NIK
SOKOISKIH Ž U P C E & J £ IN KRANJ
VSEBINA
TEHNIČNI DEL
Izidor Cergol: K vadbi odbojke
IVI. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola
S. Burja: Vadbena snov
Iz župe Celje
Župne tekme v Celju dne 13. in 14. junija1936 Iz župnega TO
NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20 —
LETO VI.
CELJE, 20. JULIJA 1936
ŠTEV. 7
Slavica Pogačar, Radovljica:
Kako je bilo v Subotici
Z H A J A
IVI E S E Č N O
Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina
CELJSKA
MESTNA
HRANILNICA
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE
z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materij al vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji
„Sanitas“
CELJE - LJUBLJANA, TVRŽEVA ULICA 5
■ - ali pa v TRBOVLJAH
Telovadne potrebščine
t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika izbira
otroških
vozičkov
in __ M
dečje opreme
VESTNIK___________________________
_____________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ
LETO VI.	ŠTEV. 7
CELJE, 20. JULIJ 1936
Sfavica 'Pogačar, Padovtjica
KAKO JE BILO V SUBOTICI
Na Pokrajinski zlet naraščaja v Subotico! To je bila želja vsake naraščajnice, ko smo izvedele, da pošlje župa Kranj poleg moškega naraščaja in vrste ženskega v nižjem oddelku tudi vrsto naraščaj nie v višjem oddelku — toda doseči na župnih tekmah eno izmed prvih sedmih mest, je bilo zopet težko. Potrudile smo se, kolikor smo se mogle in naša vrsta je bila določena na podlagi rezultatov župnih tekem. Kdo more popisati radost, ko smo izvedele, da pojdemo v Subotico! Zavedale smo se, da nas pošilja župa, da moramo zato napeti vse sile in smo potem še vsak dan pridno telovadile.
Prišel je težko pričakovani dan odhoda, 11. junij. Kako veseli smo bili vsi, ki smo odhajali v Subotico! Med vzklikanjem in pozdravljanjem smo se odpeljali s kranjske postaje. Vse naraščajnice — bile smo namreč v svojem oddelku vagona — smo bile jako dobro razpoložene. Prepevale smo sokolske pesmi, včasih smo se zopet pogovarjale, kako bo v Subotici, dokler se ni začelo mračiti. Ko je vlak vozil proti Brežicam, je naša pesem utihnila in vse smo zaspale . . . Vlak je drdral v temno noč, železna kača se je vila po daljni ravnini. Pa glejte, tam na vzhodu je že žarelo modro nebo v zlati zarji! Zdanilo se je ... V našem oddelku se je začela zopet živahnost. Kmalu smo bile vse na nogah.
Ko smo se peljali od Vinkovcev proti Somboru po naši lepi Vojvodini, nas je očaralo žitno polje, razprostirajoče se pred nami v ravnini, ki se je v daljavi dotikala obzorja. Ob pogledu na ta bogata polja smo mislile na tako mnogoštevilne lepote naše domovine, posebno pa na našo lepo Gorenjsko.
Po dvajseturni vožnji smo končno prispeli v Subotico. \ soboto 13. junija so se pričele medzvezne tekme naraščaja. Reči smem, da se je naša vrsta višjega oddelka ženskega naraščaja potrudila, kolikor se je najbolj mogla, in dosegla je prvo mesto. Za to ima veliko zaslugo sestra vodnica kakor tudi
posameznice. Kakšno navdušenje je zavladalo med nami, ko smo izvedele za odlični uspeh naše vrste, si lahko mislite! Na tem mestu se najtopleje zahvaljujem vsem sokolskim funkci-jonarjem, delavcem in vodnikom, da so nas poslali v Subotico, kjer smo radi dobre izvežbanosti dosegle najčastnejše mesto.
V soboto proti večeru smo se odpeljale na izlet v okolico Subotice, na Palička jezera. Krasen je bil pogled na ti jezeri in pokrajino okoli njih. Prepevajoč sokolske in narodne pesmi smo se razigrane vračale v mraku v mesto. Ko smo prišle v naše prenočišče, smo utrujene legle na slamo in sladko zaspale . . . Komaj se je prebudil dan, že smo bile vse na nogah. Pripravljale smo se za skušnje in povorko, ob 6. uri smo bile že na sokolskem stadionu, ki je najlepši na vsem Balkanu. Skušnje so trajale do 10. ure, ob 11. uri pa se je začela veličastna povorka Meščani in drugi sokolski pripadniki so nas pozdravljali z največjim navdušenjem in nam sipali na pot cvetja. Obhod po mestu bo vsakomur, ki se ga je udeležil, ostal živo v spominu.
Popoldne ob 4. uri je bil javen nastop vseh sokolskih oddelkov in srednješolske mladine. Večtisočglava množica je do zadnjega mesta napolnila stadion, kar jasno kaže, da je Subotica, čeprav leži tik ob madžarski meji, jugoslovanska in sokolska. Vsi oddelki so bili za krasno izvedbo vaj nagrajeni s prisrčnim aplavzom. Med nastopom je krožil nad zletiščem aeropian, ki je sipal med gledalce letake z napisom: »Subotica je naša, Subotica je jugoslovanska, Subotica je sokolska!«
Po nastopu smo hiteli na vlak in ob 8. uri zvečer smo se odpeljali iz prelepe Subotice, kjer smo preživeli tako lepe dneve, ki nam bodo ostali neizbrisno v spominu. Zopet smo se vozili vso noč in skoraj ves dan, da smo prišli v Kranj. Ker so tudi drugi oddelki dosegli lepe uspehe, smo bili na postaji deležni toplega sprejema.
Naša župa je lahko ponosna na svoje subotiške naraščajnike in naraščajnice. Sicer vlada v sokolskih vrstah popolna enakost, vendar bolj cenimo delavnejše in iskrenejše Sokole, kar so nam na jako lep način izkazali naši južni bratje na zletu v Subotici. Povsod smo bili deležni toplega sprejema in pristne slovanske, zato tudi sokolske gostoljubnosti. Prav zato ne bomo nikdar pozabili veličastnih manifestacij za sokolsko misel na Pokrajinskem zletu v Subotici. Globljih in še lepših utisov pričakujemo od bratov in sester, ki so se udeležili glavnih zlet-nih svečanosti.
Bog daj, da bi doživela še več takih zletov, kot je bil v Subotici, ki je bil prvi, katerega sem do sedaj posetila. Na takšnih zletih se javno pokaže, da je sokolska organizacija
trdna, da budno čuva našo domovino in njene meje ter da vzgaja telesno, duševno in moralno čile pripadnike in zveste, zavedne Jugoslovane.
Zdravo!
TEHNIČNI DEL
Jzidor Cergof
K VADBI ODBOJKE
Namen naslednje vadbe je, da navadimo igrače odbiti prvo žogo, ki je priletela preko mreže, vedno sprednjemu podajaču, da jo ta poda svojemu zabijaču. Igrače razpostavimo po igrišču v pravilni postavi (sl. 10); vsaka polovica igrišča vadi zase (loči slabejše in boljše!) in zato ni nujno potrebno, da vadiš na predpisanem igrišču, zadostuje le raven prostor v razmerju 9 X 9 m. Osrednja točka je trenutno poda-jač št. 3, ki se postavi % m od mreže in je obrnjen proti št. 4; nato odbija po vrsti žogo vsakemu igraču, ki mu jo vrne, n. pr. najprej št. 4, nato št. 5, 6, 1 in 2. Ko ja vse absolviral, izvrši vrsta pomik in igra se ponovi, nakar se zopet izvrši pomik in nalogo razdeljevanja žog prevzame podajač št. 5. Paziti moraš mreža	mreža
	o	
	3p	20
O«	O	
	6	
o		O
5		1
	O
	p3
05	
04	io
o	0
6	2
pred pomikom sl. 10	po pomiku
pri tej vadbi, da. so žoge, ki jih prejme podajač, podane točno, visoko in mehko, ker sicer podajač ne more dobro podati zabijaču. Nadalje mu morajo biti podane pred čelo in ne za njega ali pa preveč v sredo igrišča glej sl. 4 b!). Ko so se igrači te oblike kolikor toliko navadili, jo lahko spremeniš v toliko, da podajač vsako prejeto žogo od bije najprej nad glavo (poda zabijaču!) in jo šele potem odbije naslednjemu. Žoga, ki jo podajač odbije nad glavo, mora doseči višino do 1K m nad pravilno višino mreže (2.44 m). Ta zadnja oblika je izvrstna vadba za podajače in jo večkrat vadi!
