septembra 1946 dalje za trgovinske in obrtne obratovalnice delovni čas od 8, do 12. in od 14. do 18. ure. V vsem ostalem velja glede obratovalnega časa kakor tudi gled kazenskih določb Odredba ministrstva za trgovino in preskrbo LRS o obratovalnem času za obrtne poslovalnice na ozemlju LRS (Ur. list LRS štev. 132-32 z dne 27. 4. 1946), kakor tudi Oredba Izvršilnega odbora MLO v Celju z dne 19. avgusta 1946, Tajn. 431-46. Celje, dne 9. septembra 1946. Tajnik 10 MLO: Predsednik IO MLO: Špat Vili Svetek Andrej Priporočam se za naročila TRGOVSKO PODJETJE ir idtama POSLOVALNICA CELJE NUDI CENJENIM ODJEMALCEM: STAVBENO »N POHIŠTVENO OKOVJE, INŠTALACIJSKI PRIBOR, POLJEDELSKA ORODJA, GRADBENI MATERIAL, OBRTNIŠKA ORODJA, KUHINJSKE POTREBŠČINE, IN TAKO DALJE! NA DEBELO! NA DROBNO! Preselitev kolarske delavnice Cenjenim strankam sporočam, da sem preselil svojo kolarsko delavnico z Ljubljanske cèste številka 27, na Lavo številka 20 FI11 P CULK KOLARS KI MOJSTER Celje, Lava 20 »Telefon 352 OBVESTILO Popis motornih vozil in priklopnikov ter dvokoles za celjsko okrožje Okrajne prometne pisarne pri odsekih za notranje zadeve Celje-mesto, Celje-okolica, Trbovlje, Mozirje, Konjice in Šmarje bodo V dneh od 15, do 30. septembra 1946 vršile popis vseh motornih vozil. V teh dneh je dolžan vsak lastnik, uporabnik ali shranjevalec prijaviti vsa motorna vozila, uporabna ali neuporabna, brez ozira na to, če so ista že prijavljena in registrirana ali ne. Vsako namerno opustitev prijave ali skrivanje motornih vozil po 30. septembru se bo kaznovalo po zakonu o pobijanju gospodarske sabotaže in nedopustne špekulacije. Popis dvokoles in trokoles se bo vršil od 15. septembra dalje na krajevnih postajah Narodne milice, ki bo tudi razpolagala z obrazci za prijave. Prijavljeno in registrirano mora biti vsako dvokolo (bicikelj), ki je v prometu. Kolesa, ki jih lastniki oziroma posestniki ne uporabljajo, niso zavezani prijavi in registraciji Uprava Narodne milice za okrožje Celje Prometni odsek pričetek Šolskega pouka Pričetek pouka na vseh osnovnih šolah v Celju bo v ponedeljek 16. septembra ob 8, uri. Učenci in učenke se zbero na dvorišču I. deške in Q. deške osnovne šole, kjer prejmejo nadaljnja navodila. Starše ob tej priliki obveščamo, da se z novim šolskim letom ustanove v Celju namesto dveh deških in dveh dekliških osnovnih šol štiri mešane osnovne šole. Učenci m učenke, ki so napravili izpit za sprejem v 1. razred gimnazije ali se odselijo iz Celja, naj se na svojih šolah odjavijo. Širite tisk OF! Iščem zanesljivo hišno pomočnico za zelo majhno gospodinjstvo v Ljubljani, Predstaviti se: Celje, Kržišnikova 2 I. nadstropje. SPLOŠNO MI2.ÄRSTVO IGNAC GHILEC CELJE « GABERJE LES KOV Š KOVA UL. 23 1—2 Rožič Martin vdova splošno moško in damsfto krojaštvo Celje • Kocbekova ul.št.1 1—2 se priporoča KOLAR KARLO 1S . . splošno čevljarstvo CELJE - Kocbekova ulica i PREDEN JE GUTENBERG izumil premakljive črke, so ljudje t davnih dobah svoje spomine, dognanja in čustva klesali v kamen m bron, pozneje pa zapisovali na papir. Ves razvoj človeškega