Glavna igra se razvija vedno ob mreži in moraš zato večkrat vaditi igro samo ob mreži; igrače boš tako naučil raznih fines, ki mnogokrat več pomagajo kot pa najbolj dovršeno zabijanje. Igrače razpostavi na obe strani pravilno pete mreže, razdalja od srednje črte ne sme znašati več kot 2 m (sl. 11), na vsaki strani je lahko do 5 igračev, ki si odbijajo žogo v kratkih in mehkih udarcih preko mreže. Let žoge bodi kratek in čimbolj nizek, igrači si lahko podajajo, vendar ne več kot trikrat. Vežbaj se v raznih mehkih udarcih, kjer skočiš kot za zabijanje, toda žogo mehko potisneš ob mreži navzdol, navadno na levo ali desno od nasprotnika; težko bo nasprotnik tudi rešil žoge, ki jih boš odbil poševno ob mreži navzdol, ali pa žoge, ki so odbite tik za rob mreže. V glavnem pazi, da boš odbil žogo kratko in mehko na način, ki ga nasprotnik najmanj pričakuje. Ker je vadba zabavna in malo utrudljiva, jo lahko vložiš med dve drugi obliki kot razvedrilo.
2 m	
X	O
X	o
X	o
X	o
X	o
sl. 11
Preidemo polagoma na višek odbojke, na zabijanje. Za dobro zabijanje moramo imeti i dobrega po-dajača i dobrega zabijača. Zato moramo oba že prej, predno začnemo s skupno igro, dobro izvežbati, ker morata pri skupni igri zabijanje že obvladati, ne se ga. pa šele učiti! Do sedaj smo vadili oblike, ki so bile namenjene vsem igračem, zlasti pa podajačem, oglejmo si sedaj nekaj oblik za vadbo zabijačev! Kot sem že pri obravnavanju razpostavitve igračev po igrišču omenil, morajo biti zabijači povprečno dobri skakači v višino ali pa dolgini. Vendar pa se skok ob mreži razlikuje od skoka, ki ga vadimo v telovadnici in na telovadišču in je zato potrebno, da zabijača najprej naučimo skoka, nakar bomo šele prešli na drugi del zabijanja, na udarec. Medtem ko vadijo ostali v krogu, bodo' zabijači vadili skoke; zabijač se postavi na mesto, ki ga bo zavzemal v igri, t. j. skoro na meji in približno 3 m od mreže (sl. 12.); odrivišče bo nekako 4—5 korakov od njega, %—1 m od srednje črte. Odriv pri skoku je z nogo, ki je mreži bližja (z notranjo), let sam pa mora biti čimbolj strm; po odrivu zamahni z lehtjo, ki je z odrivno nogo razno-imenska, skozi zaročen je in napravi ^ obrata k mreži; ko si
v najvišji točki, je leht v vzročenju, preko gornjega roba mreže pa seg’a najmanj podleht s komolcem. Pred doskokom napravi še H' obrata k mreži; ko si v najvišji točki, je lebt v vzročenju, preko gornjega roba mreže pa sega najmanj podleht Si komolcem. Pred doskokom napravi še K obrata, lebt pa spusti polagoma navzdol. Seveda bo razvil vsak zabijač svoj individualni način skoka in zabijanja, katerega ti bo treba samo popravljati, vendar naj služi gornji opis načina kot nekak temelj! Pažnjo polagaj predvsem na sledeče:
1.	o d r iv je z notranjo nogo,
2.	med letom, ki naj bo čimbolj strm, napravi cel o b i’ a t k mreži,
3.	s k o č i t:i moraš najmanj tako visoko, da sega podleht s komolcem preko gornjega roba mreže,
4.	med letom zamahni z 1 e h t j o skozi z a roče n j e ,
5.	pazi, da pri doskoku ne stopiš na srednjo Črto!
Te skoke z zamahom lehti naj vadijo zabijači zaporedoma, vmes pa opozarjaj na napake, ki si jih pri njihovi vadbi opazil. Zlasti opozarjaj na višino skoka in na zamah lehti!
sl. 12
Ko so se zabijači v skokih dovolj uvežbali in ko imamo že tudi uVežbane podajače, preidemo na v a d b o zabijanja samega. Najboljši je za vadbo sistem trojic, ki jo tvorijo po en podajač in zabijač ter še en igrač, ki ima nalogo podajaču žogo odbiti in zabite žoge loviti. Lahko pa tega tretjega tudi pogrešamo, kar nam bo pa vzelo nekaj časa in bo tudi povzročilo, da podajač ne bo vajen podati žog, ki jih bo dobil od strani ali celo od zadaj. Igrače razpostavimo v pravilni postavi po igrišču (sl. 13), t. j.: podajač K m od mreže in obrnjen proti zabijaču, ki stoji skoraj na meji in je oddaljen 4—5 korakov od podajača, tretji igrač pa se postavi kamorkoli na igrišče, kadar njegova stranka zabija, do 2 m za granico pa, kadar zabija nasprotna stranka in v tem primeru lovi zabito žogo. Razdalja podajača od zabijača je odvisna od nateka, ki ga rabi
slednji za dovršen skok; vendar naj bo ta razdalja čim manjša, zlasti pa naj bo majhna pravokotna razdalja zabijača od mreže, ker nastane sicer vmes prazen prostor, ki je nasprotniku gotovo dobrodošel. Igrač št. 1 odbije žogo podajaču št. 2, ta jo poda nad glavo, vendar nekoliko k mreži, medtem pa že vzame zabijač št. 3 natek, odskoči in žogo s pestjo zabije v nasprotnikov prostor. Žogo ujame igrač št. 4, jo poda podajaču št. 5 in zabijač št. 6 jo zabije. Pazi na sledeče:
1.	podajač morapodati mirno in dovolj visoko žogo,
2.	z a b i j a č mora pogoditji pravilen trenutek zanatekinpotemzaskok,
3.	ž o g a n a j bo zabita s pestjo in čimbolj strmo.
Zabijanje je v mnogočem odvisno od podajača, ki mora prejeto žogo podati mirno, nekoliko k mreži in dovolj visoko; navadno so zabijači vajeni previsokih žog, to pa zato, ker potem lažje pogodijo trenutek za natek, ki ga začno malo prej, ko doseže žoga najvišjo točko. Vendar je to napaka in sicer radi treh razlogov:
a)	podajač visoko in dobro žogo zelo težko poda, dočim lahko poda žogo 1—134 m nad gornji rob mreže, kakor zahteva pravilni način zabijanja;
b)	visoko podana žoga pada z večjo hitrostjo kot nizka in jo vsled tega zabijač težje brezhibno zabije;
c)	pri visoko podani žogi ima nasprotnik več časa, da se pripravi na obrambo in blokiranje, kot pa pri nizki.
Ko je podajač žogo podal, se hitro umakne in pazi na žoge, ki bi se event. odbile od rok nasprotnika, ki blokira.
Da pogodi zabijač pravilni trenutek za natek, je potrebna dolga vadba in stalna dvojica. Zabijač si mora čas razdeliti tako, da doseže najvišjo točko skoka baš takrat, ko je žoga nekako 20 cm nad gornjim robom mreže; sicer je pa radi blokiranja boljše, da žogo zabije nekoliko višje, potem pa mora biti zabijač zelo dober skakač v višino in sigurno dolgin.
O	
3z	
0	
1	
o	o
2 P	5p
	O 6z
sl. 13
Zabijač naj sle b r «{z p o g o j p o navadi zabijanja s pestjo, ker bo le tako dobil dovolj močan udarec. Žogo lahko udari na gornjo stran oboda, boljše pa je, če ji da rotacijo s tem, da jo udari od zgoraj navzdol na ploskev, ki je obrnjena k njemu; s tem bo namreč tudi ušel nevarnosti, da bi pomolil lebt preko mreže, kar se smatra seveda kot napaka. Žoga naj bo zabita čimbolj strmo in ne točno v sredo igrišča; slednje je važno zaradi blokiranja: naravnost zabita žoga bo udarila ravno na dlan igrača, ki blokira in se bo tudi odbila naravnost nazaj v lastno igrišče, dočim v stran zabita žoga dlani igrača, ki blokira, sploh mogoče ne bo zadela, če pa jo bo zadela, se bo odbila v stran. Zabijanje v trojici in dvojici vadi stalno, kerga igrači nikoli ne bodo dovolj dobro obvladali!
Z zabijanjem je v najožji zvezi edina uspešna obramba zabitih žog, t. j. blokiranje. Blokira vedno igrač, ki je naspi' otnemu zabijaču najbližji. Blokiramo z dlanjo, prsti so nalahko upognjeni in razprostrti, roki se skoro dotikata; pravilno blokirana žoga se dotakne prstov, jih iztegne, se dotakne dlani in nato odleti nazaj. Pri blokiranju skočiš šele v zadnjem trenutku, ko je žoga že skoro v položaju za zabijanje, ker sicer prezgodaj podaš. Vendar je blokiranje poedinca precej nesigurno in je boljše posluževati se blokiranja v dvojicah, kjer blokirata igrača, ki sta nasprotnemu zabijaču najbližja. Blokiranje vadiš obenem z vadbo zabijanja (glej sl. 13!) in mu posvečaj precej pažnje!
Šele po vseh teh oblikah preidi na pravilni način igranja s podajanjem žoge v igro. S tem pa seveda ni rečeno, da smeš pustiti igračem pri igranju absolutno svobodo in da predhodnih oblik ne smeš več vaditi! Mnogo truda te bo še stalo, predno bo vrsta dovolj homogena in kombinatorno vsaj prilično izvežbana. Stalno opozarjaj na napake, ki jih boš opazil v vrsti, na razne nesporazume glede prostora in na vse druge hibe; zahtevaj, da žogo vedno trikrat podajo, ne pa nesmiselno zbijajo preko mreže. Tu se bo poznalo, katere oblike si premalo vadil in boš primoran svojo napako naknadno poplaviti. Potrebno je tudi da pri vsaki vadbeni uri vežbaš predhodne oblike v krogu in pri mreži; pri tem loči boljše igrače od slabejših. Tekmovalni vrsti moraš posvečati še posebno pažnjo in mora vedno vaditi popolna. V kali zatri razne prepire in bodi edini ti vodnik vrste, nikakor pa ne eden izmed igračev, ker bo to vodilo sigurno do prerekanja.
771. ‘Pretog
VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA
42. ura:
Osnova:
Raz giba n je s tekom čez klečeče telovadce. Plavalni gibi.
G u g a n j e v visu in v zgibi — tudi z obrati na krogih dosežno.
Skoki plovno in prevali naprej čez nihajočo in krožečo kolebnico.
Preskoki skrčno in raz nož n o; konj na šir z ročaji — prožna deska.
P r e d v a j e z a igro: »Kazen a«.
R a z g i b a n j e s tekom čez klečeče telovadce.
A)	Eden izmed manjših gre v vzporo klečno, ostali:
1.	Preskočite klečečega v teku!
2.	Preskočite klečečega v še hitrejšem teku!
3.	Preskakujte klečečega v teku hitro drug za drugim!
4.	Preskakujte klečečega s celimi obrati v levo, nato v desno!
5.	Vadite razne preskoke (kakor raznožno, skrčno, s ploski, gibi lehti itd.)!
6.	Slične vaje s tem, da gre klečat eden izmed srednjih, nato pa eden izmed največjih, ker se s tem vaje otežkujejo.
B)	Iste vaje vadijo čez dva, tri in končno čez štiri klečeče telovadce, ki klečijo tesno drug poleg drugega. Postavi blazine, ali vežbaj na travi!
Plavalni gibi
Že deco opozarjajmo in navajajmo na smiselno plavanje, ker je deca pravilnim plavalnim gibom lažje dostopna kot odrasli ljudje, ki se le s težkočo odvadijo gotovih razvad. Že res, da je važno, da. znaš prvo plavati, enako važno pa je, kako plavaš in na kak način boš lažje in hitreje plaval. Najbolje je seveda učiti plavalne gibe kar v vodi, koristni so pa tudi pripravljalni gibi na suhem, te predeluj pri redni lelovadbi!
1.	V leži na trebuhu, podlehti so oprte na tla, raznožuj močno in znožuj napete noge!
2.	Vadi plavalne gibe z nogami za prsno plavanje, kakor je opisano v 4. uri!
3.	Plavalni gib z lehtmi za prsno plavanje (pravilni zajem vode).
■i. Vadi gibe lehti in nog istočasno!
5. Prvi lezite vznak, nato se s prsmi nekoliko dvignite in oprite na podlehti, strizite z napetimi nogami, najprej počasneje, potem vedno hitreje (ko so gibi pravilni); drugi podprejo prve! Ce vadiš z vsemi, se morajo nasloniti na steno ali kam drugam, drugače ne vzdrže niti manje časa. Ponovi vajo večkrat!
Ne pozabi opozarjati na pravilne vdihe in izdihe, ki so važni zlasti pri plavanju!
G u g a n j e v visu in v zgibi — tudi z obrati na krogih dosežno.
A)	1. Gugajte se s tekom naprej — (pri prehodu v zagug je telo
v visu ob pokrčenih nogah) seskok v zagugu!
2.	Gugajte se samo s tekom nazaj — seskok v zagugu!
3.	Gugajte se s tekom naprej in nazaj — seskok v zagugu s pol obratom v levo!
4.	Isto s seskokom s polobratom v desno!
5.	Odrivajte se samo z dvema korakoma! Sedaj lahko kroge še malo zvišamo, da telovadec pride samo s prsti, a to z lahkoto, do tal. Zabranjujmo ono nepotrebno zibanje telesa, ki pri guganju telovadca le ovira, ker se ne more ob pravem času z nogami odriniti na tleh in tako nastane ono brcanje po zraku.
B)	1. Gugajte se z odrivanjem z dvema korakoma!
2.	Isto — v predgugu zgiba — v zagugu seskok s polobratom v levo.
3.	Isto — seskok s polobratom v desno!
4.	V predgugu celi obrat v levo (vrvi prekrižajte, da vas lepše obrne) — v predgugu celi obrat v desno — seskok v zagugu z uleknjenjem in odročenjem (kroge izpusti malo pred mrtvo točko — čuvanje!)!
5.	Isto z obrati v drugo stran!
Skoki plovno in prevali naprej čez nihajočo in krožečo kolebnico.
A) Postavimo blazine, ali vadimo na trati!
1.	Delajte medvedje skoke čez dolgo mirujočo kolebnico! Višina naj bo do K m!
2.	Isto, a kolebnico začnemo počasi nihati. Preskok treba izvesti, ko kolebnica začne nihaj k telovadcu, to se pravi, da je treba vzeti nalet že, ko gre kolebnica od telovadca.
3.	Kolebnico nihamo močneje, a počasi.
B) 1. Vadijo medvedje skoke čez močno nihajočo kolebnico (let mora biti dolg).
2.	Delajo medvedje skoke čez počasi krožečo kolebnico. Kolebnica mora krožiti od spodaj k telovadcu. Skok izvedeš takoj, kakor hitro ti švigne kolebnica mimo obraza, če
. si blizu. Če si pa dalje vstran, da rabiš večji nalet, pa še preje.
3.	Vadi medvedje skoke v dvojicah čez nihajočo kolebnico!
4.	Poskusi medvedje skoke v dvojicah čez krožečo kolebnico!
Preskoki s krčno in raznožno: konj na šir z ročaji — prožna deska. Vadimo samo z večjimi! Ne bo pa škodovalo, če tudi kateri od manjših preizkusijo prožno desko. Prožno desko imajo malokje, čeravno je zelo hvaležna pri mladini. Drugod pač skačite z navadno desko ali celo brez!
Odriv snožno deca že ima, važno je, da telovadec obvlada telo, ter vzmetnosti prožne deske primerno odrine tudi z rokami in se vzravna. Premočan odriv telovadce obrne in sledi v najugodnejšem primeru padec na roke. Odriv z nogami naj bo torej v začetku slab, močnejši pa odriv z rokami in vzravnava z uleknjenjem!
1.	Ponovi vskoke skrčno in razne seskoke!
2.	Skrčka. Mnogokrat!
3.	Ponovi vskoke raznožno in razne seskoke!
4.	Raznožka. Važno je, da se velikokrat skoči!
P r e d v a j e za igro: »H a z e n a«.
Začetkoma in z manjšimi ne moremo začeti z igro, pač pa napravimo predvaje za hazeno, kakor:
A> Branilca vrat (golmana) postavimo v vrata, ki so 2 m široka in deci primerno visoka. Ostale telovadce postavimo v vrsto'6—8 m pred vrata. Ti mečejo zaporedoma žogo v vrata; kdor je dosegel največ točk v določenem številu metov, postane vratar, prejšnji vratar gre v vrsto in igra se začne iznova s to spremembo, da se žoge mečejo od strani, ali z drugega prostora. Žoge deli vratar.
2 m vrata ▼ vratar
i
vrsta A A A A A igralec, ki meče
ß) Za večje odmerimo prav tako vrata 2 m, pred vrata pa zarišemo zaščitni prostor v obsegu 9X8 m, glej skico!
N
Dl
g
g-
A	A
X
V vrata postavimo vratarja, ostale pa razdelimo lično enaki vrsti (najmanj 3, največ 6 igralcev vrsti). Namen igre je čim večkrat spraviti žogo Žoge nasprotne vrste boš torej lovil, oziroma branil vrata, ali pa skušal nasprotniku žogo odvzeti, da jo sam, ali eden od tvojih spravi v vrata. Igralci obeh skupin smejo tekati po vsem prostoru, v vrata pa se sme metati samo izven zaščitnega prostora in veljajo samo taki meti. Opozarjaj na lepo podajanje! Surovost se mora začetkoma preprečiti. Če se dotakne kateri izmed igralcev žoge z nogo, ali je pokazal surovost, ima nasprotna stranka prosti met, ki se meče 13 m od vrat, brani samo vratar.
v 2 pri-v vsaki v vrata.
2 ni
Popravek:
Prva in druga skica iz »redovnih vaj« v 5. štev. »Ž. V.« morata biti sledeči, kar ste gotovo že sami opazili.
»U redove na desno!«
»U vrstu na levo!«
(Dalje)
9. ura
S. 'Burja
VADBENA SNOV
Drog doskočno. Osnova: obrati na mestu in v predkolebu — kolebanje v visu v podkolenih.
1.	Vis spredaj, nadprijem — celi obrat v 1. levoročno v vis z dvoprijemom — zibanje — z zanoženjem seskok.
2.	Zibanje v visu z nadprijemom — s predzibom (predno-ženjem) celi obrat v 1. levoročno v vis z dvoprijemom — z zanoženjem seskok.
3.	Naskokoma predkoleb v visu spredaj — zakoleb — s pred-kolebom celi obrat v 1. levoročno v vis z dvoprijemom — v zakolebu seskok. Vaditelj primi vadca z 1. roko za lebt, ker mu na ta način nudiš sigurnost prijema, dočim mu desnico položi na pleče ter ga v predkolebu obrni! Obrat uspe, če imaš večji koleb.
4.	Vis spredaj, nadprijem — zavesa v podkolenih snožno — vis v podkolenih, vzročiti — kolebanje v visu v podkolenih — v predkolebu seskok. Vaditelj drži vadca za roke in mu pomagaj kolebati!
5.	Ponovi!
10. u r a ,
Drog d o č e 1 n o. Osnova: vzmik spredaj — z zapotekom na-upor v podkolenu — meti odnožno: premah — vskok -seskok.
Iz zgibe stojno z odrivom sonožno:
1.	Vzmik spredaj — premah odnožno z d. v sed desnonožno — odnožka z 1. v stojo na tleh.
2.	Vzmik spredaj — vskok odnožno z 1. — seskok naprej.
3.	Ponovi zapotek!
4.	Z zapotekom zavesa v d. podkolenu znotraj — zakoleb — predkoleb — z zakolebom naupor v zavesi v d. podkolenu (po nauporu moraš d. nogo napeti) — odnožka z 1. v stojo na tleh.
5.	Vadi podmet čez vrvico!
11. ura.
Drog doskočno. Osnova: podmetno koleb — prevlek v vis zadaj.
Naskokoma:
1.	Predkoleb v visu spredaj — zakoleb — s predkolebom vis oporno — zakoleb v visu oporno — podmetno koleb — v predkolebu seskok. Podmetni koleb izvedeš dobro, če suneš z nogama poševno gor in se istočasno iztegneš. Vaditelj streži pri seskoku. Seskok napravi šele v prednji mrtvi točki!
2.	Z zibom vis vznosno zadaj skrčeno, hrbet naj bo vodoraven, kolena močno pritegnjena k prsim — suniti nazaj in predkoleb v visu zadaj — zakoleb — v predkolebu seskok.
3.	Z zibom vis vznosno zadaj skrčeno — zazibaj telovadca v lem položaju, ter naj v tretjem zazibu lahko sune nazaj ter naj takoj preide v koleb v visu zadaj — v predkolebu seskok.
4.	Ponovi 1. vajo!
Glede ponavljanja vaj izbiraj vaditelj samo ono, kar dela še preglavice!
12. ura.
D i' o g d o č e 1 n o. Osnova: podmet nazaj.
1.	Z zakolebom vis vznosno zadaj skrčeno —• v tretjem zazibu suni nazaj vodoravno in seskoči! Vaditelj varuje takole: z levico drži vadca za ramo in mu pomaga zibati, z desnico pa ga drži za desno zapestje. Še bolje je, da varujeta spočetka po dva. To vajo ponavljaj, da pridobe telovadci orientacijo in občutek vodoravnega sunka! Ne pozabi opozarjati na vodoraven položaj hrbta in na pritegnjena kolena k prsom!
2.	Z zapotekom podmet nazaj. Podmet ti uspe, če po zapoteku hitro vzneseš noge ter jih skrčene prevlečeš in istočasno z zakolebom že preideš v vis vznosno zadaj skrčno in nato samo še suneš vodoravno nazaj.
3.	Ponavljaj in vadi tudi podmet naprej čez vrvico!
(Dalje)
O	B________J______A________V_______E
IZ ŽUPE CELJE
ŽUPNE TEKME V CELJU
DNE 13. IN 14. JUNIJA 1936
člani višji oddelek
Tekmovalo: Celje 7 tekmovalcev, Trbovlje 1 tekmovalec in Zidani most 1 tekmovalec.
Posamezniki: 1. Cergol Izidor, Celje, 896 točk. 2. Burja Stanko, Celje, 878 točk. 3. Prelog Miloš, Celje 872 točk. 4. Spar-hakel Jože, Celje, 871 točk. 5. Gala Gojmir, Zidani most, 853 točk. 6. Piki Franc, Trbovlje, 808 točk. 7. Kordigl Damjan, Celje, 803 točke. 8. Božič Pavlo, Celje, 736 točk. 9. Oblišar Hinko, Celje, 726 točk.
Člani srednji oddelek
Tekmovalo: 6 vrst s 35 tekmovalci.
1.	vrsta Trbovlje, 2.478 točk.
2.	vrsta Celje, ^.466 točk.
3.	vrsta Hrastnik, 2.464 točk
4.	vrsta Laško, 2.426 točk.
5.	vrsta Zagorje, 2.359 točk.
6.	vrsta Šoštanj, 2.271 točk
Posamezniki: 1, Varl Budolf, Trbovlje, 687 točk. 2. Sadar Zvonko, Senovo, 685 točk. 3. Cajnko Tugo, Brežice, 683 točk. 3. Stavbe Ivan, Celje, 683 točk. 4. Pušnik Alojz, Trbovlje, 675 točk 5. Zahrastnik Ivan, Badeče, 674 točk. 5. Slomšek Jovo. Šoštanj, 658 točk. 7. Basler Pavel, Hrastnik, 655 točk. 8. Gobec Radovan, Laško, 650 točk. 9. Vidmar Miro, Radeče, 649 točk. 10. Strniša Marjan, Zid. most, 632 točk. 11. Lorbek Rudolf, Šoštanj, 630 točk. Pavšar Otmar, Zagorje, 630 točk. 12. Zorčič Nande, Hrastnik 595 točk. 13. Vatovec Jože, Hrastnik, 579 točk. 14. Čonžek Drago, Celje, 576 točk. 15. Preskar Drago, Laško, 571 točk. 16. Vindšnurer Milan, Laško, 570 točk. 17. Urbančič Adolf, Celje, 560 točk. 18. Kovačič Karl, Celje, 547 točk. 19. Podrenik Drago, Zagorje 544 točk. 20. Jeranko Alojz, Laško, 540 točk. 21. Žitnik Egon, Laško, 536 točk. Istenič Viktor, Hrastnik, 536 točk. 22, Zorčič Ferdo, Hrastnik, 526 točk. 23. Brvar Alojz, Laško, 524 točk. 24. Pokeršnik Pavel, Trbovlje, 514 točk, 25.
Kamnikar Zorko, Radeče, 511 točk. 26. Požun Stanko, Laško, 509 točk. 27. Gregl Lado, Zagorje, *504 točk. 28. Hribar Ludvik, Trbovlje, 502 točki. 29. Kušar Matko, Zagorje, 493 točk. 30. Berglez. Ivan, Trbovlje, 481 točk. 31. Emeršič Jože, Šoštanj, 385 točk. 32. Dvornik Maks, Šoštanj, 344 točk.
Najboljši čas čl. sr. odd. v teku — Varl Rudolf, Trbovlje, 12.1, Urbančič Adolf, Celje, 12.1.
Člani nižji oddelek
1.	vrsta Vransko, 2.092 točk.
2.	vrsta Vojnik, 2.086 točk.
3.	vrsta Trbovlje, 2.014.63 točk.
4.	vrsta Brežice, 1975 točk.
5.	vrsta Celje, 1.956.26 točk.
6.	vrsta Žalec, 1.949.85 točk.
7.	vrsta Laško, 1.892 točk.
8.	vrsta Gomilsko, 1.455 točk.
9.	vrsta	Senovo, 1.853.50 točk.
10.	vrsta	Zagorje 1.284.26 točk.
Posamezniki iz nižjega oddelka članov: 1. Rebernik Drago, Vojnik, 575 točk. 2. Skok Ferdo, Vransko, 549 točk. 3. Jug Josip, Žalec, 542 točk. Žigert Ivan, Gornji grad, 542 točk. 4. Videnšek Milan, Celje, 526 točk. 5. Kremzer Leopold, Laško, 508 točk.
6.	Golob Karl Vransko, 505 točk. 7. Bec Franc, Trbovlje, 499 točk. 8. Zagode Ivan, Brežice, 498 točk. 9. Praprotnik Vinko, Vransko, 497 točk. 10. Selevšek Ivan, Trbovlje, 493 točk. 11. Svetlin Avgust, Sevnica, 492 točk. 12. Mežnarič Stanko, Celje, 485 točk. 13. Trstenjak Emil, Vojnik, 484 točk. 14. Kolenc Albert, Gornji grad,	482 točk. 15. Jug Drago,	Žalec, 479 točk.	16.	Pograjc Frana,	Trbovlje, 477 točk, 17.	Zagode Rudi, Brežice,	476
točk 18. Guna Milan, Trbovlje, 475 točk. 19. Lukač Milan, Brežice, 473 točk. 20. Zorko Anton, Vojnik, 472 točk. 21. Grabner Lojze, Trbovlje, 468' točk. 22. Pušnik Mijo, Vojnik, 458 točk. Štepic Milko, Laško, 458 točk. 23. Golob Franc, Vransko, 441 točk 24. Prekoršek Branko, Celje, 436 točk. 25. Štepanec Slavko, Laško, 433 točk. 26. Vaš Odon, Brežice, 429 točk. 27. Praprotnik Jože, Gomilsko, 427 točk. 28. Keber Teodor, Sevnica, 426 točk. 29. Baumkircher Ivan, Sevnica, 425 točk. 30. Šketa Edi, Žalec, 422 točk. 31. Zajc Franc, Sevnica, 415 točk. 32. Pertot Stanko, Celje, 414 točk. 33. Leber Franc, Vojnik, 410 točk. Strahovnik Karl, Žalec, 410 točk. 34. Marčič Roman, Celje, 404 točk. 35. La-harner Gustav, Laško, 397 točk. 36. Tratnik Ivan, Gornji grad, 389 točk. 37. Mauh Jože, Braslovče, 379 točk. 38. Fonda Anton, Gomilsko, 368 točk. Laurič Mirko, Trbovlje, 368 točk. 39. Kvar-
tič Ernest, Laško, 347 točk. 40. Gorenček Valentin, Vojnik, 341 točk. 41. Golob Branko, Zagorje, 339 točk. 42. Vabič Andrej, Laško, 331 točk. 43. Čepin Anton, Brežice, 322 točk. 44. Matjaž Jože, Rečica ob Savinji, 310 točk. 45. Žibert Anton, Zagorje, 295 točk. 46. Miklič Herman, Zagorje, 294 točk. 47. Košenina Ivan, Gomilsko, 290 točk. Kramar Anton, Rečica ob S., 290 točk. 48. Berstovšek Martin, Trbovlje, 284 točk. 49. Praznik Ivan, Gomilsko, 274 točk. 50. Krajšek Marjan, Zid. most, 268 točk. 51. Priman Ivan, Zagorje, 260 točk. 52. Štigelc Alojz, Rečica ob S., 250 točk. 53. Savšek Franc, Zagorje, 173 točk.
Najboljši uspehi: Met krogle oberočno:	Skok Ferdo,
Vransko, 17.90 m; Rebernik Drago, Vojnik, 16.80 m; Jug Drago, Žalec, 16.20 m. Skok v daljino: Skok Ferdo, 5.07 m; Rebernik Drago, Vojnik, 5.— m; Žigert Ivan, Gor. grad, 4.89 m. Tek: Skok Ferdo, Vransko, 12.2 m; Rebernik Drago, Vojnik, 12.4 m.
Moški naraščaj višji oddelek
1.	vrsta Celje, 2.946.87 točk.
2 vrsta Trbovlje, 1.507.20 točk.
Posamezniki: 1. Kemr Hugo, Laško, 752 točk. 2. Gruden Maks, Celje, 714 točk. 3. Kresnik Vladimir, Celje, 713 točk.
4.	Ferlež Šaša, 712 točk. 5. Božič Stanko, Celje, 711 točk. 6. Ferenčak Danilo, Laško, 542 točk. 7. Gosak Martin, Trbovlje, 527 točk.
8.	Rožaj Konrad, Trbovlje, 353 točk. 9. Kus Teodor, Trbovlje, 341 točk. 10. Krajšič Vladimir, Trbovlje, 192 točk.
Blagatinšek Jože in Horjak Jože, Laško, radi poprav tekmovalnih pol diskvalificirana.
Moški naraščaj nižji oddelek
1.	vrsta Žalec, 2.720.42 točk.
2.	vrsta Celje 3, 2.693.42 točk.
3.	vrsta Celje 1, 2.688.14 točk.
4.	vrsta Hrastnik, 2.611.14 točk.
5.	vrsta Celje 2, 2.529.— točk.
6.	vrsta Laško, 2.401.42 točk.
7.	vrsta Trbovlje, 2.346.10 točk.
8.	vrsta Sevnica, 2.187.42 točk.
9.	vrsta Celje 4, 2.143.28 točk.
10.	vrsta Zagorje, 2.114.28 točk.
11.	vrsta Gomilsko, 2.094.14 točk.
12.	vrsta Šoštanj, 1.859.— točk.
13.	vrsta Zidani most, 1.712.75 točk.
Posamezniki: 1. Birsa Zvono, Žalec, 688 točk. 2. Pirih Marjan, Celje, 684 točk. 3. Pungartnik Rado, Zagorje, 679 točk.
4.	Jošt Boris, Žalec, 674 točk. 5. Vučko Franjo, Celje, 665 točk.
6.	Pfeifer Adolf, Hrastnik, 661 točk. 7. Deržek Zdenko, Celje, 657 točk. 8. Božič Janko, Celje, 655 točk. Lakner Edo, Celje, 655 točk. 9. Urbašek Ivan, Žalec, 651 točk. 10. Skitek Stojan, Celje, 650 točk. 11. Steiner Valter, Sevnica, 649 točk. 12. Križnik Božo, Laško, 647 točk. Berk Ivan, Celje, 647 točk. 13. Kos Rafael, Celje, 642 točk. Vastič Julij, Hrastnik, 642 točk. 14. Zakošek Milan, Celje, 631 točk. 15. Guček, Senovo, 621 točk. Štromajer Fric, Hrastnik, 621 točk. 16. Koncilija Slavko, Celje, 620 točk. 17. Kolar, Senovo, 617 točk. 18. Vaneli Karl, Trbovlje 616 točk. 19. Miloševič Romi, Celje, 614 točk. 20. Razdevšek Vinko, Žalec, 610 točk. 21. Berglez Franc, Celje, 609 točk. 22. Keršič Emil, Laško. 594 točk. 23. Potisek Rudi, Hrastnik, 590 točk. 24. Tramšek Vanči, Zid. most, 588 točk. 25. Ni klor Maks, Celje, 587 točk 26. Rak Maks, Trbovlje, 579 točk. 27. Stražer Ivan, Gomilsko, 570 točk, 28. Travner Leopold, Gomilsko, 566 točk. 29. Vidic Franc, Sevnica, 558 točk. 30. Skubic Vlado, Šoštanj, 555 točk. 31. Pola Jože, Zagorje, 552 točk. 32. Klobučar Egon, Laško, 540 točk. 33. Lojk Branko, Celj'e, 534 točk. 34. Cergnl Stojan, Celje, 533 točk. 35. Zupančič Stanko, 532 točk. 36. Koritnik Franc, Hrastnik, 526 točk. 37. Aškerc Jože, Trbovlje, 524 točk. 38. Horjak Franc, Laško, 516 točk. 39. Hohnjec Milan, Celje, 511 točk. 40. Sgerm Rihard, Laško, 474 točk. 4L Livio Milan, Sevnica, 470 točk. Božič Bogomir, Celje, 470 točk. 42. Ropotar Jože, Celje, 450 točk. 43. Vengust Lvan, Žalec, 449 točk. 44. Lobnikar Franjo, Gomilsko, 448 točk. 45. Konpan Jože, Šoštanj, 444 točk. 46. Ložar Rado, Celje, 434 točk. 47. Štok Milan, Celje, 432 točk. Stušek Fr., Hrastnik, 432 točk. 48. Mauh Lado, Braslovče, 430 točk. 49. Zalar Stojan, Šoštanj, 418 točk. 50. Holer Slavko, Sevnica, 415 točk. 51. Vitanc Franjo, Gomilsko, 414 točk. 52. Lebeničnik Franc, Zagorje, 408 točk. 53. Uranič Zdenko, Trbovlje, 395 točk. 54. Praprotnik Jože, Braslovče, 393 točk. 55. Juvan Celi, Zagorje, 380 točk. 56. Meh Drago, Žalec, 373 točk. 57. Gričar Nande, Zidani most, 364 točk. 58. Razpotnik Srečko, Zid. most, 358 točk. 59. Pleteršek Miloš, Šoštanj, 353 točk. 60. Juvan Miran, Zagorje, 346 točk. 61. Žnidaršič Savo, Šoštanj, 345 točk. 62. Blaznik Rudolf, Sevnica, 331 točk. 63. Vrhovnik Alojz, Šoštanj, 325 točk 64. Tramšek Rudi, Zid. most, 307 točk. 65. Horjak Jože, Zidani most, 290 točk. 66. Jazbec Drago, Sevnica, 250 točk.
Moška deca
Tekmovalo 18 vrst z 100 udeleženci.
Dosegljivih 40 točk
1.	vrsta Trbovlje 1, 198.75 točk.
2.	vrsta Laško 1, 193.50 točk.
3.	vrsta Žalec 1, 193.25 točk.
4.	vrsta Celje 2, 190.75 točk.
5.	vrsta Sevnica, 186.50 točk.
6.	vrsta Šoštanj 1. 183.75 točk.
7.	vrsta Velenje 1, 183 točk.
8.	vrsta Laško 2, 181.75 točk.
9.	vrsta Celje 1, 180 točk.
10.	vrsta Velenje 2, 170.50 točk.
11.	vrsta Celje 3, 168.30 točk.
12.	vrsta Braslovče 1, 167.75 točk.
13.	vrsta Žalec 1, 160.65 točk (četa Liboje).
14.	vrsta Vransko 1, 164 točk.
15.	vrsta Vransko 2, 161.25 točk.
16.	vrsta Braslovče 2, 151 točk.
17.	vrsta Gornji grad, 138 točk.
18.	vrsta Zidani most, 122.50 točk.
Posamezniki: 1. Brinar Viljem, Trbovlje, 40 točk. Božiček Anton, Trbovlje, 40 točk. Vengust Franc, Žalec, 40 točk. 2. Alič Karl, Sevnica, 39.75 točk. Firm Fric, Laško, 39.75 točk. Pilko Jože, Celje, 39.75 točk. Polc Anton, Trbovlje, 39.75 točk. Tra-pečar Danči, Sevnica, 39.75 točk. 3. Brzič Alfonz, Celje, 39.50 točk. Cilenšek Miran, Celje, 39.50 točk. Jeriček Ivan, Celje, 39.50 točk. Mašilo Stanko, Braslovče, 39.50 točk. Drnovšek Marko, Laško, 39.50 točk. Rajhman Jože, Celje, 39.50 točk. Zagorc Alojz, Trbovlje, 39.50 točk. 4. Kandušer Aleksander, Šoštanj,
39.25	točk. Urek Ivan, Šoštanj, 39.25 točk. 5. Kokolj Egon, Laško, 39 točk. Križnik Veljko, Laško, 39 točk. Siljan Dušan, Laško, 39 točk. Spendav Štefan, Šoštanj, 39 točk. Venturini Herman, Velenje, 39 točk. 6. Tekavčič Bogdan, Laško, 38.75 točk. Cergol Bojan, Celje, 38.75 točk. Frece Marjan, Iraško, 38.75 točk. Štamol Vilko, Šoštanj, 38.75 točk. Tekavc Jože, Šoštanj,
38.75	točk. 7. Polanti Cici, Sevnica, 38.50 točk. Vidali Viljem, Laško, 38.50 točk. 8. Kerk Jože, Žalec, 38 točk. Florjan Ivan, Velenje, 38 točk. Pilih Marja, Žalec, 38 točk. Vale Egidij, Šoštanj, 38 točk. 9. Čemažar Rudolf, Celje, 37.75 točk. Goršek Stanko, Liboje, 37.75 točk. 10. Drenik Ivan, Braslovče, 37.50 točk. Uratnik Janko, Braslovče, 37.50 točk. 11. Krulc Zvonko, Celje,
37.25	točk. Rak Avgust, Velenje, 37.25 točk. 12. Fonda Viktor, Vransko, 37 točk. Podbregar Lovro, Braslovče, 37 točk. Švajgar
Ivan, Braslovče, 37 točk. 13. Čmak Ivan, Braslovče, 36.75 točk. 1-1. Krajšek Avgust, Trbovlje, 36 točk. 15. Germadnik, Liboje,
35.75	točk. 15. Vranjek Lado, Velenje, 35.75 točk. 16. Alič Rudolf, Sevnica, 35.50 točk. Kožel Zvonko, Celje, 35.50 točk. Stojan Vojko, Celje, 35.50 točk. 17. Ocvirk Stanko, Vransko, 35.25 točk. 18. Klep Ivan, Liboje, 35 točk. 19. Germadnik Jože, Velenje, 34.75 točk. 20. Ferme Ivan, Vransko, 34.50 točk. Hohnjec Boris, Celje,
34.50	točk. Ivnik Franc, Sevnica, 34.50 točk. 21. Vazner, Velenje, 34 točk. 22. Suhar Anton, Laško, 33.50 točk. 23. Čekon, Velenje, 33 točk. Krevelj Zvonko, Sevnica, 33 točk. Ostrožnik Anton, Vransko, 33 točk. 24. Roš Marko, Laško, 32.75 točk. Pilih Silvo, Liboje, 32.75 točk. 25. Boldin Ignac, Vransko, 32.50 točk. 26. Ramšak Franc, Velenje, 32.25 točk. 27. Buči Stanko, Braslovče, 32 točk. 28. Rak Drago, Braslovče, 31.50 točk. 29. Hladin, Velenje, 31.25 točk. 30. Krulc Vladimir, Celje, 30.75 točk. Vaš Ivan, Vransko, 30.75 točk. 31. Košir Franc, Vransko, 29.75 točk. 32. Klopčič Dušan, Celje, 29.50 točk. Pilih Božidar, Liboje, 29.50 točk. 33. Hohnjec Vladimir, Celje, 29 točk. Baša Branko, Žalec, 29 točk. 34. Prevoršek Anton, Vransko, 28.75 točk. 35. Kovač Franc, Šoštanj, 28.50 točk. Kupec Karl, Vransko, 28.50 točk. Ribič Bruno, Vransko, 28.50 točk. Tratnik Franc, Gornji grad,
28.50	točk. 36. Rajlovič Ivan, Trbovlje, 28.25 točk. 37. Šibret Krištof, Vransko, 28 točk. Cemažer Ivan, Celje, 28 točk. 38. Škor-nik Lado, Zid. most, 27.50 točk. 39. Dolžan Franjo, Celje, 27 točk. Slatinšek Marjan, Gornji grad, 27 točk. iO. Mlakar Branko, Celje, 26.50 točk. Slatinšek Alojz, Gornji grad, 26.50 točk. Virjent Ivan, Vransko, 26 50 točk. 4L Slokan Vinko, Braslovče, 26 točk. Turk Vinko, Braslovče, 26 točk. Prašnikar Avg., 26 točk. Pavlin Aleks., Zid. most, 26 točk. 42. Frid, Al„ Gor. grad, 25 točk. 43. Šibret Št., Zid. most, 23.75 točk. 44. Šušteršič Uroš, Žalec, 22.75 točk. 45. Kolar Štefan. Liboje, 21.75 točk. 46. Truglas Karl, Zid. most, 20 točk. 47. Ramšak Ivan, Velenje, 19 točk. 48. Seničar Jože, Zidani most, 17 točk.
Tek na 50 m z obročem najboljši čas 7-/r, Frece Marjan, Laško.
Najdaljši skok 3.90 m: Siljan Dušan, Laško; Kokolj Egon, Laško; Brzič Alfonz, Celje.
Članice višji oddelek:
Udeležba: 2 posameznici: 1. Križmanič Marjuči, Gornji grad, ÖOVio točk. 2. Križmanič Milka, Gornji grad, 66-7io točk.
Srednji oddelek:
Udeležba: 1 vrsta — 4 tekmovalke:
Vrsta skupaj 206 *•'»» točk. 1. Kukovec Iva, Celje, 53:)V> točk. 2. Pertot Vera, Celje, 52 točk. 0. Inkret Valda, Celje 43%o točk. 4. Inkret Milica, Celje, 41*/io točk.
Nižji oddelek
Udeležba 5 vrst in 4 posameznice, skupaj 27 tekmovalk:
Uspeh vrst:
1.	mesto vrsta Laško, 2292/io točk.
2- mesto vrsta Trbovlje, 22l7io točk.
3.	mesto vrsta Celje, 209,/>o točk.
4.	mesto vrsta Zagorje, 2028/io točk.
5.	mesto vrsta Sevnica, 135Vio točk.
Uspeli posameznic: 1. Ferčnik Berta, Laško, 69’jo točk. 2. Borte Marica, Trbovlje, (>97;„ točk. 3. Ogrizek Alma, Trbovlje, 63 točk. 4. Medved Matilda, Brežice, 59s/io točk. 5. Kodre Anica, Celje, 587/io točk. 6. Šipek Cita, Laško, 58 točk. 7. Birm Darina, Zagorje, S?1/«» točk. 8. Karba Cirila, Celje, 567/io točk. 9. Sotler Milka, Kadeče, 564/io točk. 10. Prosek: Valči, Celje, 545/io točk. 11. Močnik Minka, Radeče, 535/io točk. 12. Vaupotič Ilecla, Laško, 507io točk. 13. Brglez Vilma, Zagorje, 487/io točk. 14. Biglez Kati, Trbovlje, 46:!/io točk. 15. Salamon Kozi, Sevnica, 461/io točk. 16. Drnovšek Minka, Zagorje, 442/io točk. 17. Pušnik Slavka, Zagorje, 428/i« točk. 18. Kopač Ela, Laško, 11 točk. 19. Savšek Vida, Zagorje, 402/io točk. 20. Kodek Julči, Radeče, 37Vio točk. 21. Krajšič Mimi, Trbovlje, 326/io točk. 22. Po-zun "Klaraj Sevnica, 317/io točk. 23. Lebič Izolda, Celje, 29'7io tcčk. 24. Bezgovšek Zofi, Laško, 263/io točk. 25. Udovč Mimi, Sevnica, 246/io točk 26. Drnovšek Ivanka, Zagorje, 24 točk. 27. Svetlin Mici, Sevnica, 228/io točk (ni dovršila tekme.).
Ženski naraščaj višji oddelek
Udeležba: 1 vrsta in 6 posameznic, skupaj 10 tekmovalk: 1. vrsta Celje, 2.747 točk (dosegljivih 2.900).
Posameznice (od dosegljivih 700 točk):
1. Zorko Majda, Celje, 698 točk. 2. Petrak Cica, Celje, 676 točk. 3. Brinar Marica, Laško, 673 točk. 4. Cergol Zdenka, Celje, 669 točk. 5. Kucler Ela, Trbovlje, 663 točk. 6. Delakorda Miljeva, Celje, 604 točk. 7. Poklšek Fanči, Trbovlje, 599 točk. 8. Vaupotič
Nada, Laško, 586 točk. 9. Šuštar Nada, Trbovlje, 455 točk. 10. Zupanc Stana, Laško, 390 točk.
Nižji oddelek
Udeležba: 14 vrst in 3 posameznice, skupaj 84 tekmovalk:
Uspeh vrst (od dosegljivih 2.900 točk):
1.	mesto vrsta Zagorje ob S., 2.782 točk.
2.	mesto vrsta Šoštanj, 2.719 točk.
3.	mesto vrsta Laško, 2.582 točk.
4.	mesto vrsta Velenje L, 2.567 točk.
5.	mesto vrsta Velenje 11., 2.507 točk.
6.	mesto vrsta Trbovlje, 2.468 točk.
7.	mesto vrsta Senovo, 2,425 točk.
8.	mesto vrsta Hrastnik, 2.397 točk.
9.	mesto vrsta Celje, 2.337 točk.
10.	mesto vrsta Gornji grad, 2.242 točk in vrsta Žalec L, 2.242 točk.
11.	mesto vrsta Sevnica ob S., 2.190 točk.
12.	mesto vrsta Radeče, 2.108 točk.
13.	mesto vrsta Žalec II., 1.963 točk.
Uspeh posameznic (od dosegljivih 700 točk):
1. Simerl Sava, Šoštanj, 686 točk. 2. Jesih Majda, Zagorje ob S., 684 točk. 3. Sotenšek Štefka, Zagorje ob S., 682 točk.
4.	Škubin Milica, Šoštanj, 674 točk. 5. Juhtman Anica, Zagorje ob S., 661 točk. 6. Mlinar Marija, Laško, 660 točk. 7. Kozel Lada, Zagorje ob S., 656 točk. 8. Kosec Sonja, Velenje, 655 točk.
9.	Venturini Jelka, Velenje, 654 točk. 10. Platinovšek Marica, Hrastnik, 647 točk. 11. Tekavc Marica, Šoštanj, 640 točk. 12. Zajc Zorica, Velenje, 637 točk. 13. Kurnik Vida, Velenje, 627 točk.
14.	Pirtušek Nada, Laško, 622 točk. 15. Topolšek Silva, Senovo, 619 točk in Vale Marta, Šoštanj, 619 točk. 16. Herman Ida, Žalec, 618 točk. 17. Okorn Pepca, Trbovlje, 610 točk. 18. Jere Mira, Zagorje ob S., 608 točk. 19. Sgerm Judita, Laško, 607 točk. 20. Čepelnik Silva, Velenje, 605 točk. 21. Gehert Veronika, Senovo, 604 točk. 22. Guček Vera, Senovo, 603 točk. 23. Sedlaček Nevenka, Laško, 593 točk m Špička Jožefa, Velenje, 593 točk. 24. Lavrini Judita, Trbovlje, 590 točk. 25. Flebus Vida, Trbovlje, 589 točk. 26. Vrisnik Krista, Celje, 583 točk. 27. Camar Justa, Trbovlje 579 točk. 28. Urek Slavka, Šoštanj, 576 točk. 29. Kor-ban Jana, Gornji grad, 574 točk. 30. Lapuh Pepca, Trbovlje, 571 točk. 31. Troger Pavla, Celje, 570 točk. 32. Kodek Anica, Radeče, 568Jonk. 33. Kralj Francka, Sevnica, 567 točk. 34. Šin-kovec Vera, Celje, 564 točk. 35. Štromajer Anica, Hrastnik, 562
točk. 36. Derenđa Mici, Sevnica, č>60 točk in Kave Silva, Žalec. 560 točk. 37. Rednak Marija, Velenje, 554 točk. 38. Mohar Cvetka, Hrastnik, 549 točk in Kovač Cirila, Velenje, 549 točk. 39. Škulj Milka, Gornji grad, 545 točk. 40. Poteko Marica, Velenje, 542 točk. 41. Čadež Milka, Hrastnik, 539 točk. 42. Strahovnik Štefka, Žalec, 528 točk. 43. Hitel Ana, Gornji grad, 526 točk. 44. Zgonc Boža, Celje, 521 točk. 45. Zarkovič Jolanda, Hrastnik, 519 točk 46. Ravljen Mici, Šoštanj, 516 točk. 47. Perel Zofka, Hrastnik, .511 točk. 48. Sotler Jožka, Radeče, 506 točk. 49. Miranenko Anica, Žalec, 5Ö0 točk. 50. Klešin Vidka, Senovo, 499 točk. 51. Za-volcvšek Marjana, Gornji grad, 498 točk. 52. Osojnik Mara, Žalec, 496 točk in Rak Pepca, Sevnica, 496 točk. 53. Kolenc Marija, Gornji grad, 488 točk. 54. Kos Angela, Zagorje ob S., 481 točk. 55. Pečnik Sonja, Radeče, 480 točk. 56. Blagatinšek Rezika, Laško, 477 točk. 57. Strahovnik Fanica, Žalec, 476 točk. 58. Smuk Adela, Sevnica, 467 točk. 59. Uran Mici, Sevnica, 463 točk. 60. Rifel Martina, Gornji grad, 460 točk. 61. Meh Slavica, Žalec, 458 točk. 62. Urisek Anica, Velenje, 455 točk. 63. Ta-bor Milka, Radeče, 454 točk. 64. Sadar Vida, Senovo, 446 točk. 65. Mikuš Zlata, Žalec, 444 točk. 66. Ranzinger Polda, Zagorje ob S., 415 točk in Vrstovšek Olga, Sevnica 415 točk. 67. Pajenk Zinka, Žalec, 383 točk. 68. Sotler Štefka, Radeče, 360 točk.
Ženska deca
Dosegljivih 40 točk
Tekmovalo je 15 vrst z 87 udeleženkami.
1.	mesto vrsta Vransko, 199.75 točk.
2.	mesto 1. vrsta Celje, 199.— točk.
3.	mesto vrsta Sevriica, 193.25 točk.
4.	mesto vrsta Gornji grad, 190.25 točk.
5.	mesto 2. vrsta Celje, 190.— točk.
6.	mesto vrsta Laško, 188.— točk.
7.	mesto 1. vrsta Zidani most, 183.75 točk.
8 mesto vrsta Velenje, 181.75 točk.
9. mesto 1. vrsta Žalec, 179.50 točk.
10.	mesto vrsta Gomilsko, 176.75 točk.
11.	mesto 4. vrsta Celje, 175.75 točk.
12.	2. vrsta Zidani most, 172.25 točk.
13.	mesto 3. vrsta Celje, 168.— točk.
14.	mesto 2. vrsta Žalec, 154.— točk.
14 mesto 3. vrsta Žalec, 154.— točk.
Posameznice: 1. Cergol Rada, Celje, 40 točk. Ferme Fani, Vransko, 40 točk. Furlan Vida, Celje, 40 točk. Medvešek Jelka, Laško, 40 točk. Mravljak Mija, Celje, 40 točk. Pak Vida, Vransko, 40 točk. Semprimožnik Justa, Vransko, 40 točk. Šoster Pina, Celje 40 točk. 2. Jazbec Krista, Sevnica, 39.75 točk. Narobe Milka, Gornji grad, 39.75 točk. Ocvirk Ivana, Vransko, 39.75 točk. 3, Jelen Hera, Velenje, 39 točk. Mikuletič Sonja, Celje, 39 točk. Livio Ana, Sevnica, 39 točk. Pilko Marija, Celje, 39 točk. Suhar Vera, Laško, 39 točk. Strožer Amalija, Gomilsko, 39 točk. Železnik Nikica, Zidani most. 39 točk. 4. Perc Franja, Sevnica, 38.50 točk. Krašovic Frančiška, Žalec, 38.50 točk. 5. Gradišnik Ivanka, Gornji grad, 38 točk. Sever Anica, Žalec, 38 točk. 6. Gašper Rozalija, Velenje, 37.50 točk. 7. Koleirc Nada, Zidani most, 37 točk. Krajnc Silva, Celje, 37 točk. Šmid MarTjaT Zidani most, 37 točk. 8. Rak Mici, Sevnica, 36.50 točk. Žmavc Marija, Gornji grad, 36.50 točk. 9. Ramšak Marija, Celje 36 točk. Jelovšek Nada, Celje, 36 točk. Rak Alenka, Gornji grad, 36 točk. 10. Herman Marija, Žalec, 35.75 točk. Rifel Jela, Gornji grad,
35.75	točk. Zgonc Ljuba, Celje, 35.75 točk. 11. Gričer Zofka, Velenje, 35.50 točk. Košutnik Nada, Celje, 35.50 točk. 12. Janežič Mihaela, Gomilsko, 35 točk. Sgerm Grozdana, Laško, 35 točk. Tramšek Frida, Zidani most, 35 točk. 13. Kočar Marta, Vransko,
34.75	točk. Tramšak Marjeta, Zidani most, 34.75 točk.
14.	Sredovnik Štefka, Celje, 34.25 točk. 15. Jug Cilka, Laško, 34 točk. Kerk Pavla, Žalec, 34 točk. Kolšek Mici, Laško, 34 točk. Košenina Zlata, Celje, 34 točk. 16. Krajc Slava, Celje,
33.75	točk. Papež Vida, Sevnica, 33.75 točk. 17. Gosar Štefanka, Zidani most, 33.50 točk. 18. Golubovič Nada, Celje 33 točk. 19. Šorn Katarina, Gomilsko, 32.75 točk. 20. Šmit Breda, Celje, 32 točk. Vetrih Zofija, Celje, 32 točk. Wimer Rada, Laško, 32 točk. 21. Potisek Slava, Zidani most, 31.75 točk. Senica Bronka, Žalec, 31.75 točk. 22. Gričar Mira, ZhIa.nL most. 31.50 točk. 23. Popovič Bosa, Sevnica, 31 točk. Dolničar Lelija, Celje, 31 točk. Rajh Milica, Žalec, 31 točk. Železnik Zdenka, Zidani most, 31 točk. 24. Čulk Marija, Sevnica, 30 točk. Goropevšek Ana, Vransko, 30 točk. 25. Kuder Zinka, Žalec, 29.75 točk. Vidovič Štefka, Velenje, 29.75 točk. 26. Dosedla Marija, Celje, 29.50 točk. Rode Marica, Celje, 29.50 točk. 27. Dokler Greti, Celje, 27.75 točk. 29. Kramar Metoda, Velenje, 27.50 točk. Krašovic Ljudmila, Žalec, 27.50 točk. Rojc Zinka, Žalec, 27.50 točk. 30. Knapič Mimica, Žalec, 27 točk. 31. Boldin Marija, Gomilsko, 26.75 točk. 32. Tratnik Angela, Gornji grad, 26.50 točk. 33. Škrubej Rozi, Celje, 26 točk. 34. Potisk Ivanka, Zid. most, 25.75 točk. 35. Bo-zovičar Iva, Velenje, 25.50 točk. 36. šušterič Tatjana, Žalec, 25 točk. 37. Kodela Štefka, Celje, 24.75 točk. 38. Vučer Anica, Žalec, 20.50 točk. 39. Virant Jožica, Gomilsko, 19.75 točk. 40.

Kcrvač Jelka, Žalec, 19.50 točk. Žgank Valerija, Zidani most, 19.50 točk. 41. Fogina Stanka, Zidani most, 15.75 točk. 42. Pivc Tatjana, Žalec, 14.50 točk.
Najdaljši skok: 3.80' cm Mravljak Mija, Gel je.
Najdaljši met žogice: 25 m Rak Vida, Vransko.
Najboljši čas tek z obročem na 50 m Furlan Vida Celje, 7s/5.
IZ ŽUPNEGA TO
Medžupne plavalne tekme žup Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Sušak bodo 15. in 16. avgusta t. 1. v Rogaški Slatini.
Župne tekme v odbojki so določene za mesec september.
Popravek.
V 6. številki »Vestnika« se je na strani 117. pri poročilu o župnem zletu v Celju vrinila tiskovna pomota. Pri javni telovadbi je nastopilo 640 dece in ne 64.
Poslužujte se tvrdk, ki inserirajo v Vestniku!
----Sokolske potrebščine ------------
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
Miloš Pšeničnik, Celje ===
PUPILflRNOVflREN ZAVOD
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE
prej Južnoštajerska hranilnica
CANKARJEVA C. 11
ROTI POiTE
♦
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Nove vloge izplačuje takoj. Za vloge jamči
PBAVSKft SAMOVIMA
z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Najbolj varna naložba.
I
Zvezna tis&arna v Celju
Strossmayerjeva ul. 1 se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugik tiskovin
LASTNA KNJIGOVEZNICA
Ustanovljena leta 1881
Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje
8 §
iS '‘3 03
p» & g
g-II
li:
c a
S s’o •5 “ 6«
o c =>
2.2 a
^ 2;
S;s §
S o P
•^5
I-.S
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000'—
Podmžniri: Maribor, Šoštanj
B
•8
S* «S-
g- »
“ 5'
^ 1 3 §-£. A » »
S Ž
N*
§ S N
z B
-
“ I
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami — Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nudi popolno varnost z:v vloge na hranilne knji/.ice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu!
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: ,,Posojilnica“	Telefon št. 2.
- ....■	'	= BLAGAJNIŠKE URE :-r	-==^:- ■.	■ ■=
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
FRANJO DOLŽAN, celje, za kresijo i™
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna