' J! C : »- - > f tV J7' Z- ¿ ¿ááf' sfitót -7 g t Gornji grad. Y. Menzinger: Sv. apostol Tomaž, Fotogr. Fr. Jurkovičj Šmarje. CERKVENI SPOMENIKI LAVANTINSKE ŠKOFIJE I SPISAL AVGUŠTIN STEGENŠEK S 162 SLIKAMI IN 3 TABLICAMI V MARIBORU 1905 tiskala tiskarna sv. cirila založil pisatelj Vse pravice pridržane. Stev. ° prezid. v Časti m •ednem u gospodu Avguštinu Stegenšek, prefektu dijaškega semenišča in profesorju bogoslovja v Mariboru. Na praznik sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija 1904, ste mi predložili zgodovinsko razpravo z naslovom: „Cerkveni spomeniki La-vantinske skojije. Dekanija gornjegrajska" s prošnjo? da dovolim za njo natisek. kakor to terja določba svetega, očeta Leona XIII. v konsti-tuciji „Ofjiciorum ac munerum" z dne 25. januarja l. 1897. Pogl. XII. Prav rad sem ustregel tej prošnji. Obenem sem se tudi močno razveselil? da je s tem prvim zvezkom storjen začetek obširnega znanstvenega in kulturnega dela, ki bi naj služilo v čast moji Škofiji\ v prid in korist gorečim duhovnikom in pa v izobrazbo našega vrlega ljudstva. Od prvega dneva, ko sem nastopil svojo višepastirsko službo, sem skrbel po svojih močeh za lepoto in krasoto cerkevr sem se poganjal za ccist hiš božjih. Ravnal sem se po vzgledu matere svete Cerkve, ki je vedno ščitila in negovala umetnost tako; da se najlepše dobe krščanske umetnosti strinjajo in vezejo z, dobami najvišjega verskega probujenja. Po vzgledu svetnikov in velikih cerkvenih mož sem bil tudi jaz prepričan; da je cerkvena, umetnost zelo izdaten pripomoček za vzvelicanje VI neumrljivih duš] ki se tako po vidnih stvareh povzpenjajo do nevidnih in Zemljanom nevidljivih bitij. Ljubemu Bogu moram hvalo in slavo peti\ da se je v teh pičlih letih mojegai škofovanja toliko lepega storilo v Lavantinski škofiji na polju cerkvene umetnosti. Eekel bi skoraj\ da se vse cerkve moje raz-sežne vladikovine prerctjajo, preopravljajo in ogrinjajo v nova oblačila. Pri tem pa mi je mnogokrat prihajala in se mi je vrivala misel\ kako ginejo obenem stare cerkve in stari predmeti\ kako se krši kulturna dediščina; ki so nam jo zapustili verni očetje, a ni ga,, ki bi jo vsaj s popisom in v sliki nekoliko rešil za prihodnost. Vprav zato sem leta 1896 ustanovil škofijski muzej\ da se tam zbirajo in shranjujejo važnejše in pomembnejše cerkvene starine. Poleg tega sem na sinodi\ obhajani leta 1896, priobčil obvezni odlok za spi-sovanje župnijskih kronik.1 Vrhutega sem poslal Vas, skrbnega pisatelja te-le knjige, kot mladega duhovnika v večno mesto Piim izobraževat se v starinoslovju? ker so Vas priporočali Vaši predstojniki in so mi zatrjevali\ da imate od Boga,; začetnika in delivca vsega dobrega; poseben dar za umetnost. Moj namen je bil\ da bi se pri uglednih strokovnjakih usposobili opisati nam naše cerkve7 kapele, oltarje in vse dragocenejše reci po božjih hramih in jih tudi v sliki ohraniti in izporociti potomcem. Kako radi dandanes preglejujemo podobne zbirke krajevnih slik iz 11. stoletja, y kakor sta jih na primer oskrbela za Štajersko blagi duhovnik Matevž Vischer v svoji knjigi gradov, ali pa za Kranjsko? Koroško in deloma za Istrijo slavni Valvazor. Kadar bo srečno dovršeno sistemno popisovanje vseh 24 dekanij moje razprostrctne škofije7 tedaj šele nam bo jasno; koliko zanimivih spomenikov iz prejšnjih dob se pri nas shranjuje7 za katere doslej nihče ne ve? ker ne pozna njih starinske vrednosti in umetniške veljave. Zato pa je bilo potrebno? da ste s popisom cerkev, kakršne so dandanes; še združili starinoslovno raziskovanje o pocetkih naših cerkva7 o dobah njih razvoja in o zgodovini njih oprave. 1 Cciput XXIV. de libris chronicls parochiarum. — Qaput XXV. de Museo dioecesano. (Gesta et statuta Synodi dioecesanae anno 1896 celebratae. Marburgi, 1897. Str. 397—401). VII Aho boclo duhovniki pazno sledili za Vcisim razmotrivanjem in bodo primerjali izraze v besedilu s potezami v slikali; zlasti tedaj\ kadar z vso natančnostjo popisujete starine gornjegrajske dekanije, potem bodo zaceli s povsem drugačnim očesom opazovati staro opravo drugih; dosili-dob se nepopisanih cerkev v škofiji\ ter jih bodo tudi bolj varovali in čislali. Zdaj se pa le prerado pripeti\ da ne znajo ceniti niti njih etične vrednosti kot spomenikov naših očetov, kot edinih ostankov verskega življenja preteklih časov v naših krajih, niti njih materialne veljave, ki je tem večja, čimbolj redek} čimbolj izviren in v slogu svoje dobe usovrscen je dotičen predmet. Zatorej pa končno najtopleje priporočam znamenito delo in; ko za.; pokritje najnujnejših stroškov priložim tisoč kron? zanesljivo pričakujem,7 da bo našlo veliko požrtvovalnih odjemalcev; a še več pazljivih čitateljev, in da bo pomnožilo ljubezen do cerkvene umetnosti\ pa da bo našemu bistroumnemu in blagosrčnemu ljudstvu razširilo duševno obzorje. Sapientiam omnium antiquorum exquiret sapiens. (EcclL 39, 1). Colligite; quae superaverunt f ragmenta, ne pereant! (loam 6\ 12). V Mariboru, na god sv. Avguština, dne 28. meseca avgusta 1904. f Mihael, knesoškof. .- g> i REVERENDISSIMO • CELSISSIMO ■ AC • EXCELLENTISSIMO PRINCIPI • EPISCOPO DRI MICHAELI • NAPOTNIK IMPERATORIS • AB • INTIMIS • CONSILIARIO FAVTORI • SCIENTIARVM • ET • ARTIVM QVI • HOC • OPVS • VT • FIERET • INCITAVIT CVM • FIERET • PROVEXIT CVM • FACTVM ' ESSET • LIBERALITATE • PRINCIPIS IN • LVCEM • PRODIRE • IVSSIT CVM • TERTIVM • IN ■ SACRO • ANTISTITIS • MVNERE ABSOLVISSET • LVSTRVM PRIMVM • HOC MONVMENTORVM • LAVANTINORVM VOLVMEN IN SIGNVM • GRATITVDINIS ERGA • TANTVM ■ SWM • PATRONVM D ■ D • D • HVMILLIME AVCTOR Predgovor. Za južnoštajersko kulturno zgodovino so cerkve največje važnosti in odtehtajo vse druge starinske in umetniške spomenike. Skoro iz vseh dob — od starokrščanske, pred nekaj leti v Celju odkrite bazilike pa do današnjih dni — imamo dolgo vrsto cerkvenih stavb in oprave, ki ne pričajo samo o nepretrganosti krščanske prosvete v naših krajih, ampak imajo že same ob sebi gotovo veljavo kot izdelki daleč za nami ležečih dob, kot neposredni ostanki davno izumrlih rodov. Ako je že zanimivo vse, kar je človeška roka obdelala, posebno, če je staro, in je tem dragocenejše, čimbolj je redko, tem važnejše, čimveč izdelkov iste vrste je že uničil zob časa: koliko bolj zaslužijo našo pozornost ti kultu posvečeni proizvodi naših pradedov, ki so tudi tehnično in estetično za tedanje razmere tem usovršenejši in odličnejši, čim višjemu — bogoslužnemu — namenu so bili skraja posvečeni. Res je, lepih in vzornih spomenikov je tudi na cerkvenem polju malo med nami. Kdor bi jih hotel objaviti po strogih načelih, ki veljajo za druge, na spomenikih bolj bogate pokrajine, bi ne nabral veliko gradiva. Da pa se med nami nahajajo predmeti, ki zaslužijo pozornost tudi izven ozkih mej našega ozemlja, o tem bode pričal ta in vsi naslednji zvezki „Cerkvenih spomenikov Lavantinske škofije". Posebnost našega opisa je ta, da ne govori samo o umetniško-zgodovinsko važnih cerkvah, ampak da se raztega na vse cerkve, stare in nove. Tako bode v besedi in sliki pričal poznejšim rodovom, kakšna je bila Lavantinska škofija začetkom 20. stoletja. Obenem pa se na ta način prikaže razisku-jočemu očesu marsikateri zanimiv predmet, o katerem se prej niti ni slutilo (prim. str. 6, 8, 62, 166), vrhu tega se samo tem potem da začrtati razvoj cerkvenega stavbarstva in drugih umetniških panog v našem ozemlju; spozna se pa tudi, da imajo naše cerkve gotove pokrajinske in narodne znake, celo, da ima vsaka cerkev svoje značilne poteze, svoj vzduh in kras, svojo svetlobo in lepoto, ki so izraz krajevnih in zgodovinskih pogojev in zaslužijo zato posebno pozornost. Te misli some vodile, ko sem se lotil pred dvema letoma popisovanja cerkev gornjegrajske dekanije. Skušal sem pokazati, kakšne so te stavbe dandanes, a še z večjim zanimanjem sem raziskoval, kako so postale, kako so se tekom časa razvile. Posebno sem povdarjal starinoslovno in umetniško stran z željo, da bi vzbudil zanimanje za maloštevilne ostanke naše verske prosvete. Malo jih je — ker marsikaj so požgali in oskrunili sovražni Turki, drugo je spravila v stran nevednost za dobe baroka in še dandanes, to ali ono so pa pokupili celo tuji muzeji — a vsaj to malo se naj skrbno čuva. XII Povdarjal sem pa estetiško vrednost tudi zato, da bi obudil željo in teženje med poklicanimi varihi cerkvenih spomenikov, da bi po možnosti gledali na razvoj domače umetnosti, ki ravnotako kakor slovstvo tvori panogo višjega narodovega življenja. O razdelitvi naslednjega zvezka moram naslednje opomniti. Najprej opisujem enajstero župnijskih cerkev z njihovimi podružnicami. Razvrstil pa sem župnije po zemljepisni legi in govorim naj prvo o onih, ki ležijo v Savinski dolini od izvira reke navzdol, in potem o onih, ki se razprostirajo ob Savininem pritoku — ob Dreti. Dosedaj običajnih razvrstitev (v Orožnu in v šematizmu) nisem sprejel, ker nisem v njih zasledil enotne vodilne misli. Pri vsaki cerkvi pa govorim 1. o stavbi, 2. o freskah (ker so z zidom spojene), 3. o zgodovini stavbe in 4. altarjev; nadaljujem 5. z opisom cerkvene oprave: altarjev, prižnice, krstnega kamena in 6. premičnih (oljnatih) slik in kipOv, ki se nahajajo poljubno razvrščeni po cerkvenih stenah; potem razpravljam 7. o dragocenostih in cerkveni obleki ter končam 8. z nagrobnimi spomeniki — seveda pridejo nekatere točke le tam v poštev. kjer se nahaja v dotičnem oziru kaj zanimivega. Tloris vsake stavbe je objavljen v merilu 1 : 400, t. j. 1 mm pomeni 4 dm ter 1 cm = 4 m. Tako se lahko na prvi pogled primerjajo glede velikosti različne stavbe med seboj. Tloris je s prezbiterijem vedno tako položen, da ta kaže proti desni, ako je cerkev obrnjena proti vzhodu, navzgor, ako gleda cerkev na sever, na levo ali navzdol, ako je zasukana na zapad ali na jug. (Po pomoti dela izjemo slika 15, ker je dotična cerkev pravzaprav obrnjena proti vzhodu). Za zgodovinsko podlago je pisatelju služil opis gornjegrajskega samostana in dekanata (Das Benediktiner-Stift Oberburg in Das Dekanat Gberburg, Marburg 1877, katera sem citiral St.-Ob. in D. Ob.) iz peresa zaslužnega zgodovinarja rajnega stolnega prosta Ignacija Orožna; da pa nisem zane-mar j al tudi drugih tiskanih virov (Mitteilungen der k. k. Centr. Commission fiir Kunst und hist Denkmale sem večkrat citiral s kratico MCC) in pisanega slovstva po župnijskih arhivih, o tem pričajo mnoge strani pričujoče knjige. V daljne arhivalne študije pa se mi ni kazalo spuščati, ker bi za tako skrbnim prednikom našel najbrž le malo neporabljenega gradiva in še to le z velikim trudom, tem lažje pasem te študije odložil za one dekan i je, katerih nam še ni opisal naš škofijski povestničar, ker je za zgodovinarja umetnosti najboljši arhiv — natančen študij vsake stavbe in vseh njenih delov z vsemi znaki, ki jih utisnejo čas, tehnika in umetniški slog. Rezultate zgodovinskih raziskavanj sem zbral v XII. poglavju v pregledih; tja sem uvrstil tudi kratke životopisne črtice v gornj egrajskem okraju nekdaj delujočih umetnikov, ker sem prepričan, da pridobi vsak predmet na ceni, ako se ve, kdo je bil, ki ga je napravil. Kar pa sem napisal v XIII. oddelku o kultu svetnikov, so samo osnovne poteze, dasi je bilo tudi te težavno začrtati; dovršijo pa naj to zanimivo sliko drugi, ki so bližje arhivalnih in literarnih virov, v tej knjigi pa naj služijo te črtice za odgovor na vprašanje, čemu sem pri vsaki cerkvi našteval XIII vse freske in kipe, d asi večinoma nimajo umetniške veljave, obenem pa naj veljajo kot hagiografski uvod za celo zbirko popisa Lavantinske škofije. Glede lučki h opravilnikov ni treba pojasnil; kdor jih bo prečita!, bo videl, v kako ozki zvezi so ne samo z verskim življenjem v gornjegrajskem okraju, ampak tudi z opisanimi spomeniki; obenem pa imata tudi širši pomen za sosednje dežele in naj opozorita na enake, še neobjavljene spomenike. y Čeprav pa sem se z resno skrbjo lotil tega prvega zvezka, vendar ne dosega niti v literarnem, niti v tehničnem oziru tistega idejala, ki sem si ga stavil; tako sem moral objaviti nekatere manj jasne slike radi važnega predmeta, ki ga predstavljajo, pa tudi beseda ne teče povsodi dovolj gladko in v prvih polah je ostalo nekaj pogreškov, katere naj blagovoli čitatelj po popravkih izbrisati. Koliko hvalo sem dolžen pri tej knjigi Njega Ekscelenci pre-milostnemu knezu in škofu Dr. Mihaelu Napotnik, sem skušal izraziti v posvetilnih besedah; po Njegovem nasvetu se je delo zasnovalo, z Njegovo knežjo podporo je izšlo. Gospod nadučitelj Fr. Jurkovič v Šmarju je napravil s svojo znano spretnostjo v Gornjem gradu več slik, ki so poseben kras pričujoči knjigi, in se mu zato tudi tukaj zahvaljujem. S hvaležnostjo se moram spominjati tudi vlč. g. c. kr. profesorja Ivana Vrežeta, ki me je podpiral pri mučni korekturi, nadalje slavne c. kr. centralne komisije za zgodovinske in umetniške spomenike na Dunaju, ki mi je posodila več klišejev (si. 123. in 152. ter tabl. III), katere sem bil nekoč v njenih Izvestjih objavil, in slednjič bivšega ravnatelja deželnega arhiva v Gradcu, g. dr. L plem. Zahna, od katerega sem dobil na posodo Vischerjevo ploščo (tabl. II). Posebno hvalo sem še dolžan vsem vlč. gg. duhovnikom gornjegrajske dekanije, ki so me požrtvovalno podpirali in so z velikim zanimanjem spremljali moje delo, pred vsem pa župniku k s a v e r i j a n s k emu, vlč. g. Gregoriju Dupelniku, čigar gostoljubnost je vzrok, da ravno opis gornjegrajske dekanije pričenja vrsto „Spomenikov Lavantinske škofije". A" Mariboru, na dan sv. Janeza Damaščana, zagovornika sv, podob, dne 28. sušca 1905. Avguštin Stegenšek. Seznamek slik. Slika Stran 1. Solčava. Tloris župnijske cerkve s kapelico sv. Ane .... 1 2. Solčava. Podolžni presek žup. c. 1 3. Solčava. Presek podbojev in ka- menoseška znamenja ... 2 4. Solčava. Žup. cerkev od jugo- vzhoda . ..........3 5. Solčava. Zgodovinski pregled al- tarjev v župnijski cerkvi. . 5 6. Solčava. Romanski kip Matere B. 6 7. Sv. Duh. Tloris podružnice . . 7 8. Sv. Duh. Podružnica od južno- zahodne strani..........7 9. Sv. Duh. Kip sv. Trojice ... 8 10. Luče. Tloris župnijske cerkve . 9 11. Luče. Pogled na Luče od južno- vzhodne strani ..... 10 12. Luče. Pregled fresk v žup. cerkvi 10 13. Luče. Glavni altar v žup. cerkvi 11 11. Luče. Slika altarja sv. Rešnjega Telesa v župnijski cerkvi . 12 15. Sv. Anton. Tloris podružnice . 13 16. Sv. Anton. Podružnica od zapada 13 17. Sv. Anton. Stari, 1. 1903. odprav- ljeni glavni altar .... 14 18. Kapelica sv. Cirila in Metoda na Ojstrici v lučki župniji . . 15 19. Ljubno. Tloris župnijske cerkve. Tloris in presek kripte . . 15 20. Ljubno. Žup. cerkev od severa . 16 21. Ljubno. Stari, 1.1904. odpravljeni glavni altar v žup. cerkvi. . 17 22. Ljubno. Renesanska monštranca z gotskimi motivi .... 18 23. Ljubno. Glavni del monstrance . 19 24. Rosulc. Tloris podružnice . . 20 25. Rosule. Podružnica od severa . 21 26. Rosule. Glavni altar podružničin 22 27. Rosule. Gotski kelih .... 24 28. Rosule. Bratovšč. slika sv. Jožefa 25 29. Sv. Primož. Tloris podružnice . 25 30. Sv. Primož. Cerkev od severa . 26 31. Sv, Primož. Prezbit. podružnice 26 32. Rastke, Tloris podružnice . . 27 Slika Stran 33. Rastke. Cerkev od vzhoda . . 27 34. Sv. Frančišek. Žup. cerkev od vzhoda . ......27 35. Sv. Frančišek. Tloris žup. cerkve 28 36. Sv. Frančišek. Mramornat kip umirajočega sv. Frančiška Ks. 33 37. Sv. Frančišek. Bozjepotna podo- bica ........34 38. Sv. Frančišek. Nekdaj ves zlat kelih, dar ces. Marije Terezije 40 39. Sv. Frančišek. Zlati kelih» dar 1 franc. kraljičine Mar. Jožefe . 41 40. Sv. Frančišek. Patena k zlatemu francoskemu kelihu ... 42 41. Sv. Frančišek. Srebr. monštranca, dar nadvojvodinje Ane . . 43 42. Sv. Frančišek. Glavni del srebrne monštrance . ■.....44 43. Sv. Frančišek. S srebrom okovana masna knjiga.....45 v 44. Sv. Frančišek. Cepiča „zlatega princa" v 46 45. Sv. Frančišek. Masni plašč, dar nadvojvodinje Magdalene . . 46 46. Sv. Frančišek. Mašni plašč, dar cesarice Marije Terezije . . 47 47. Sv. Frančišek. Mašni plašč, dar poljskega kraljevega dvora . 48 48. Sv. Frančišek. Mašni plašč, dar saksonskega volilnega knežiča 49 49. Sv. Frančišek. Pluvial, dar franc. kraljevega dvora .... 50 50. Sv. Frančišek. I. M. Reimvaldt, slikar čudodelne podobe . . 52 51. Radmirje. Tloris podr. sv. Mihaela 53 52. Radmirje. Dva sklepnika in kro- govičje v oknih.....53 53. Radmirje. Podružnica od juga . 54 54. Radmirje. Stranski altar sv. Flor- jana in glavni sv. Mihaela . 55 55. Okonina. Tloris podr. sv. Jakoba 56 56. Okonina. Podružnica sv. Jakoba od juga ....... 56 57. Okonina, Altar sv, Ignacija Loj. 58 XV 73. 74. / i 78. Slika Stran 58. Rečica. Tloris župnijske cerkve 60 59. Rečica. Žup. cerkev od zapada 61 60. Rečica. Glavni altar v žup. cerkvi 62 61. Šentjanž. Tloris podružnice . 63 62. Šent Janž. Podr. od jugovzhoda 63 63. Šentjanž. Glavni altar s v. Janeza Krstnika.......64 64. Gorica. Tloris podr. sv. Katarine 65 65. Gorica. Podružnica od jugovz. . 65 68. Kokarje. Tloris podružnice. . 66 67. Kokarje. Podružnica od juga . 66 68. Kokarje. Glavni altar M. B. . 67 69. Nacaret. Tloris žup. cerkve . 69 70. Nacaret. Cerkvena fasada . . 71 71. Nacaret. Romarska sličica . . 72 72. Nacaret. Pregled zgod. altarjcv 74 Nacaret. Glavni altar Ozn. D. M. 77 Nacaret. Romarska sličica . . 81 75. Sv. Urban. Tloris podružnice . 83 76. Sv. Urban. Podružnica od zapada 83 Sv. Urban. Altar sv. Urbana . 84 Mozirje. Tloris župnijske cerkve 85 79. Mozirje. Žup. cerkev od zapada 85 80. Mozirje. Pregled fresk na svodu 86 81. Mozirje. Tloris stare in nove žup. cerkve in tabora naokoli 87 82. Mozirje. Glavni altar sv. Jurija v župnijski cerkvi .... 87 Mozirje. Mramornata prižnica . i8 Ljubija. Tloris podr. sv. Miklavža ........89 Ljubija. Podružnica od zahoda 89 86. Ljubija. Pogled po cerkvi znotraj 91 87. Mozirje. Tloris kapele sv. Štefana na pokopališču ... 92 88. Mozirje. Kapela sv. Štefana od jugovzhoda......92 89. Brezje. Tloris podružnice M. B. 93 90. Brezje. Podružnica od vzhoda . 93 91. Brezje. Stranski altar sv. Roka 94 92. Brezje. Cerkvena posoda . . 95 93. Lepa Njiva. Tloris podr. M. B. 95 Lepa Njiva. Podružnica od juga 96 Lepa Njiva. Relikviar ... 96 Lepa Njiva. Gotski kelih . . 97 97. Loke pri Mozirju. Kužno zna- menje ........97 "V 98. Smihel. Tloris župnijske cerkve 98 99. Šmihel. Župnijska cerkev od severozapadne strani ... 98 "V 100. Smihel. Glavni alter in prižnica 99 101. Sv. Radegunda. Tloris podruž- nice ........100 102. Sv, Radegunda, Podr. odjvzhoda 101 83. 84. 85. 94. 95. Slika Stran 103. Sv. Radegunda. Glavni altar . 102 104. Sv. Radegunda. Romarska sličica 102 105. Sv. Radegunda. Stara kapelica , 103 106. Novaštifta. Tloris žup. cerkve . 104 107. Novaštifta. Župnijska cerkev od jugovzhoda......105 108. Novaštifta. Rekonštruiran tloris stare župnijske cerkve . , 107 109. Novaštifta. Znotranjščina žup- nijske cerkve.....109 110. Novaštifta. Tloris in podolžni presek kapelice božjega groba 110 111. Novaštifta. Kapelica bož. groba od severozapada .... 111 112. Jeruzalem. Kapelica bož. groba 114 113. Novaštifta. Tloris podružnice sv. Mihaela......116 114. Novaštifta. Podružnica sv. Mik- lavža od juga.....116 115. Štejngrub. Tloris podruž. M. B. 117 116. Štejngrub. Cerkev od severozap. 117 117. Štejngrub. Notranjščina cerkve 119 118. Gornji grad. Tloris žup. cerkve 120 119. Gornji grad. Pročelje žup. cerkve 121 120. Gornji grad. Rekonštr. tloris stare samostanske cerkve . 127 121. Gornji grad. Stavbeni detajli iz stare cerkve......128 122. Gornji grad. Rekonštruiran tlo- ris starega Gornjega grada . 129 123. Gornji grad. Relief sv. Tr. kraljev 133 124. Gornji grad. Pregled grobnih ka- meno v ......, 137 125. Gornji grad. Prezbit. in glavni altar........142 126. Gornji grad. Kremser Schmidt: Rojstvo Gospodovo . . . 143 127. Gornji grad. Kremser Schmidt: Zadnja večerja . . . . . 144 128. Gornji grad. Kremser Schmidt: Vstajenje Gospodovo . . . 145 129. Gornji grad. Kremser Schmidt: Vnebohod Gospodov . . . 147 130. Gornji grad. Kremser Schmidt: vSv. Apolinarij.....148 131. Gornji grad. Kremser Schmidt: Sv. Janez Nepomučan . .149 132. Gornji grad. Križ iz 17. stoletja 152 133. Grb gornjegrajske opatije . , 153 134. Sv. Lenart. Tloris podružnice , 155 i'35. Sv. Lenart. Podr. od zapada f 155 136. Sv. Lenart. Notranjščina podr. 156 137. Gornji grad. Tloris podružnice sv. Magdalene.....157 XVI Slika Stran Slika Stran 138. Gornji grad. Podr. sv. Magda- 154. Sv. Jošt. Tloris kapelice sv. Ger- lene od juga...... 157 vazija in Protazija .... 169 139. Sv. Primož. Tloris podružnice. 158 155. Sv.Jošt. Kapela sv. Gervazija in 140. Sv. Primož. Podružnica od jugo- Protazija od jugovzhoda . 170 vzhoda ....... 159 156. Krstna kamena v Solčavi in v 141. Sv. Primož. Altarni nastavek Gornjem gradu..... 170 sv. Florjana...... 159 157. Zgodovinsko - topografičen pre- 142. Sv. Primož. Leva str. altarnega gled cerkvenih selišč . 173 nastavka sv. Florjana . 160 158. Jakob Brollo, slikar .... 179 143. Bočna. Tloris podr. sv. Petra . 161 159. Andrej Cesar, kipar .... 181 144. Bočna. Podružnica od zapada . 161 160. Tomaž FantonL slikar . j 183 145. Šmartno. Tloris žup. cerkve . 162 161. Smeri procesij iz Luč k sosed- 146. Šmartno. Župnijska cerkev od njim cerkvam v 17. stoletju . 232 severoA^zhoda ..... 163 162. Procesije, ki pi~ihajajo še dan- 147. Šmartno. Glavni altar . 164 danes k Sv. Frančišku. 233 148. Sv. Jošt. Tloris podružnice . 164 149. Sv. Jošt. Podružnica od zapada 165 Tablica Stran 150. Sv. Jošt. Stavbeni detajli 166 I. Gornji grad. V. Menzinger: 151. Sv. Jošt. vSledovi starih fresk . 167 Sv. apostol Tomaž .... II 152. Sv. Jošt. Gotska reliefa na priž- II. Pogled na stari Gornji grad . 129 nici........ 168 III. Gornji grad. Altarček sv. Andreja 153. Sv. Jošt Kos gotskega altarčeka 169 iz 1.1527........ 135 Popravki in dodatki. Str. 2, 3. vrsta od spodaj čitaj profilirani mesto pofilirani. Str..5, v sliki 5 čit. Devica Marija 1365 m. 1265. vStr. 7, zadnja vrsta čitaj Memorab m. Memoral. Str. 9, 11 vrsta od zgoraj čitaj Duhovega m. Marijinega. Str. 49. Narisani grb je avstrijski s pomenom Archidux Austriae. Str. 51, vrsta 20 od spodaj čitaj roko m. o ko in v nasl. vrsti čitaj 66 cm m. r66. Str. 56, 1. vrsta od zgoraj čitaj 18"2 m m. 8*12 m. Str. 62, 1. vrsta od zgoraj čitaj Sv. Florjan m. Sv. Trojica. Str. 64, 14. vrsta od spodaj čitaj žanra m. žaura. vStr. 65, opomba 1. čitaj še P med črkama T. R. Str. 74, v sliki 72 čitaj M. O. Brezm. Spočetje 1661, 1728? (m. 1726), Sv. Križ 1750 (mesto 1850). Str. 79, 15. vrsta od spodaj čitaj 1681 m. 1781. Str. 119. Popolnoma enako sv. Ano Samotretjico je objavil kons. Graus iz nekega tirolskega altarja. Kirchenschmuck, 1903, p. 121. Str. 136. vrsta 21 od spodaj čitaj SI. 156. m. 157. Str*. 205 pri sredi: Cerkev sv. Daniela v Kichelbergu se omenja že 1. 1290. Mitt. d. Centr. Com. 1875, p. LXXXI. Str. 206. Že Judi so zelo častili sv. Elija kot pomočnika v sili. L Župnijska cerkev Marije Snežne v Solčavi SI. 1. Solčava. Tloris župnijske cerkve s kapelico sv. Ane. Cerkev leži proti vzhodni strani in obstoji iz ladije s štirimi, in iz prez-biterija s tremi svodnimi polji in končuje s tremi stranicami osmerokota. (SI, 1. Dolga je 23 m, v v ladiji široka 8"1 m, v prezbiteriju 6*4 do 7*4 m. Vrh svoda se v prezbiteriju dviga nad tlakom 9*77 m. v ladiji 10*35 m. Južna stena prez-biterijeva ima poševno smer. Mogoče, da je to slučajno, mogoče pa tudi, da ima simboličen pomen. Pri večjih cerkvah s prečno ladijo, kjer ima tloris podobo križa, pomeni tak, v tlorisu poševno ležeč prezbiterij, nagnjeno glavo Zveličarjevo na križu. Znotranje cerkvene stene so razčlenjene s polustebri na podstavkih in s kapiteli, vrh katerih se vzdiguje po troje rebres. (SI. 2.) Podstavek obstoji iz mnogostrane prizme, prisekane piramide in okrožice (Rundstab); kapitel je sestavljen iz istih členov, samo v nasprotnem redu. Profil rebres se bliža podobi hruške, a ni do cela izdelan. Trije najbolj proti vzhodu ležeči sklepniki v prezbiteriju imajo grbe : levi dvoglavega (avstrijskega) orla, desni dva po-koncu stoječa vinjaka (grb grofov Dietrichsteinov), srednji znamenje mojstrovo: sveder (?) in pravokotno ravnilo in spodaj rozetko. SI. 3.) Na zap adnj em ladj inem koncu je gotski SI. 2. Solčava. Podolžni presek župnijske cerkve. 2 fopsoji slavnih v£at po&iojt stranskih vrat Mejsre*sict znaki SI. 3. Solčava. Presek podbojev glavnih in stranskih vrat župnijske cerkve in kamenoseška znamenja. kor za pevce. Počiva na osmerostranih stebrih in je svoden z rebresi. Strme stopnice vodijo nanj. Pred nekaj deset-leti so ga podaljšali proti vzhodu in ga oprli na dva štiristrana slopa. Polustebrom v notranjščini odgovarjajo zunaj podporniki (SI. 4.), ki v treh odstavkih rasto iz tal in končajo s poševno krilno ploščo. Treh nedo-staja: Enega na severu radi stranskih vrat, dveh na jugu ob ladjinem zidu. Tu sta prizidana zakristija in zvonik. Trojni zidci obkrožajo cerkev: Pod-nožni, opasni in venčni; vsi so iz se-kanega kamna in v pravilnih gotskih oblikah iz poprečke, žleba in okrožice sestavljeni. Okna v 3 stranicah prezbiterijevega sklepa in v severni ladjini steni so trodelna, dve kratki okni na pevskem koru sta dvodelni. Delilni stebriči in krogovičje imajo precej pravilne, a robate gotiške oblike. Krogovičje obstoji iz tro-, čvetero- in šesterolistov; pri vsakem oknu se nahaja ta ali oni zasukan in zavihnjen list, ki spominja poznogotskih mehurjev. Okroglo okno na fasadi kaže čveterolist v jedru in šest trilistov naokoli. Glavna vrata so v polukrogu završena in opasni zidec je nad njimi pravokotno izpognjen in objema dva grba. Eden je prazen, drugi pa kaže s konci gori zasukan mesečev krajec in nad njim čveterožarno zvezdo. Pomeni mend a moj stersko znamenj e. Ravno tako se končavaj o stranska vrata s polukrogom. Nad njimi pa je neke vrste veternik: zavihan oster lok (t. zv. oslovski hrbet) z desetimi grbami in podvojeno križno cvetko. Ob njegovih straneh stojita vrh konzol s praznimi grbi dve fijali. Njih telo je sestavljeno iz okroglih paličic in se konča z enostrano prislonjeno streho, v katero je vrezano trikotno čelo. V telesni dolbini je križ. Nad streho se dviguje vitka piramida z 10 grbami in križno cvetko. Tudi tukaj se opasni zidec pravokotno izpogne in izogne veterniku. Zakristij ska vrata se končajo z ravnoprisekanim trolistom. Na enem nosu se nahaja kamenosekovo znamenje: 1. Podboji vseh vrat obstoje iz treh paličic z 2 žleboma med njimi. Srednja paličica ima hruški podoben profil (presek), stranski sta polu-okrožni. Pri stranskih ladjinih vratih stojijo paličice na podstavkih, podobnih onim pri polustebrih v cerkvi. (SI. 3). Fasada je celo priprosta. Vidimo gladko ometani zid z običajnimi zidci, z vrati in okroglim oknom — dvoje okroglih lin poleg vrat je iz najnovejšega časa — in fasada konča z ravno črto, brez čela, ker za venčnim zidcem sledi poševna streha. Materij al za to stavbo je deloma laman kamen, deloma prodec. Vogli, podporniki in vsi pofilirani členi so iz peščenca. Oblike so priproste in robate, kakor je pričakovati od potujočih pomočnikov gotskih stavbenic. V obče je stavba močna in vkusna. Vrhutega je bila vedno dovolj prostorna in zato se 3 je tako malo popravljala in je ohranila — edina izmed župnih cerkev tega okraja — svojo prvotno obliko iz XV. stoletja. Nastenske slike. V prezbiteriju sta nad stranskima oknoma v dveh medalj onih podobi sv.Joahima in vSv. Ane. Na epistelski strani vidimo veliki sliki Brezmadežnega Spočetja in Marijinega oznanjenja; na evangeljski je rojstvo Jezusovo s pastirci in kralji in Marijino obiskanje Elizabete. Na znotranji strani slavolokovi je monštranca v vencu angelskih glavic. Svodna polja so prazna; le rebresa so obrobljena ob straneh od pisanih trakov. Na slavoloku je proti ladiji velik, lesen m pozlačen SL 4< Solčava> župnijska cerkev od jugovzhoda, križ, pod katerim stojita na steno poslikana Devica Marija in sv. Janez. V ladiji so slike na krajih, kjer bi sicer morala biti okna. Na evangeljski strani: Marija daruje Jezusa v tempelju s podpisom na spodnjem robu: Sub R° Parocho Francisco Zdolšek Thomas Fantoni pinxit 1891. Sledi slika najdenja Jezusovega v tempelju. Na epistelski strani pa je: smrt Marijina; Marija pomočnica kristjanov; kronanje Marijino. Podobe so še precej dobro izvršene in so povzete po Pustetovem brevirju iz 1. 1888. in po ilustracijah v listu: Sendbote des gottl. Herzens Jesu, Innsbruck. Prej je bila cerkev v baročnem slogu poslikana. L. 1871. so podobe deloma izklepali in so cerkev pobelili. Vsled novega slikanja na presno so jih 1. 1888. docela ukončali. Kronika poroča o tem:1 „Nasproti stranskim vratom smo našli tri slike v rokoko-slogu, visoke po dva metra, in sicer: Matere Božje in sv. Miklavža, tretje pa ni bilo moči spoznati, ker jo je bilo 1. 1871. preveč izkljuvalo zidarjevo kladivo." Tudi zunaj cerkve se vidijo sledovi slik in sicer skoro povsod, kjer je belež odpadel, a) Troje oken koncem prezbiterija kaže šahovničaste 1 Stran 83. -i ¿t 1" 4 okvire, h) Stena nad podpornikom med glavnim in epistelskim oknom kaže red rdečih, po koncu postavljenih rombov, c) Okno na severni strani ima okvir, obstoječ iz šahovničastega traka z belimi in rdečimi kvadrati in ob zunanjem robu sekajoče se loke. d) Od tega okna naprej proti vzhodu je polje med obema podpornikoma (razdalja 2*9 m) in med opasnim in venčnim zidcem (razstoj 5*77 m) poslikano s podobo sv. Krištofa. Vidi se njegova leva noga, po kateri grabi rak s svojimi škarjami, vihrajoč svetnikov plašč in rmena bisaga, viseča na jermenu okoli pleč, in noga Kristusova z rdečo opravo. Vse drugo je še pod beležem. e) Stranski portal je obrobljen s širokim barvanim pasom: posredi modra steza, ob straneh pa poševno ležeča in menjajoča se rdeča in zelena polja, f) Od teh vrat proti fasadi je bila na steni velika slika med baročnimi (?), naslikanimi stebriči, torej najbrž iz poznejše dobe ko ostala zunanja dekoracija. Zgodovina. O starosti naše cerkve so dosihdob različno sodili. L. 1852. 23. junija, je zapisal dunajski arhitekt I. Lippert (?) v solčavsko spominsko knjigo za tujce svoje mnenje, da se na glavnem portalu kaže prehodni slog iz romanskega v germanski. Na to se je opiral tudi prvi župnijski kronist g. župnik I. Jane in škofijski zgodovinar g. stolni prošt I. Orožen (D. O. str. 131); nadaljevatelj župnijske kronike pa pravi, da je prezbiterij prej pozidan kakor ladij a, ker je še lepše zidarsko delo. Naše mnenje je naslednje: Ladija in prezbiterij sta enotna stavba iz iste dobe in sicer iz časa pozne gotike. Rebresa v ladiji in prezbiteriju so ednaka po profilu in velikosti, krogovičje je v obeh prostorih isto, ednaki so tudi kapiteli vrh stenskih polustebrov in zunaj se strinjajo po obliki in višini lege vsi zidci. Edini razloček, da imajo polustebri v ladiji podstavke, oni v prezbiteriju pa so brez njih, nima tolikega pomena in najbrž je samo navidezen, ker so se tla v prezbiteriju v novejšem času zelo povišala (kakor se vidi iz preseka si. 2). Enaki gotski profil imajo podboji (si. 3) vseh vrat in zato ni misliti, da bi bil polukrožni svršetek vrat znamenje romanskega sloga, ampak ravno v poznogotski dobi so se večkrat vračali k polukrogu kakor n. pr. tudi v Svetini nad Celjem. Sklepoma: Slog, katerega zremo v tej cerkvi, govori za dobo visoke gotike v času prehoda k p o s n i gotiki. Iz posvetilne listine pa zvemo, da je bila cerkev postavljena od v v" 1. 1461—1485. Skof ljubljanski, Žiga Lamberg, izpričuje: Nos Sigismundus ... Episcopus Labacensis universis et singulis christi-fidelibus praesentes litteras inspeeturis salutem . .. Noveritis, quod nos anno Domini millesimo quadringentesimo octogésimo quinto in festo Beatorum Petri et Pauli apostolorum die penúltima mensis Iunii duo altaría de novo constructa et sita in ecclesia parochiali B. M. Virginis in Sultzpach nostrae Labacensis Dioecesis in portico sive Basilica supra ostium maius versus occidentem, unum in medio ipsius Basilicae sive portici in honorem S. Sigis-mundi Regis et Martyris, et aliud ad latus sinistrum versus Septentrionem in honorem S. Hieronymi Doctoris ecclesiae egregii, deinde die dominica dictum festum Visitationis B. M. V. immediate sequente, Ecclesiam parochi-alem saepe nominatae B. Mariae V. in Sultzpach de novo ampliatam et 5 čonstruciam absque choro et altari in eodem sito prius etiam per nos consecrato .. consecravimus et dedicavimus.1 Škof Žiga je torej posvetil leta 1485. dne 29. junija, v četrtek na praznik sv. apostolov Petra in Pavla dva altarja na pevskem koru ; naslednjo nedeljo, dne 2. julija, pa cerkveno ladij o, ker je bil glavni altar in morda tudi prezbiterij2 že prej od njega posvečen. Listina pravi, da je bila tedaj cerkev povečana in iznova postavljena. Ali si to ne nasprotuje? Povečana (ampliata) ne pomeni, da se je že obstoječa stavba razširila — sedanja enotna stavba temu nasprotuje — ampak, da se je stara, premala cerkev podrla in večja iznova pozidala (de novo constructa). Stara cerkev je bila morda v romanskem slogu postavljena in spodnji del zakristije z banjastim svodom je še iz iste dobe, med tem ko ima zakladnica nad njo že križni svod z rebresi. Ker manjkajo podporniki na južni strani ladije, je verjetno, da je temelj tamošnjega zidu še romanski. Pisanih virov o starosti prejšnje cerkve pa nimamo. Vemo samo, da je leta 1365. pri njej že bival kapelan (St. O. 139). Gotska cerkev za časa škofa Žige ni imela svojega zvonika, ampak najbrž samo nastrešni stolpič, kakor večina cerkev v oni dobi. Zvonik se je pozidal 1. 1710 in od tal do vrha priča o svojem poznem rojstvu. Prislonjen je v kot med zakristijo in prezbiterij in cela njegova severna stena sloni na prezbiterijevem oboku in ne na zidu! Ker je ta četrta stena pobeljena in s kvaderniki tudi v cerkvenem podstrešju poslikana, se je morala nekdaj svobodno videti. In res se bere v cerkvenih računih iz 1. 1799, da so tedaj napravili novo streho na cerkvi in zvoniku in so zvonik s cerkvijo zvezali. L. 1824. pa je bila cerkev s stolpom in s kapelico sv. Ane vsa zapuščena in zamazana; v naslednjih dveh letih so vse popravili. L. 1871. je bila vsa cerkev znotraj in zunaj olepšana. Ker se je pri slikanju na presno omet polagoma in v presledkih odluščil, zato cerkev ni izgubila posvečenja. Zato se še dandanes obhaja spomin stare posvetitve v nedeljo po prazniku obiskovanja D. M. Ta dan je žegnanska ali planinska nedelja, ker gredo pastirji naslednji pondeljek s čedo na planine. Cerkvena oprava. Alta rji. (SI. 5). Glavni altar je bil zmirom posvečen Devici Mariji; tudi prva stranska altarja sta ohranila svoja prvotna 1 Posneto po prepisu v župnijski kroniki. 2 Ker stoji: consecrato (sc. altare) in ne consecratis. /^'"Devica Marija 1265. 1485. 1631. nov 1873. Sv. J. Krstnik Sv. Jurij 1631, 1631, nov 1866. nov 1866. Sv. Katarina 1631, nov 1662. Sv. Barbara Sv. Boštjan ?, proč 1871 1631. kip sv. Barbare. Sv. Sigismund 1485. Sv. Valentin 1631. Sv. Hieronim 1485. Sv. Peter. 1631. vSl. 5. Solčava. Zgodovinski pregled altarjev v župnijski cerkvi. 6 zaščitnika; vsi ostali altarčeki so pa sedaj odpravljeni. L. 1485. je posvetil škof Žiga na pevskem koru altar na čast svojemu patronu, sv. SigivSmundu in drugega na čast sv. Hieronimu; čez poldrugo stoletje (1631) pa je našel vizitator na koru dva druga altarja: sv. Valentina in sv. Petra. Dal ju je razrušiti. Altarjev v ladiji ne omenja 1. 1485. škof, ker jih mogoče še ni bilo, 1. 1631. pa so bili štirje: Sv. Janeza Krstnika, sv. Jurija, sv. Katarine in sv. Boštjana. Kmalu potem (1. 1662) se je altar sv. Katarine napravil nov z napisom : Hoc altare s. Catharinae factum est tempore R. D. Joan . . . V(icarii) in Sulzpach sump-tibus parochianorum 1662. Ta altar je stal do 1. 1871, a spremenil je bil med tem naslov in je nosil ime sv. Barbare. Ko se je odstranil, se je napravila na njegovem mestu dolbina v steno s kipom sv. Barbare. Sedanji veliki altar je sezidan in z deskami obit. Nastavek je iz lesa in ima spodaj tabernakelj med priklanjaj očima se angeloma; nad njim pa velik, z ostrim lokom završen slavolok, ki končuje s trikotnim čelom. Pod lokom je Devica Marija z Jezuščekom v naročju, pri njenih nogah pa klečita Solčavan in Solčavanka.1 Pod stranskima baldahinoma sta sv. Peter in sv. Pavel. Stavbeni osnutek spominja na portal s čelom in s fialama. Delo je izvršil Andrej Cesar. Njegov kip Matere Božje je bil za altar previsok (2 m) in je zato našel mesto v kapelici na Lavi, začetkom solčavske vasi; manjši kip (1*45 m) se je kupil pri Stuflesserju na Tirolskem. V čelu novega altarja se nahaja v dupljini neznaten kipec Matere Božje, ki pa je zanimiv spominek romanske dobe (SI. 6). Podoba je iz kamna, 58 cm visoka, pri stalu 23 cm široka. Marija sedi na blazini, položeni na stolu romanske oblike. Nosi modro, prepasano obleko s pozlačenim plaščem. Obute noge ji zagrinja plašč. Obilni lasje ji padajo raz nepokrite glave na prsi. Z levo roko prijema Božje Dete, ki sedi na levem kolenu v rdeči obleki in v zlatem ogrinjalu, z desnico pa ljubeznjivo obrača k sebi njegov obraz. Dete drži v levici zavit svitek, s p o vzdignjeno desnico pa blagoslavlja. Vsa poli-hromija je moderna, najbrž iz 1. 1873. Obadva obraza sta pokvarjena in brez izraza; mogoče tudi, da Zveličarjeva glava ni bila prvotno tako nerodno zasukana. Na glavah imata zdaj obe osebi pločevinasti in pozlačeni, prav veliki kroni. Ljudstvo pripoveduje, da je bil to nekdanji glavni kip na altarju. Odkar so ga pa odstranili, pravijo, ne rodi več žito tako kakor poprej. Vsa kompozicija, posebno pa gube v oblačilih Deteta in Matere kažejo pri- 1 Prvotno morda patricij Janez in njegova žena? SI. 6. Solčava. Romanski kip Matere Božje. 7 SI. 7. Sv. Duh. Tloris podružnice. prost romanski siog. Zato se sme ta kip prištevati najstaršim, ki so ohranjeni v lavatitinski škofiji.1 Stranska al t ar j a obstojita vsakateri iz taber-naklja in iz treh gotskih baldahinov s kipi. Na evangeljski strani so sledeče podobe : sv. Jožef, sv. Janez krsti Jezusa, sv. Florjan ; na epistelski strani: sv. Martin, sv. Jurij, sv. Boštjan. Krstni kamen je stal 1. 1631. in 1641. sredi cerkve, zdaj je na mestu altarja sv. Katarine. Kaže silno priproste gotske oblike. Visok je 104 cm in se konča z osmerokotno čašo s stranicami po 25 cm (zunaj). Med cerkvenim orodjem je omeniti nova srebrna monštranca. Napis na zadnji strani nad šipo: „Izd. Iv. Kregar, Ljubljana 1892" pove mojstra, drugI napis znotraj v nogi: „SVB PAROCHO FR. ZDOLŠEK 1892" pa naročitelja. Okoli okrogle shrambe je šesterokotni okvir in v peterih gotskih pozlačenih baldahinčkih so podobe Dobrega Pastirja (na vrhu) med klečečima angeloma in sv. apostolov Petra in Pavla. Na stalu so srebrne podobe štirih evangelistov. „Farani so darovali vse vrste srebro, lunula je iz čistega 18 karatnega zlata in tehta 40 g, dragi kamenčeki na lunuli, kazal-nici in križu na vrhu so vsi pravi in je vsa kazalnica vredna 1092-80 goldinarjev" (Župn. kron.). Kapelica sv. Ane je znotraj 3*14 m dolga in 2'82 m široka in je s križnim svodom obokana. Zadi za altarjem je mala in ozka, zaokrožena lina, ki se vidi le od zunaj. Ta linica in svod sta vzrok, da se pripisuje sedanja stavba romanski dobi. A ta dva znaka nista odločilna in najbrž je bila cela kapelica na novo pozidana okoli 1. 1605, kar sklepamo iz lista, ki so ga pisali dne 21. julija 1605. vikar in ključarji ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu, proseč ga, da bi jo posvetil. Pred kakimi 25 leti je bila pogorela,2 in je potem „also wüst und ungebaut gestanden; jetziger Zeit aber .. wieder von uns von neuem erbaut und reformiert worden." Škof je uslišal šele 1. 1610. njih prošnje in SI. 8. Sv. Duh. Podružnica od južnozahodne strani. 1 Podobne romanske kipe najdemo v krški stolnici in pa v Češceni marijaceljski Materi Božji, [ki pa je sedaj oblečena. Primeri graški Kirchenschmuck 1. 1893 str. 9 in 1899 "str. 107. Sekkau: MCC 1882, CXXXV1I. 2 „nachdem die alte von Holz gebaute Kapelle durch Nachläßigkeit des Meßners abgebrannt ist und wir eine neue an ihrer Stelle auferbaut haben, so bitten wir . . Lib. Memoral, 8 je kapelico dne 1. avgusta posvetil. — Pod kapelico je nedostopna grobnica, ki se je udrla 1. 1848. in so našli v njej dva mrliča. Mični, rdeče in zeleno pobarvani stolpič na strehi je bil nov L 1848. Mali altarček je iz 1. 1867. Podružnica sv. Duha. Poslopje (SI. 7 in 8) ima eno ladijo (10*38 m : 6*36 ni) in trikotno završeni prezbiterij (5*5 m širok in 5*6 m dolg), na desni pa zvonik in zakristijo. Pilastri delijo ladijo na troje, z nizkimi kupolami obokanih polj. Tudi nad prezbiterijem je kupolnat, navidez deveterostran svod. Stara cerkev je stala že 1. 1631. Bila je celo priprosta stavba, pozidana samo z drobnim kamenjem. Prezbiterij je bil svoden, ladija s poslikanimi deskami stropana. L. 1884. so jo podrli, izvzemši zvonik, katerega so dve leti pozneje za 3 m povišali, „da bi se dalje slišal don novih zvonov." Stavil jo je Janez Lendero iz Vidma na Laškem in vsi stroški so znašali 8000 gld. Tri nove altarje je napravil Ignacij Oblak v Celju (1180 gld.). Cerkev so posvetili premil. knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik dne 14. septembra 1891. „Vreme je bilo, krasno, za tak jesenski čas toplo. Solčavski velikani so se tako lepo umili da je bilo veselo gledati po teh golih orjakih" (Župn. kron.) Na evangeljski strani vzidana plošča poroča o tem: ECC. SP. S. A REMO PR. EP. MICHAELE 1. SEPT. MDCCCXCI CONSECRATA ASSISTENTIBVS PRAELATO IGNATIO OROŽEN, FRANCISCO DOVNIK, DECANO OBER-BURGENSI — DEIN PAROCHIS MATHIA STERNAD, JOANNE RAMOR, SIMONE MUDEN, MATTHAEO SCHERWITZL ET PAROCHO LOCI FRANCISCO ZDOLŠEK. ALOJZIJ VODNIK V LJUBLJANI. Nastavek glavnega altarja v modernih renesanskih oblikah kaže štiri stebre z ogredjem in čelom. V sredi je Mati Božja med apostoli in golob sv. Duha nad njimi. Tudi stari altar iz 1. 1725. je kazal prihod sv. Duha v malih kipih. V levem medstebriju je sv. Gregor, v desnem sv. Anton Pu-ščavnik(?), spodaj je tabernakelj med angeloma. Nastavka stranskih altarjev kažeta po dva stebra z ogredjem in prisekanim čelom med dvema angeloma in naslednjimi kipi: Na evangeljski strani: sv. Marko — Mati Božja — sv. Jernej. Na epistelski strani: sv. Primož — s v. Jožef — sv. Felicijan. Na prižnici so spodaj kipi treh božjih čednosti, na vrhu pa Dobri Pastir. Zanimiv relief iz tisovega lesa (73 cm visok, 50 cm širok) se vidi na slavoloku. Predstavlja sv. Trojico. (SI. 9). Na klopi sedita Kristus s križem v roki in sv. Duh s svetovno krogljo v levici. Za njima je Bog Oče, ki levico podlaga pod Sinovo roko, svojo desnico pa povzdiga z iztegnjenima dvema prstoma, kakor da bi govoril: „Ta je moj ljubi Sin..." Relief je preslikan. Krone so iz papirja. Žezlo ne spada v roko Boga Očeta, ampak sv. Duha, ki ima v levici svet, prste desnice pa je sklenil z dlanjo in je držal z njimi žezlo. Glave so (od ramen navzgor) dostavljene, a mogoče, da so vendar stare. V srednjem veku so se nekaterikrat vse tri božje osebe predstavljale v človeški podobi. Tedaj je bil sv. Duh najmlajši, mladenič.1 Gube Kristusovega in Marijinega plašča kažejo oblike gotiškega sloga in naš zanimiv spomenik spada približno v XV. stoletje. V shrambi nad zakristijo se nahaja priprost, 17 cm visok gotiški kelih s šesterostrano nogo, ravnotakim vozlom in gladko čašo. Ohranilo se je tudi nekaj starega cerkvenega oblačila. Mrtvaška štola je iz belega platna, s črnimi vvezenemi rožami, druga je iz belega domačega platna, podvlečena z rjavim hodnim platnom in kaže vezene svilnate rože. Ni nevkusno delo. Tretja priprosta vezenina kaže dva angela poleg . iz 1. 1607. in 1650. zl. križa. Dva misala sta II. Župnijska cerkev sv. Lovrenca v Lučah. Cerkev (SI. 10 in 11) ima eno ladijo (24.57 m : 8*6 m) s čveterokotnim prezbiterijem (6*26 m : 6*26 m), dvema stranskima, trikotno završenima kapelama in s stolpom na jugu, ki služi ob enem kot zakristija. Ladij a ima banjast obok, na višku 8*96 m visok. Kapele in prezbiterij (okoli 8-50 m visok) so kupolnato svodeni. Cerkev je stala na tem mestu že 1. 1426.; ali se pa je kak kos ohranil, se ne da trditi. Sedanja bo iz XVII. stoletja, prezbiterij iz XVIII., ladijin obok iz SI. 10. Luče. Tloris župnijske cerkve. 1 V poročilu pisanem centralni komisiji se je sv. Duh zamenjal z Matero Božjo,, ker se od daleč ni dal kip dobro razločiti in je zato tolmačenje z „mističnim zakonom med Kristusom in Marijo Devico" krivo. 10 L 1767—1781, zgornje stol-povo nadstropje (3 sežnji iz 1. 1826. Dve stranski kapelici sta postavljeni po 1. 1690, ko je že bila v Lučah bratovščina sv. Reš-njega Telesa, a še ni imela svojega altarja, in pa pred 1. 1734, ko se je ustanovila karmelska bratovščina. Prez-biterij spada po svojih oblikah v XVIII. stoletje. Cerkev je poslikal leta 1897. Fantoni mlajši (za SI. 11. Luče. Pogled na LuČe od južnovzhodne strani. 600 gld. brez hrane in stanovanja). Predmeti (si. 12) so v prezbiteriju povzeti po neki popularni biblijski ilustraciji. 1. Noe daruje po potopu in prikaže se mavrica. 2. Melkizedek blagoslavlja Abrahama. 3. Izraelski hišni oče namaže podboje z jagnjetovo krvjo; družina se že pripravlja za obed. Te tri slike spaja evharistična misel. Na slavoloku proti ladiji je lesen križ med naslikanima podobama Marije Device in sv. Janeza. — Na svodu so tri zgodbe iz živjenja cerkvenega zaščitnika (si. 12), namreč: 5. Sv. Lovrenc sreča papeža Siksta, ko ga peljejo v ječo. 6. Sv. Lovrenc pokaže pred sodnikom na cerkvene zaklade : dete in reveže. 7. Sv. Lovrenc na ražnju mučen. — V medalj onih v prvih štirih kapah so (8—11) vprizorjeni štiri evangelisti in na steni (14, 15) sv. Peter in Pavel. Pri kapeli sv. Rešnjega Telesa se vidi zunaj na loku lurška Mati Božja (16), znotraj na svodu Kristus, ki moli na oljskem vrtu, nad okni pa sv. Terezija in sv. Frančišek Serafski. Pri kapeli Matere Božje je nad vhodom podoba sv. Družine (17), znotraj na svodu rožnivenška Mati Božja po Sassoferratu, nad okni sv.Joahim in sv. Ana. V tretjem polju je naslikano vnebovzetje Marijino (4) in ob straneh v medalj onih sv. Karol Boromejski (12) in sv. Avguštin (? 13). Slike na svodu SI luče Pregled so samostalne in so manj vredne v kompoziciji in fresk V župnijski izrazih, ko one v prezbiteriju. cerkvi. 14 16 8 7 9 6 10 11 5 12 4 13 15 17 11 Okna v prezbiteriju so s pisanim steklom zadelana. Delo je oskrbela graška tvrdka, kakor pove napis: Glasmalerei A. Lindner u. F. Koller Graz. Altarji. L. 1631. in 1641. se omenjajo naslednji altarji: Glavni sv.Lovrenca, štirje stranski sv. Miklavža, Matere Božje (z bratovščino), sv. Uršule in sv. Boštjana (z bratovščino). Zadnja dva sta bila prislonjena k steni in so ju odpravili, ko so stene predrli in pozidali kapelice. Tedaj je bil izbran še nov naslov in sicer sv. Rešnjega Telesa, naslov Matere Božje je bil v kapelico SI. 13. Luče. Glavni altar v župnijski cerkvi, prenešen in na njegovem starem mestu se je posvetil altar sv. Florjana. Nastavek glavnega altarja sv. Lovrenca ni slabo delo XVIII. stoletja.1 (SI. 13). Ob straneh altarne mize stojita na dvojnem podstavku dva stebra in sta s kosom ogredja zvezana s pilastroma, ki stojita za njima. V steni med pilastri je dolbina s kipom mladega sv. Lovrenca med srebrnimi oblaki in štiri angeli, ki nosijo mučenikovo orodje. V atiki je tudi dolbina z lepo predstavo božične noči. Božje Dete leži v jaslicah obrnjeno proti nam in počeščeno od Device Marije in sv. Jožefa, ki stojita poleg. Nad njim se v srebrnih oblakih ziblje pet angelov z napisom: Gloria in excelsis Deo, in na dnu dolbine sta vol in osel poleg gar. Oko božje konča nastavek. Nad stebrom stojita sv. Jurij z zastavo in zmajem in sv. Vid s kotlom poleg sebe in knjigo. Ob straneh glavne dolbine sta sv. Janez Evangelist, blagoslavljajoč strupeni kelih, in sv. Štefan s palmo in s kamni na knjigi. Nad lokom vrh obhoda vidimo sv. Blaža s svečo in sv. Martina z gosko. Zadnja dva svetnika sta bradata, vsi drugi so mladi, vitki, s telesom malo na izven izpognjenim, z mehkimi in valovitimi gubami. Vsi kipi so trpežno pozlačeni in posrebreni in so izmed boljših baročnih spomenikov tega dekanata. Tabernakelj je poznejši iz 1. 1838., pa tudi primeren k temu slogu in in lepo izvršen, dasi ga je delal samouk od sv. Mihaela nad Mozirjem —-Ivan Vavher. } Morda iz Kranja. Topogr.-stat. Lex. v. Janisch. II. p. 88. 12 Za postni čas ima veliki altar oljnato sliko Kristusa na oljski gori, ki jo je napravil 1. 1864. Franc Wisiak iz Kranja. Altar sv. Miklavža (na levi). Nastavek kaže po dva in dva stebra s kosom ogredja, vrh katerega je klečeč angel in atika. V dolbini je kip sv. škofa Miklavža. Ob straneh sta kipa dveh devic, ene z mrtvaško glavo v rokah — sv. Magdalene (?), druge s krono na glavi, s knjigo in lesenim bliskom — sv. Ško-lastike(?). Na atiki je relief dopasne podobe redovnice na oblakih s pasom, in koželjem — sv.Jederti. Spodaj je običajna slika Srca Marijinega, kakor je na sosednjem altar ju Srca Jezusovega. Altar sv. Florjana. Nastavek je po stavbenih oblikah enak. Oba altarja sta bila 1. 1846. nova in sta stala 666*32 gld. av. vel j. V sredi je kip sv. Florjana SI. 14. Luče. Slika altarja sv. Rešnjega z vedrico in zastavo, ob levi je sv. Rok, Telesa v župnijski cerkvi. 0b desni sv. Boštjan, na atiki doprsni sv. Jernej z nožem in zastavo. Altar sv. Rešnjega Telesa (SI. 14). Postavil se je 1. 1871. nov. Nastavek kaže dva in dva stebra z oljnato sliko (183 cm : 96 cm) zadnje večerje na sredi. Njen kolorit ni slab; obrazi so manj vredni. Nad stebrom sla angela s kelihom, pateno in hostijo. Na atiki je Bog Oče s svetom in žezlom, ob straneh podobe sv. Barbare in sv. Katarine. Škapulirski altar. Nastavek kaže po dva in dva stebra, ogredje in atiko. V sredi je Mati Božja z Detetom v levici in žezlom v desnici. Ob straneh stojita sv. Apolonija in sv. Lucija, vrh stebrov sta klečeča angela, na atiki sv. apostol Jakob ml. z mečem in romarsko palico in s klobukom na glavi. Kipi so pri tem nastavku celo leseni in kratke rasti; imajo velike glave, obleke s paralelnimi gubami in so brez življenja, brez izraza. Napravil jih je 1. 1838. „šmihelski samouk". V župnišču se nahaja lepa škapulirska slika Matere Božje s sv. Dominikom in sv. Terezijo, ki je bila nekdaj v altarju in je iz XVIII. stoletja. Izmed posameznih kipov in tabel je omeniti leseni kip sv. Janeza Nepomuka poleg prižnice. Kaže vrhunec baročne tehnike. Nosi posrebreno korno srajco vrh temnomodrega talarja, zlat plašček (mantelletta) in biret. Ponaša svet-nikova je sicer običajna, a nervoznost in vihravost je tukaj posebno značilna. Spodnji rob talarjev se v velikih vijugah valovi okolo dolgih stopal, nič manj je v krožkih in polukrožkih nabran srajčin rob. Značilna je leva roka. Dolgi in suhi kazalec je svetnik odvzdignil, mazinec pa se je od drugih 13 SI. 15. Sv. Anton. Tloris^ podružnice. prstov ločil in stoji nekoliko vstran. Svetnik ima odprta usta in trpeč izraz v obrazu. Kip ni domače delo in zato se gotovo tudi drugod nahajajo podobni. Poleg zakristijskih vrat je oljnata slika Brezmadežnega Spočetja s podpisom: JACOB BROLLO pinxit. Stari križevpot je bil leta 1733. zunaj cerkve postavljen.1 L. 1786. so ga prenesli v cerkev in prenovili za 111*2 gld. L. 1867. se je daroval podružnici sv. Antona in za župno cerkev se je preskrbe! nov iz Kranja. Na 14. postaji je podpis: Franz Wisiak pinx: ano 1866. Krainburg. Monštranca je bila napravljena 1. 1884. za 600 gld. in posnema v slogu svojo znano sestro v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru. Okoli cerkve je pokopališče. Nikjer v gornjegrajskem okraju se ne vidi toliko pristnodomačih križev. Nekateri so stari, kovani, drugi novi, izrezljani in rdeče in zeleno pobarvani, i j Podružnica sv. Antona Puščavnika. Cerkev (SI. 15 in 16) ima eno ladijo, dolgo 21*4 m, široko 7*9 s predloženim zvonikom in štirivoglatim prezbiterijem (dolgim 7 m, širokim 6*2 m); na jugu je zakristija. V ladiji so na vsaki strani štirje pilastri s kosi renesanskega ogredja in nosijo tri plitve kupole. V prezbiteriju je križni svod iz XVIII. stoletja. Robovi so ravno tako okrašeni ko pri fari: Vidijo se nanizani vinski grozdi iz mavca (stucco) in pšenično klasje. Tlak je iz stol cene prsti. Zunaj je na južni strani moderna slika sv. Krištofa. Cerkev se imenuje 1. 1631. L. 1830. je dobila nov stolp, ki je stal 1500 gld. a. v. L. 1862. so se okna povečala in se je ladij a obokala; prej je imela poslikan strop. O tem priča kronogram na slavoloku: IN HONOREM DEl SANCTI ANTONU ECCLESlA ISTA RENOVATA. SI. 16. Sv. Anton. Podružnica od zapada. 1 „Stationes viae crucis erectae sunt a Rdo Fr. Gerardo Widiz sub parocho loci Joanne Jacobo Toperzer." (Župn. arhiv). 14 SI. 17. Sv. Anton. Stari, 1. 1903. odpravljeni glavni altar. L. 1902. je imela cerkev še zanimiv baročni glavni altar (SI. 17). Na podstavkih so stali ob vsaki strani altarne mize trije stebri s korintskimi kapiteli; srednji je bil spredaj pred tovarišema in za njim trivoglati slopič. Čez in čez nad stebrovjem je šlo popolno ogredje, ki je slonelo pri zidu na posameznem stebru. Vrh njega je bila še atika s podobno razstavljenimi stebri in z golšastim ogredjem. Dve stranski konzoli sta spajali atiko z vodoravno črto glavnega ogredja. Altar je bil iz XVIII. stoletja; tudi kipi so bili iz iste dobe, razun podobe sv. Antona, ki je bila veliko prevelika za svojo dolbino in je bila morda narejena 1. 1839., ko se je ves altar (nevkusno) prebarval in pozlatil. Stari, manjši kip se še nahaja na slavoloku nasproti prižnici. Kipi so bili ti-le: Sv. Frančišek Ksaverij — Venčanje Marijino — sv. Janez Nepomuk. Sv. Peter — sv. Benedikt — s v. Anton Puščavni k — sv. Lenart — sv. Pavel. Torej sta na atiki dva duhovnika, pod njima trije opati. Altar je bil iz prve polovice XVIII. stoletja, morda naret okoli 1. 1730. Novi altar je napravil Ivan Cesar, podobar v Mozirju, za 1580 K. Stranska altarja sta bila 1. 1846. nova in sta stala 505*32 gld. zav. v. Dva zelenkasta stebra nosita ogredje. Svetniki so kmetsko delo brez razmerja. Na evangeljski strani so ti-le: Sv. Apolonija — sv. Marjeta — sv. Martin. Sv. Jernej — s v. J o b — sv. Silvester. Tu je stal 1. 1631. altar sv. Križa. Na zdajšnjem alt ar ju sv.Joba niso svetniki po nobenem redu razstavljeni. Job se malokdaj obrazi. Tukaj je ves s tvori pokrit in samo okoli pasu ogrnjen. Naravnost (en face) sedi na 15 gnojišču; desnico je položil na prsi, levico je iztegnil in govori. V ozadju je štirikrat manjša žena, stoječa na preobrnjenem ko-rintskem kapitelu. Na epistelski strani so naslednji kipi: Sv. Janez Evangelist — sv. Barbara — sv. Jurij (na konju). Sv.Jožef — Mati Božja-— sv.Janez Krstnik. Kipi na stranskih altarjih so dolgi, suhi, brez reliefa v obrazu (n. pr. ni videti očesnih jamic), z malimi noski, ozkimi usti in upalim licem z rdečo liso. Jubilejska kapelica sv. Cirila in Metoda Si. is. Kapelica sv. Cirila in Metoda na Ojstrici v lučki župniji. pod vrhom Ojstrice (si. 18) se je pozidala 1. 1897. na 1780 m visokem, skalnatem hribu. Postavila jo je savinjska podružnica „Slovenskega planinskega društva" v spomin papeževega in cesarjevega jubileja. III. Župnijska cerkev sv. Elizabete v Ljubnem. Cerkev (si. 19 in 20) stoji ob robu trga in je od treh strani obdana od hiš, na četrti, južni pa se vidi globoko spodaj struga savinina, ki poganja svoje šumeče valove črez dolg jez. Ima eno ladijo, dve stranski kapeli in v trikotu završen prez-biterij. Tloris ima zdaj podobo križa. Cerkev je znotraj dolga 29*4 m, in v prezbiteriju 6*1 m široka, v „počrezni la-diji" pa meri 21*7 m in v glavni ladiji 7*9 m. Višek glavne ladij e se 9*40 m vzdiga nad tlakom. Ta je zdaj po vsej cerkvi zravnan in enako visok, z modernimi šamotnimi ploščami pokrit. V cerkvi nič ne spominja na njeno starost, a zunaj pripovedujejo podpor- 16 ni stebri ob ladiji in prezbiteriju, da ima ta stavba svojo zgodovino. Vrh tega se nahaja pod prezbiterijem zidana kripta, ki je običajna v romanski dobi, v gotskem slogu pa že bolj redka. (Dolga 4*4 m, široka 6*2 m, visoka 2*8 m). Leži ravno pod velikim al t ar j cm in je enako široka kakor prezbiterij. Šest pil astro v nosi šesterodelni križni obok z ostrimi robovi. Ker ni po stopnicah v zvezi s cerkveno notranjščino, ampak ima zunanji dohod in svojo lastno svetlobo skozi nizka, kakor pri kaki kleti ležeča okna, zato spada v poznejšo dobo. K steni je prislonjen altar, gol in neposvečen, brez okraska, kakor cela, samo ometana kripta. Ljubno je imelo stalnega dušnega pastirja že v XIII. stoletju,1 torej je tedaj že stala tam cerkev. Cerkev sv. Elizabete pa se imenuje prvič 1. 1426. Jedro sedanje stavbe sega v XV. stoletje, ker so podporniki že popolnoma razviti. Ladija je bila svodena na troje polj, prezbiterij pa na dvoje z gotskimi rebresi, katera so po požaru 1. 1798. odpravili. Tudi zvonik je istočasen, o čemer priča gotski zidec tam, kjer prehaja štirikotna stavba v osmerokot. Pri prezbiterij u je pod okni še ohranjen opasni zidec. K tej prvotni cerkvi so pri-zidali v XVIII. stoletju na jugu kapelico sv. Ane. Za to dobo govori tloris z valovitimi črtami, s pilastri, stoječimi poprečno v kotih, in obok, ki obstoji iz diagonalnih oprog s kapami. L. 1813. so po požaru pristavili zakristijo in kapelico Matere Božje. Ladijo so obokali s tremi plitvimi kupolami, po eno kupolo pa so razpeli nad novo prizidano kapelico in nad prezbiterijem. L. 1898. se je cerkev podaljšala za 4*6 m in se je tudi ta del s vodil s kupolo. Delo je izvršil zidarski mojster Ferdinand Gologranc v Celju in je stalo 2427*98 gld. Cerkev ni slikana. Vidijo se pa ostanki gotskih fresk na zunanji steni prezbiterij a med srednjima podpornikoma in med podnožjem in opasnim zidcem. Predstavljen je bil prizor s 5 ali 6 osebami in se je še poznal, predno se je pred nekaj leti zbelila cerkev, zdaj pa se zazrejo le še uglob-ljeni nimbi. Vrh tega je zunaj pri začetku severnega zidu srednje ladije pod venčnim zidcem ohranjen kos podobe sv. Krištofa z Detetom Jezusom na rami; vidi se pod streho kapele Matere Božje. Sv. Krištof je mlad v obrazu, ima rdečo, razdeljeno brado in kodraste lase. Sijaj okoli glave ima l m v premeru. Dete Jezus mu sedi na desni rami. Z desnico se opira na svetnikovo glavo, v iztegnjeni levici drži list z napisom. Nosi zeleno prepasano obleko, zelen sijaj z rdečim križem. Več se ne pozna. Nad sliko se še vidi kos slikanega venčnega friza, ki kaže prekrižane poluloke, končujoče z gotskimi nosovi, tako da nastanejo trolisti. 1 Orožen, St. O. p. 83, v SI. 20. Ljubno. Župnijska cerkev od severa. 17 L. 1631. je imela cerkev sledeče alta r j e : v prezbiteriju -sv.Elizabete, koncem ladij e - Matere Božje in sv. Miklavža, sredi cerkve — sv. Florjana in poleg vhoda na desno pri steni - sv. Ane. Od teh ima sedaj drugi lastno kapelo in stoji na prejšnjem mestu prižnica, četrti je odpravljen, peti pa tudi stoji v posebni kapeli. Nastavek glavnega altarja (SI. 21) kaže bogato arhitekturo iz 1. 1848., a kipi niso mnogo vredni. Štirje stebri nosijo golšasto ogredje in atiko. Raz-poredba kipov, ki so delo kmetske roke (Iv. Vavherja v Šmihelu), je naslednja: SI. 21. Ljubno. Stari, 1. 1904. odpravljeni glavni altar v župnijski cerkvi. Golob s v. D u h a, neka sv. kraljica — sv. Pavel — Mati Božja — sv. Jakob mlajši — sv. Barbara. Sv. Uršula — sv. Elizabeta — neka sv. mučenica. Ta nastavek se je odstranil 1. 1904. Na levi strani je mramornata shramba z napisom: SACRI LIQVORES. Kapela Matere Božje je zdaj pravzaprav Križeva kapela, ker nastavek iz 1. 1861., oskrbljen od A. Cesarja, kaže v sredi Kristusa, na križu razpetega, in spodaj Devico Marijo in sv. Janeza.1 1 Po mojem mnenju sta kipa Matere Božje in sv. Janeza iz XVIII. stoletja. 1. Slog jim je precej plemenit, z vzporednimi gubami in vzbočenim telesom. Obadva sta trpežno pozlačena ali pa na zlatem dnu pobarvana, kar v preteklem stoletju ni bilo več v navadi. 2. V shrambi poleg kripte se nahaja celo enak, a že pokvarjen kip sv. Barbare. Ako bi bil 1. 1861. nov, bi še ne bil zavržen. 3. V edinem poročilu o Matere Božje altarju, v računu iz 1. 1861. se glasi dotično mesto: Für den Altar der Mutter Gottes Siebenschmerzen 239 fl. Für die neuen Leuchter dazu 44'68 fl. Dem Tischler für die Altartafeln 9'61 fl. Für die Überbringung des Altars 2 fl. Für den neuen Taufstein 75'80 fl. Priprosti krstni kamen stane 75 gld., altar pa s tremi velikimi kipi bi stal samo 239 gld.! Telo Kristusovo na križu in ves arhitektonični del nastavka bo Cesarjev, kipa sta pa stara. 18 Altar sv. Miklavža ima po dva stebra v glavnem delu in v atiki, med stebroma slike, ob straneh kipe. Vsebina njegova je naslednja: neki sv. menih - sv. Element in sv. Urban - sv. Lenart, (s sidrom) (z grozdjem) sv. Blaž - sv. Miklavž - sv. Volbenk. Altar sv. Ane. Njegov nastavek, odpravljen 1. 1904., je bil ves rmenkasto pobarvan. V sredi atike je bil kip klečeče in v molitev zatopljene sv. Notburge, spodaj pa med dvema stebroma kip sv. Ane, ki poučuje Devico Marijo. Na njem sta bila dva napisa. Prvi z imenom umetnikovim iz Kapele na Koroškem : Johann Georg Weidner Dischler Maister der Keisserlichen Margt Cappel 1749, drugi: Peter Janefhizf V(?) 1755. Tukaj se nahaja tudi prav lepa srebrna in pozlačena renesanska mon- štranca (SI. 22.), ki pa ob enem še gotske motive uporablja. Radi te vkusne mešanice 0, T . , r> 1 _ slogov ima gotovo veliko vrednost. SI. 22. Ljubno. Renesanska monstranca ° z gotskimi motivi. Stalo je kovano, šesterodelno s po- koncu stoječimi akantovimi listi ob robu, z zvežčičema sadja na dveh sprednjih poljih, z dvema grboma na dveh zadnjih, in z angelskima glavicama v obeh stranskih oddelkih. Vozel je dvojen, gladki manjši, nekako gotsko profil iran, in večji, bogato z renesanskimi iztolčenimi motivi okrašen. Vrh držaja obstoji iz notranjega nosečega jedra, katerega zakriva šest okoli razstavljenih, fino predrtih plošč. Glavni del monštrance (SI. 23.) obstoji iz dveh vodoravnih ploščic, obrobljenih spodaj s padajočimi predrtimi akantovimi listi. Vrh prve stoje na renesanskih podstavkih štirje vitki, okrogli stebriči z bazami in tem podobnimi glavicami (dva obročeka drug vrh drugega) in nosijo drugo polje. Na tem stoje štirje slični stebriči nekoliko bližje drug proti drugemu, ki pa se končajo z glavicami in nosijo kandelabrom podoben motiv = vitko čašo, ki objema v bat, sestavljen iz treh proti koncu vedno manjših krogljic. Čut, ki se v tem sestavu izraža, je še celo gotski in spominja na bogate fiale gotskih mon-štranc, a le čut je gotski, vsak detajl pa je ustvarjen po renesanskem vkusu. Zunaj obrobljajo monštranco črki S podobne, predrte konzole. Dve nosita prvo vodoravno polje, po ena stoji pri vsakem zunanjem stebriču, po dve in dve se vežeta med zgornjimi stebriči. Tako nastanejo trije baldahinčki, 19 Srednjega sklepa 3 cm v premeru velika kroglja, vrh katere se vzdiga ime I H S s tremi žeblji in s krajšavnim znamenjem ..O— med solnčnim sijajem. V medstebriju se nahajajo : sv. Elizabeta — sv. Miklavž — sv. Helena; sv. Andrej — kusto-dija — sv. Boštjan. Sijaj okoli glave ima samo sv. Andrej, ker je nepokrit, vsi drugi imajo pokrivala. Sv. Elizabeta ima vrh spodnje dolge obleke drugo krajšo, ki sega do kolen in je pre-pasana in ogrinjajo slikovit plašč. Na glavi ima krono, v levici vrč, v desnici kruh, t. zv.štruco. Njej odgovarja druga vladarica, sv. Helena, s križem in klobuku podobno ce- SL 23' Ljubna Glavni del m°nštrance. sarsko krono. Sv. Miklavž je bradat in mil v obrazu, nosi lepo škofovsko opravo in tri jabolka na knjigi. Sv. Andrej in sv. Boštjan se nahajata podobno vprizorjena na altarčeku sv. Andreja v Gornjemgradu. Zanimiv je posebno sv. Boštjan. Svetnik je bos in nosi dolgo suknjo, ki sega do srede golenic in je spredaj do sredi prs izrezana in ima velik ovratnik in široke rokave. Svetnik je mlad, ima polne, ob straneh v ravni črti pristrižene lase in kučmo na glavi. Z desnico privzdiga obleko, da nastanejo bolj slikovite gube, v levici pa drži križajoči se puščici. Kustodija je štirivoglata škatljica s posnetimi vogli, spredaj in zadaj obrobljena z akantovimi listi, in leži čisto svobodna med obema stebričema. Darovala sta monštranco Andrej in Helena Reich, zato se nahajata tudi n j u n a z a š č i t n i k a na njej. Izmed ostalih svetnikov pa je sv. Elizabeta farna zavetnica. Sv. Miklavžu se priporočajo mornarji in veslarji; njegov altar je bil že tedaj v farni cerkvi in morda je Reich tudi s plavljenjem obogatel; sv. Boštjan pa je priprošnjik zoper kugo, ki v onih dobah ni bila redka prikazen. Vsi ti kipi so torej izbrani iz lokalnih in osebnih vzrokov, ne spaja jih niti ena evhari-stična misel. Monštranca je 70 cm visoka, 30 cm široka in tehta 158 lotov. 2# 20 Puncirana je na stalu z znamenjema ¡/Tj in V steklu, ki zapira zadi ku- stodijo, je vrezana letnica 1637. Mislim, da je monštranca starejša, ker če bi bil umetnik hotel zaznamenovati svoje delo, kakor je ovekovečil darovalca z grboma, bi bil to storil na stalu, ali vsaj v zlatu, ne pa na steklu, ki se lahko ubije. Ker se nahaja sv. Andrej na monštranci, je bila najbrž narejena, ko je Andrej Reich še živel, torej v dobi, ko je bil cerkveni ključar od 1. 1606—1629.1 Delo je torej iz začetka XVII. stoletja in v vsakem oziru jako znamenito kot umetniški in liturgični spomenik naše škofije. Podružnica Matere Božje v Rosulah. Cerkev (SI. 24. in 25.) ima eno ladij o s prezbiterijem, ki je v tlorisu zaokrožen v kotih. (Dolgost 23*1 širokost v ladij i 7*2 m, v kapelah 21*6 m, v prezbiteriju 5*4 m). Podobni sta si obe prizidani kapelici, samo da je severna bolj členovito zasnovana. Stolp je ladiji predložen in sloni na štirih slopih, izmed katerih dva celo svobodno stojita, in prehaja v drugem nadstropju iz čveterokota v osmerokot. Mala kapelica s kipom sv. Jožefa in dvojna zakristija poleg prezbiterija spopolnjujeta tloris. Plitve, ovalno zasnovane kupole krijejo ladijo, prezbiterij in južno kapelo, kapela sv. Jožefa pa kaže v kotih po dva in dva pil astra s podnožki in ogredjem, nad katerem se vzdiga prava kupola z „zrcalom" v sredi in s štirimi iz voglov izpeljanimi oprogami. Tukaj je stala cerkev Matere Božje že začetkom XVI. stoletja. Njej je pripadal še ohranjeni gotski kelih z letnico 1512. Vizitator iz 1. 1631. in 1642. je naštel v njej tri altarje,2 ne omeni pa nobene kapelice. L. 1661.—1669. se je cerkev povečala in sicer najbrž proti velikim vratom, ker se je na njih podbojih nahajal napis: 1666. Račun,3 ki vestno navaja vse izdatke, je vendar presplošen v svojih izrazih „o novem, o dodanem delu cerkve", da ne spoznamo, o katerem delu govori. Cerkev je bila posvečena 1. 1669. dne 26. aprila, dne 18. avgusta pa je posvetil ljubljanski Škot Jožef pl. Rabatta tri altarje. SI. 24. Rosule. Tloris podružnice. Kapelica sv. Jožefa in njen altar se ne omenja. Morala 1 Vizitator 1. 1631. piše, da je A. Reich pred 25-imi leti, ko je bil ključar, prodal kaplanijsko hišo, torej 1. 1606. Umrl pa je po 1. avgustu 1. 1629, ko je zapisal poslednjo voljo, pa pred 1. 1631, ko se vizitator spominja njegovega nekdanjega delovanja. 2 Eden altar je bil pred vrati, ne pa — sub turri, torej zvonika še ni bilo. 3 „Expensae pro Ecclesia B. V. M. in Rossulah. Ab Anno 1661." V župn. arh, 21 je torej biti postavljena in posvečena v dobi od 1. 1642.—1661. Vizitator 1. 1642. še ne govori o njej, knjiga izdatkov pri rosulski cerkvi, ki sega od 1. 1661—1777, pa ne govori nikjer o njeni stavbi. Župnijska kronika pravi, da se je v njej pričela 1. 1666. bratovščina sv. Jožefa, 1683. je pa ta že izdala poseben molitvenik za brate.1 Istega leta zvemo tudi o prvem volilu za ustanovljene maše, ki se naj služijo v tej kapelici. Arhitektonično pa je ta kapelica nekaj posebnega. Okrog in okrog ima svoj venčni zidec, čegar vrhni rob se vzdiga za 2*10 m nad obok srednje ladije. Ako bi bila ta kapelica samo pri-stavljena, bi je ne bil noben stavb ar zidal bolj visoke kakor je srednja ladija, še si. 25. Rosule. Podružnica s severne manj bi bil delal bogati in členoviti zidec, strani, ki se zagrinja v temo cerkvenega podstrešja, kjer ga nihče ne vidi in je brez pomena, a je vendar stal denar. Ta zidec kaže, da je bila tukaj fasada kapelice sv. Jožefa, in je ta nekdaj stala sama za se, svobodna in prosta. Po 1. 1642. so torej podrli staro gotsko cerkev. Potem so najprej pozidali kapelo sv. Jožefa. Vse to se je moralo izvršiti za časa vikarija Matevža Tanka (Orož. p. 161) (1645—1660). Njegov naslednik Jurij Pogačnik (1661—1700) se je pogumno lotil cele cerkvene stavbe in je začel pisati knjigo stroškov in izdatkov rosulske cerkve, ki prične ravno z 1. 1661. Zidarsko in tesarsko delo je stalo 163 gold. 30 h, kjučavničarsko 6 gold. 8 h, steklarsko 12 gold. 48 h. Mizar je napravil stopnice za tri altarje in lesene podstavke in je prejel za to in pa za postavljenje altarjev 1 gold. 48 h. Iz tega se vidi, da so altarje celo iz nova stavili. Dne 26. aprila 1669. je bila posvečena cerkev, dne 18. avgusta pa trije altarji. Račun pravi pri tem, da so se stroški poplačali tudi kneževemu kaplanu, torej je bil posvetitelj ljubljanski knez in škof grofRabatta (1664—1683). L. 1835. se je podrlo vse razven kapele sv. Jožefa in zvonika in se je cerkev na novo pozidala, vrh tega se je zvonik povišal 1. 1863. za 1 seženj, 1. 1883. pa se je pristavila nova zakristija. Prav ličen je četrti, najvišji in najnovejši zvonikov odstavek. Moral bi biti v gotskem slogu, a kaže celo domače, kmetske, vkusne oblike. Na ^asciculus Josephinus/ seu / Manuale / venerabilis sodalitatis / S. Josephi /Magnae Dei Matris / S p o n s i, / Magnique Agonizantium / Pa tr o ni, / Erectae a Vene. Sacerdo- / tibus Authoritate et consensu / Celsissimi et Reverendissimi S. R. I., / Principis et Episcopi Labacensis / DD. Josephi / Ex Illustrissimis Comitibus de Ra- / batta etc. / In Rossulach Ecclesia Filiali B. V. Mariae sub Pa- / rochia S. Elisabethae in Lauffen etc. / Typis L ab aci, Josephi Thaddaei Mayr, / Inclytae Provinciae Carnioliae Typographi / Anno 1683 / 8°. 582. Udje bratovščine so bili duhovniki. Zavezali so se, da bode vsak maševal za umrlega družbenika. Za središče se je izbralo Ljubno, ker je ležalo sredi komisarijata. 22 voglih stoje pilastri, ki nosijo vrh kapitelov ostre loke z zobčastimi robovi. V vsakem drugem medstebriju je okno. Stene končajo s trivoglatimi čeli, pod katerimi je vodoraven friz iz po robu postavljenih opek. Priprosta sredstva, a slikovit utis. Slike v prezbiteriju in cerkveni ladiji so iz 1. 1865. in predstavljajo vse nazive lavretanskih litanij z dotičnimi podpisi. Napravil jih je Jakob Brollo. V prezbiteriju govori o tem napis: V MARIJINO ČAST IN SLAVO JE TA CERKEV ZMALANA BILA V LETV 1865. DA MATI PREMILA ZA NAS BO PROSILA Prvotna cerkev je imela (1.1631 in 1642) altarje Matere Božje, sv.Jeronima (evangeljska stran) in sv. Jakoba (epistelska stran). Na njih mestih je posvetil nove altarje škof Jožef, grof Rabatta, 1. 1669., a mesto naslova sv.Jeronima je stopil naslov sv. Križa. Za podobi (pro imaginibus) sv. Križa in sv. Jakoba se je plačalo 6 f 6 h 1 d. L. 1672. je prejel slikar g. Lang (Lank) za popravo križa 22 h, g. Andrej Brezi pa je pozlatil prižnico za 24 f 10 h. Bila sta izučena, ker ju zapisnikar naziva gospoda, med tem ko Boštjan Krall, ki je slikal streho, ni dobil tega naslova. V naslednjih letih se govori še o kamniškem kiparju, o slikarju iz Kranja in o ljubljanskem mizarju Mihaelu Jnschnit-u, ki je napravil dva črna altarja za 50 f. Sedanji glavni altar je napravil 1. 1882. Janez Vurnik v Radolici, in je stal 4400*80 gld., altar sv. Florjana pa Andrej Cesar 1. 1885. s svojimi sinovi, a kipi tega altarja so naročeni iz Grodna na Tirolskem. Pač pa sta na njem še ohranjena Bog Oče in Mati Božja iz prejšnjega glavnega altarja, ki je bil lesen in zelo slab. Kipi stranskih altarjev sv. Neže in sv. Jakoba so tudi delo A. Cesarja iz 1. 1877., ker sta bila prejšnja „stara in silno grda". Isti je tudi pozlatil in prenovil altar sv. Jožefa. L. 1885. je bil glavni altar in oni sv. Jožefa posvečen po lavantinskem knezoškofu Jakobu Maksimilijanu. Miza glavnega altarja (SI. 26.) sloni svobodno na dveh skončnih pilastrih in pod njo leži krasen, iz mramorja izklesan Zveličar v grobu. Za bclomra-mornatim tabernakljem s polukupolnatim baldahinom se dviga na visokih podnožkih nastavek, obstoječ iz dolbine v sredi in dveh pilastrov s predpoloženim stebrom na vsaki strani. Nosijo kose golšastega ogredja in segmentno, s karnizom obrobljeno čelo. Sredi čela sta reliefni podobi Boga Očeta in Sina, ki držita v rokah krono, da venčata Marijo. Nad njima je golob sv. Duha. Marija Devica stoji v dolbini in moli s povzdignjenima rokama. Ob njenih straneh sta dva angela, ki jo SI. 26. Rosule. Glavni altar podružničin. prijemeta z rokami, kakor bi jo hotela 3 nesti v nebo. Poleg dolbine stojita sv. Jožef in sv. Janez Evangelist, zunaj stebrov pa dva vojščaka v oklepih in čeladah" sv. Jurij, ki ubija drakona, in sv. Martin, ki deli svoj plašč. Altarčeka koncem ladije sta iz 1. 1844.1 Na levem je v atiki Srce Marijino, spodaj pa kipi sv. Janeza Krstnika, s v, Neže in sv. Janeza Evangelista. Desni pa ima na vrhu sliko Srca Jezusovega in kipe sv. Štefana, s v. Jakob a starejšega in sv. Lovrenca. V južni kapelici sv. Florjana je altarni nastavek s stebrovjem in kipi čisto priprosto delo. Na vrhu je gotski kip Marije Device, ki drži v levici božje Dete, v desnici pa jabolko. Prej se je nahajal na glavnem altarju. Ob straneh sta kipa sv. Antonov Puščavnika in Padovanskega, spodaj pa sv. Boštjana, sv. Florjana in sv. Roka. Mnogo boljši je altar s v. Jožefa v severni kapeli. Leseni nastavek obstoji iz štirih stebrov, ki nosijo golšasto ogredje s štirimi angeli, z Imenom Jezusovim in golobom sv. Duha v atiki. V srednji dolbini je pred pisanim steklenim ozadjem na vrhu doprsna podoba Boga Očeta v srebrnih oblakih, pod njim stoji na levi Mati Božja, na desni pa drži sv. Jožef v svojem naročju Božje Dete. Med njima je angel z Jožefovo lilijo. Spodaj pa leži (poznejši in zelo priprost) kipek sv. Kon^tancija,2 ki spi, podpirajoč glavo z desnico, levico položivši na meč ob boku. Med stebrovjem sta sv. Ana z odprto knjigo in napisom: „Rosite ga zemlja in rodi nebesa in o- Izveličarja*" blaki dežite Izaija — 45 — 8. pravičnega," „odpri se in sv. Joahim z naslednjimi besedami v odprti knjigi, ki povedo tudi starost altarievo: TESTA MAUIT MENTUM SUPER SUUM CAPUT CONFIR EIUS3: 1846. Zunaj stebrovja stojita sv. Janez Nepomuk in sv. Valentin, z bolnikom poleg sebe. Zanimivo je, da v teh kipih še polje tista živahnost in krčevita strast, ki je lastna baročni skulpturi. Pod altarno mizo je reliei vernih duš v ognju. Za postni čas ima ta altar tudi veliko kopijo Trevisanijeve slike: Smrt sv. Jožefa.4 Na levi je dodan k izvirniku angel, ki odgrinja zastor, da se s tem izpolni prevelika ploskev. Na vzhodni kapeličini strani je pristavljena mala sobica, v kateri stoji modernogotski prestol s starim oblečenim kipom sv. Jožefa z Detetom v naročju. Nosi se tudi v procesijah. Telesi obeh oseb sta kakor pri otroških 1 Številka 18 stoji v atiki prvega nastavka, 44 pa drugega. 2 L. 1679. so dobili iz Rima sv. ostanke, katere pripisuje pobožna pesem dečku-mučeniku, sv. Konštanciju. 3 Eccli. 44, 25. „Et testamentum confirmavit super caput Jacob". Te besede se lepo prilagajo sv. Joahimu, ker so se na njegovi hčeri izpolnile obljube stare zaveze. 4 Izvirnik se nahaja v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. Meni znane kopije so v Rušah, v Nacaretu, tukaj na Rosuljah in neki tudi pri sv. Jožefu poleg Slovenske Bistrice. 24 punčikah iz platna in naphani, roke in noge in obedve glavi s porcelanastimi očmi so iz lesa v finem baročnem slogu izdelane. Glava Kristusova je premala. Obleka je bila prvotno iz zlatega brokata s pisanimi cvetlicami, zdaj pa je iz polu-svilnatega belega in rumenega damasta. Pri vhodu v Jožefo kapelo visi oljnata slika, v kateri je predstavljen, kakor pove napis na okvirju, SV. KON-ŠTANCIUZ. Sv. deček kleči na javnem trgu in pričakuje s sklenjenima rokama smrtnega mahljaja. Rabelj na desni je ravno zavihtel meč. V ozadju se prav medlo vidi neka oseba, ob straneh pa sta dva poganska svečenika ali čarodej ca, ki hočeta Konštancija še v zadnjem trenutku odvrniti od njegovega prepričanja. Levi mu kaže venčanega malika, ki sedi na okroglem stebru, levi pa mu na prste dokazuje, da njegova vera ne more biti prava. Za stebrom sta dva stražnika, v ozadju grad. V barvah je slika prav živahna in v ikonografičnem oziru zanimiva, ker je na svetu edina predstava smrti sv. dečka Konštancija. Gotski kelih (SI. 27) iz srebra in pozlačen, napravljen 1. 1512. Visok je 19*6 cm, premer stala je 12*8 cm, premer čaše 10*3 cm, premer celo gladke patene 16*8 cm z jamico 10 cm široko. Stalo je v tlorisu šesterodelno. Na šest graviranih ploskvah se menjujejo figure in ornamenti. Vidimo Mater Božjo s pripisom MARIA (polje 1.), potem sta dve svetnici KATHERINA (3.) in ANNA (5.), med njimi pa gotsko štilizirane rastlinske zavojke (p. 2. in 4.) in trak (6.) z gotskim napisom: 3)er Sijeiitf) gehört unffer lieben gramen an ber 9ftafful 1512. Vozel je podoben široki in nizki blazinici s šestimi prizmatičnimi izrastki. Pod vozlom in nad njim se nahaja na vsaki strani šesterostranega držaja ena črka. Spodnji napis da besedo: S. MARIA, zgornji pa ima neumljiv izraz SVNISSA. Zunanji čašin obod je iztolčen v dveh vrstah uglajenih grb in se konča z vencem pokoncu stoječih večjih in manjših, menjajočih se križnatih cvetk. — V razmerju s stalom je čaša prevelika, sicer pa je to delo zanimivo, posebno radi letnice. Bratovščinska slika sv. Jožefa (SI. 28) je prav čeden bakrorez iz XVII. stoletja. Plošča je 17*4 cm visoka in 13*8 cm široka. Sv. Jožef v doprsni velikosti sedi proti levi in ima nad prepasano obleko z rokavi ogrnjen plašč. V levici drži lilijo s petimi cveti, z desnico pa objema božje Dete, ki stoji v kratkorokavni, do kolen segajoči srajčici na njegovem levem kolenu SI. 27. Rosule. Gotski kelih. 5 in se vzpenja, da bi položilo venec iz lilij svojemu svetemu redniku na glavo. Ovalna proga za Detetovo glavo nadomešča nimb, katerega tudi sv. Jožef nima. Tem lepši pa je Jožefov obraz. Svetnik je lep mož s kratko bfado, nalahno odprtimi usti/ kakor bi hotel spregovoriti, ¡in ž razprečkanimi, dolgimi, v fantastičnih kodrih se zvija-jočimi lasmi. Svetloba prihaja od zgoraj in sicer od desne. Zato je Detetova levica v senci, njegova desnica pa meče krepko senco iia svetlo obleko. Bakrorez ni slabo delo, a je že nekoliko razjeden od rje. Rekel bi, da gube pri obleki in pa oblika črk kažejo na potuj o-čega laškega bakrorezca. Podpis se glasi: cSaiue i/birtarcKarum šDecus et 6xl£si& sanrtce Jlurnm, iS acLcte. $a$ep\r>£. SI. 28. Rosule. Bratovščinska slika sv. Jožefa. Salue Patriarcharum Decus et Ecclesiae sanctae Lumen, Sancte Josephe! Podružnica sv. Primoža. Cerkev je stavba z eno ladijo s predloženim stolpom (SI. 29 in 30), v trikotu završenim prezbiterijem in zakristijo na severu. Ladijaje z banjastim svodom krita, v prezbiteriju je ploščnata kupola. Vsa okna so zaokroženo završena, le v zadnji prezbiterijevi strani se je ohranilo zazidano gotsko okno, ki se vidi samo od zunaj. Okno je bilo dvodelno s trolistom v ostroločnem polju. Cerkev je dolga 14*87 m, široka 7*20 m in v ladiji 6*53 m, v prezbiteriju pa 6*33 m visoka. Sezidana je bila 1. 1481. in posvečena od prvega ljubljanskega škofa v Žiga Lamberga. L. 1716. pa je strela udarila v poslopje, 1. 1781. ga je požgal cerkvenik, kakor je nekdaj svedočil napis nad telikimi vrati.1 Popravili so jo 1.1794, a tudi naslednja leta je ostala cerkev zapuščena in bilo se je bati, da se poruši. L. 1874. so obokali prezbiterij in ladijo, razširili okna in pristavili zakristijo. Ob enem z novimi altarji, katere je napravil Andrej Cesar 1. 1877./8., so znašali vsi stroški 2168-71 gld. SL 29 Sv Primož Tloris 1 Orožen, D. O. 159. podružnice. 26 Škof Žiga je posvetil altar sv. Primoža in Felicijana v koru in sv. škofa Ulrika na evangeljski strani. Vizitator je našel 1. 1631. še tretji altar posvečen sv. Leopoldu in Krištofu. L. 1857. pa sta bila stranska altarja posvečena sv. Luciji in sv. Leopoldu, dandanes pa sv. Luciji in sv. Gregoriju Velikemu, katerih kipa se nahajata na nastavkih med dvema pilastroma in stebroma. Kakor so se menjavali leseni nastavki in kipi, tako tudi naslovi. Skoro vsako stoletje so se spremenili. Na glavnem altar ju (SI. 31) so naslednji kipi: Kraljica Marija, SI. 30. Sv. Primož. Cerkev od severa, sv. Jurij — sv. Primož in Felicijan — sv. Florjan. Na slavoloku visi oljnata slika sv. škofa Urha z ribo na knjigi, na desni steni pa slika sv. Lucije, obedve ostanka prejšnjih baročnih altarjev. Podružnica sv. Miklavža v Rastkah. Cerkev (SL 32 in 33) ima eno ladij o, ki se pred slavolokom razširi na vsaki strani z dolbino. Ta pa nima lastne svetlobe in obsega samo altarno mizo. Prezbiterij konča s tremi stranicami osmerokota. Poleg leži zakristija, zvonik pa je ladiji predložen. Ladija je svodena s tremi plitvimi kupolami na pilastrih, ki nosijo odlomke ogredja. Ena kupola in polukupolnata absida pokrivata prezbiterij. Cerkev je dolga 15*3 m in v ladiji široka 6*6 m, v prez-biteriju pa 5*5 m. Cerkev je moderna stavba iz 1. 1864.; zvonik je bil 1. 1888. še za dva sežnja povišan. Prezbiterij je slikan in se vidita na steni sv. apostola Peter in Pavel. Stara cerkev se imenuje 1. 1631. in je stala do preteklega stoletja. Bila je 8 V2 sežnjev dolga, 3 x/2 široka, v prez-biteriju obokana, v ladiji z ravnim stropom in gotskim portalom. Bila je zelo slaba in njena znotranja in zunanja oblika silno otožna in zanemarjena. L. 1631. se imenujejo altar j i sv. Miklavža, sv. Petra in sv. Križa in Joba. Zdajšnji altarji nimajo nastavkov. Za velikim altarjem visi na steni lepa moderna SI. 31. Sv. Primož. Prezbiterij podružnice. 27 SI. 32. Rastke. Tloris podružnice. oljnata slika, ki predstavlja sv. Miklavža. V levi dolbini so nad menzo naslikane te-le sv. osebe: sv. Janez Krstnik, Marij a Kralj ica, sv. Janez Ev. Na drugi strani je delo iste roke — kakega laškega freskanta: sv. Frančišek Asiški, očak J ob, sv. Klara. SI. 33. Rastke. Cerkev od vzhoda. SI. 34. Sv. Frančišek, Župna cerkev od vzhoda. IV. Župnijska cerkev sv. Frančiška. Popis stavbe. Tloris cerkve (SI. 35) ima podobo križa, obrnjenega proti zapadu. Ena ladij a in čveterokotni prezbiterij s prisekanimi, vedno med dvema pilastroma ležečimi vogli, tvorita podolžno deblo; v poprečnem deblu pa ležita kapeli s pilastri v kotih. V gornjih kotih tako nastalega križa sta dve po dolgem razdeljeni zakristiji, v spodnjih pa dva odprta mostovža za romarje, sloneča na stolpih s polukrožnimi loki. Stolp je ladiji predložen in je le iz cerkve dostopen. V cerkev vodi šestero vrat, čvetero od vzhoda, dvoje od zapada. Zdaj je dvoje zazidanih. Srednja ladija ima banjast svod s tremi kapami na 28 vsaki strani. Kapele in prezbiterij so obokani s kupolami z diagonalnimi opro-gami. Cerkev je dolga 26*7 m in 10 m v ladiji, 24*6 m v kapelah in 8*2 m v prezbiterij u široka. Križ v tlorisu je morda nalašč izbran, ker mu daje že analist 1. 1733. simboličen pomen: „Podoba cerkve je križ. Ta naj nam pokaže, SI. 35. Sv. Frančišek. Tloris župne cerkve. da moramo VSO po- moč zahtevati po Krvi in smrti Kristusovi, kakor je sv. Frančišek Ksaverij v smrti in življenju iskal in našel v križu svoj edini počitek." (Prim. E. u. Gn. B. 1758 list XIV.) Od zunaj napravi cerkev prav slikovit utis s svojimi odprtimi mostovži in s svojim visokim stolpom in gleda raz nizki grič daleč po gornji Savinski dolini (SI. 34.). Zgodovina. Na tem mestu je stala1 do 1. 1725. cerkvica sv. Barbare, ki se že imenuje 1. 1569. in je bila obrnjena proti vzhodu. L. 1715. je bila v gornje- i grajskem okraju velika beda, lakota in živinska kuga. Kruh so si pekli ljudje iz drevesne skorje grušk in mladik vinske trte; mnogo jih je pomrlo. Ljudje so si skušali pomagati s čarovanjem in prazno vero. Komisar gornjegrajski 1 Viri za zgodovino cerkve in božje poti sv. Frančiška v XVIII. stoletju. I. Pisane knj ige: 1. Or igo Deuotionis, gratiarum et beneficiorum a Sancto Francisco Xaverio obtentorum In filiali Ecclia S. Barbarae. Conscripta manu propria et fide sacerdotali Ab Achatio Sterschiner Parocho et Commissario Oberburgensi. 4°. Na zadnji strani: Ad Maiorem gloriam et honorem Magno Deo aC sanCto XaVerlo Oberburgi in Styria anno adiecto id est Anno 1716. 2. Decas Xaverianae Devotionis Idest Decern Anni Devotionis Gratiarum et Beneficiorum S. Francisci Xaverii Oberburgi in Styria ab Origine Devotionis usque ad finem Novae Ecclesiae conscripti per me Achatium Sterschiner Vicarium et Com-missarium loci. Anno Domini 1726. fol. 3. Annales Reverendorum Dominorum Sacerdotum Curatorum ad Sanctum Fran-ciscum Xaverium per Successionem Morantium ... et alia notata Posteritate digna, 29 (t. j. dekan) Ahacij Steržiner je pomagal ljudstvu v gmotnem oziru kolikor je mogel, premišljeval je pa tudi, kako bi prišel v okom duhovni bedi. Mislil je uvesti kako novo pobožnost n. pr. na čast sv. Antonu Pad. ali pa sv. Ignaciju. S svojimi duhovnimi pomočniki se je nazadnje odločil postaviti altar sv. Frančišku Ksaveriju in sicer v podružnici sv. Barbare, ker je ležala sredi dekanata in se je praznik obeh svetnikov lahko ob enem slavil. Ljubljanski škof je to dovolil, slikar Ivan Mihael Reinwaldt pa je naslikal podobo „umirajočega sv. Frančiška, zaščitnika v smrtnem boju in v nevihtah" (Anali). Zvečer dne 2. dec. 1. 1715. je dospela podoba v Gornjigrad in še tisti večer so šli komisar in dva duhovnika skozi temen gozd k sv. Barbari in so postavili sliko na altar Matere Božje na epistelski strani. Bilo je blizo polnoči. Zjutraj pa je vzbudilo okoličane nenavadno zvonjenje, ki jih je vabilo k svitnicam. Ko so videli sliko, so se vprašali : „Kdo je to?" Ko so slišali ime sv. Frančiška, apostola indijanskega, so rekli : „Še nikdar nismo slišali o njem". Bil pa je njegov praznik. Na poljuden način se je nato ljudem razložilo njegovo življenje. Naslednji dan, dne 4. dec., je bil praznik sv. Barbare. Radi patrocinija so prišle kakor po navadi sosedne župnije v procesijah. Goreči pridigarji so tudi te seznanili z novim svetnikom in so jih vspodbujali se mu priporočati. Tako se je pričela tukaj pobožnost. Ko je Bog oblagodaril ta kraj s čudeži, so pričeli romarji prihajati v vedno večjem številu, ne samo od blizu, ampak tudi od daleč. Saj so tudi drugod oznanovali moč sv. Frančiška Ksa- in quantum aliquis ex gremio ibidem Annis multis morans fuerit a Fide dignis infor-matUvS. 4°. pag. 1—90. Na str. 34. se čita: „Ao 1733, quo hoc opus fuit conscriptum". Ta letnica je bila pozneje tudi na čelu knjižice pripisana. Str. 89: „Sum occulatus testis usque ad annum 1739 ab Ao 1722 et ibidem intra hoc tempus Curatus Xaverianus indignissimus pro Capacitate ingenii mei ex persuasione multorum A. R. Dnorum, maxime autem A. R. D. Directoris et fundatoris Devotionis Xaveriane haec conbinavi pro majore Dei B. Matris et Divi Xaverii gloria". Anali so torej pisani od 1. 1733.—1739. in pisatelj je „aliquis ex gremio". I z Orožnovega imenika duhovnih pomočnikov (str. 101—107) se ne da spoznati, kdo bi bil. Pisava ni Steržinerjeva. Pa primeri, kaj pravi avtor o sebi (str. 9): „Ab infantia habui devotionem (napram sv. Fr. Ksaveriju) et me recordor magnas obtinuisse gratias" s tem, kar čitamo v Fortsetzung der Ehr- und Gnadenburg, Wien, 1758, § 1: „Und weilen er (Stershiner) schon von Jugend auf in dieser Andacht unterwiesen und durch deren Gebrauch in seinem Tun und lassen jederzeit glücklichen Fortsetzung erfahren ..." Zanimivo je tudi, da pisatelj anal o Steržinerju ali molči ali ga samo mimogrede omenja. 4. Zapisniki duhovnikov, ki so vsak dan tukaj maševalL In sicer: I. 1732/6, II. 1736/9, III. 1741/4, IV. 1744/9, V. 1750, VI. 1751/7, VII. 1758/66, VIII. 1767/73 in IX. 1774/9. Torej najdemo v devetih knjigah za dobo 1733—1779 (izvzemši 1. 1740) zapisane vse duhovnike domačine in romarje, ki so pri Sv. Frančišku bivali ali se oglašali. II. Tiskane knjige: Xaverianis che Ehr- und Gnadenburg v sedmih izdajah. In sicer: 1. L. 1729. v Gradcu, nemški, pisala Jožef Heye in Bonaperger. 2. L. 1732. v Gradcu, nemški, pisal Frančišek Masshé iz dr. Jez. v Ljubljani. 3. L. 1743. v Pragi, nemški, pisal o. Element Winter dr. Jez. 4. L. 1736. v Trnavi na Ogrskem, latinski, pisal Ignacij Wagner. 5. L. 1738. na Dunaju, nemški, pisal Ignacij Querk, senior Doctor in Univ. Vindob. 6. L. 1741. na Dunaju, laški, posvečena kraljici Mariji Tereziji. 7. L. 1758, na Dunaju, nemški, posvečena kraljeviču (poznejšemu cesarju) Jožefu 30 verija pridigarji, kakor n. pr. ustanovnik božje poti Steržiner sam, ki je v pridigoval po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, drugam so pa prinašali tiskani lističi poročilo o čudežih in knjige, ki so izšle 1. 1729, 1732, 1734, 1738, 1758. Benedikt XIII. (1. 1729.) in Klement XII. (1. 1636) sta dovolila po-polen odpustek romarjem. Ker je število božjepotnikov naraščalo, treba je bilo misliti na nove stavbe. Prva je bila mala hišica za duhovnike. Steržiner je imel svojo izbico pod streho in brez peči. Dozdaj so mu pomagali duhovniki gornjegrajskega alumnata. Ker pa ti niso mogli oskrbovati ob enem tudi velike župnije, so se začeli ponujati Steržinerju drugi duhovniki in škofijstvo je ustanovniku dovolilo, da si jih je sam izbiral. Slednjič jih je bilo navadno po šest, ki so ostali pri njem, dokler niso prejeli drugih mest. Ti so bili pozneje za škofa najboljši dušni pastirji. Ž njimi so tekmovali gojenci Marijanišča v Gornjem gradu. Ta zavod se je tudi vsled ksaverijanske pobožnosti povzdignil. Prej so tja devali neposvečence, da so čakali redov, zdaj pa so želeli priti tja zaslužni in visokoučeni duhovniki. L. 1716. se je postavil na epistelski strani poseben altar sv. Frančišku, 1. 1717. pa se je na istem mestu predrl zid in se je prizidala s kupolo obokana kapelica z dvema oknoma. Na altarju je stal tabernakelj, svetinje, mnogo sveč in čudežna podoba z zlatimi in srebrnimi darovi. Na levi strani podobe je Pri sv. Frančišku se nahajata izdaji peta in deveta. Peti manjka naslovni list. v vSteje 160-j-104 strani in je tiskana v osmerki. Naslov devete podamo tukaj: gortjejmng | Xaverianifd)er | Unb | ®rtaben6nrg, | ba3 ift: | (#naben nnb (Jfottfjctten, | ©o auf bem 23iii)ei=@traffe | S5et) Dberbnrg, in unter ©tetjermarcf, | S3et) bem ®naben=$8iib | ©terbenben £>eitigen | FRNCISCI XAVERII | 2inš ber @efeilf$aft | $on bem 3ai)r 1741. biš pt @nbe | be£ 1757ftert 3aijr§ ftdj ¿ugetragen. 9D?it | ^utijeiffung Ijofjer ©eiftlicf)en Dbrigfeit. | SBienn, gebrncft bet Sfofe^ ^iirgbocf, | Untoerftt.= 93ttcfjbrucfent, in ber 23ogner= | ©affen, itn §of=($iaferifcijen 1758. 8°. XV nepaginiranih listov -f (5—158) -{-106 strani. III. Arhiv pri sv. Frančišku: 1. Dopisi udov družbe Jezusove iz Gradca in Dunaja. Ohranjeni so še listi od 24./8. 1733—27./5. 1749 in 30./9. 1759—19./6 1769. Ekscerpti iz njih se čitajo pri Orožnu str. 89—98. 2. Izvirne listine cerkvenih ustanov. 3. Kupna pogodba, s katero je Steržiner straški grič kupil od srenje za novo cerkev. Knjige, ohranjene v novourejeni in popisani župnijski knjižnici so tudi zgodovinski vir. Pričajo o visoki naobrazbi prvih duhovnikov, o njih literarnih sredstvih. Imena vpisanih lastnikov in beležke ob robu bi se tudi dale porabiti. IV. Treba bi bilo poiskati poročila cerkvenih (ljublj. ordinariata) in političnih oblasti in poizvedeti, ali so se še morda ohranili listi, katere je pisal vSteržiner graškim, dunajskim in praškim jezuitom. V. Spisi Ahacija Steržinerja: 1. Katoliš keršanskiga vuka peisme... 1729. (Prim. Glaser, Zgodov. slov. si. I. str. 180.) 2. Peissem od teh velikih odpustikov te sv. Križove poti . .. . 1730. (Prim. Glaser, I. str. 191.) 3. Psalterium Magnae Dominae S. Mariae,.., 8 terniones comprehendens. Se omenja v dopisu jezuita z dne 5. maja 1741 (Prim. zgoraj III, 1). 4. V rokopisu: „Origo Devotionis in Decas Xaverianae Devotionis". (Glej zgoraj). V tem se nahaja njegov navod: „De poenitentia praedicanda". 31 bila slika Brezmadežnega Spočetja, na desni Ecce homo. Obok in stene je poslikal z veliko umetnostjo Reinwaldt. V sredi kupole se je videla sv. Trojica obdana od angelov, malo nižje brezmadežno spočeta Devica, stoječa na zemeljski kroglji, obviti s kačo, in je imela luno pod nogami. v ^ Sv. Trojica jo je venčala. Se nižje, na desni za altarjem, se je videl sv. Frančišek kot misijonar. Na svodu je bilo okoli sv. Trojice naslikanih 12 apostolov, trinajsti pa je stal na znotranji steni vhodovega loka. „Slike te kapele so prevzemale srca vseh gledalcev. V tej kapelici se je vsak večer glasila prisrčna molitev sv. Ksaverija : O Bog, ljubim Te . .(Anali). Ta kapelica je stala torej na mestu, kjer je zdaj angelska kapela. Dne 8. j un. 1. 1721. je položil škof Viljem, grof Leslie, temeljni kamen pri vhodu cerkvice sv. Barbare. Zdaj nosi zid za velikim altarjem. Ta kamen je stal prej pred vrati zakristije in zvonika. „Na njem so prej govorili pridigarji, odvezovali spovedniki. Hinc ipsissima petra, qua in pectoribus hominum fundata est devotio Xaveriana, facta est fundamentum Ecclesiae perpetuata." (Anali). V tem vogelnem kamnu leži bakrena plošča z napisom : Anno MDCCXXI VIII. lun. Guillielmus S. R. I. Princeps, & Comes de Leslie, Epi-scopus Labacensis primum lapidem posuit ad honorem S. Francisci Xaverii. Innocentio XIII. P. M. Carolo VI. Rom. Imp." L. 1725. je bila nova stavba do-gotovljena, 1. 1728. dne 28. okt. pa posvečena od škofa Feliksa, grofa Schrattenbach a. Na dokončanje cerkve spominjajo kronogrami na prekladah obojnih velikih vrat poleg stolpa. Na levi čitamo : 17 MAGNO DEO AC SANG™ EXORTA XAVERIO 26. S tem kratkim in klasičnim kronogramom je bil pričel pred 10 leti Steržiner pisati anale. Tedaj seje glasil: magno deo ac sancto XaVERIO. Nad desnim vhodom stoji: 17 MORlENTl DIVO FRANCISCO XAVERIO POSITA 26. Vrh tega napisa jez apnom zamazan in nečitljiv napis : REnOvatum anno 18*5 (?) Fasada je bila prenovljena 1. 1860. in tedaj so odpravili tudi 4 male piramidice vrh strehe, ki se še vidijo na starih slikah. Sedanja fasada kaže nad mostovžem kipa angela varuha in sv. Barbare v dolbinah, k stolpu pa je prizidana kapelica z misijonskim križem. Na konsekracijo spominja sledeči kronogram, izklesan v mramornati prekladi, ki je morala biti pred kako restavracijo nad tem ali onim vhodom, zdaj pa leži v drugi zakristiji : ECCE XAVER IPSE ME FVNDAVIT. ME FELIX : A : SCHRATTEPH (!) PR^CELSVS • LABACENSIS - PRAESVL consecravit. „Med tem ko se je stavila hiša božja, so stanovali duhovni v lesenih hišicah in so z veliko potrpežljivostjo nosili neizmerno težo mraza in vročine poleg drugih rev" (Anali). L. 1730.—34. se je tudi za nje in za plemenite goste postavila hiša, s kletmi, kuhinjo in poselskimi sobami v pritličju, z 32 obednico in 5 sobami za goste v drugem pritličju in s 15 malimi sobami v nadstropju, kjer so stanovali tudi domači duhovniki. Vsak je imel eno izbico, ravnatelj pa dve. Tako analist. Kronogrami pa kažejo, da se je ta hiša ob enem s cerkvijo zidala, mogoče, da se je šele sčasoma priredila za stanovanje. Nad glavnim vhodom namreč čitamo : DEXTERA XÀVERlANA MANVS BENEFACTORES CORONAT. (=1721) Na vzhodnji steni : ECCE XAVERIVS FVNDATOR MEVS (=1726) Znotraj v hodniku : PAX HVIC DOMVI ET HABITANTIBVS IN ILL A Tam tudi visi doprsna slika sv. Frančiška z napisom, ki se ozira na hišo in ima isto letnico 1726 : SANCTE DOMVS STRASlAE XAVIER AVCTOR AVE. Prejšnja cerkvica sv. Barbare je bila postavljena med 1. 1426.— 1569. Bila je obrnjena proti vzhodu in je imela najprej nastrešni stolpič, 1715. pa že poseben zvonik. Trije altarji so bili posvečeni sv. Barbari, sv. Jerneju (ev. str.) in sv. Pankraciju (ep. str.), ki se je radi svoje stanovitnosti v srednjem veku posebno častil. Cerkvena oprava. Tukaj moramo najprej omeniti sliko iz stare cerkve, ki predstavlja sv. Barbaro. Visi visoko na steni v izbici za gluhe spovedence poleg zakristije in je 1*30 m visoka, 1*07 m široka in slikana na desko. Svetnica v rdečem oblačilu in z belim pasom, stoji na oblaku. Glavo je nagnila proti desni in poveša oči. Roki pa je iztegnila in odvzdiga ž njimi zlat, zelenopodvlečen plašč, pod katerim se zgrinjajo na oblakih kleče vsi stanovi. V levici drži velik meč, v desnici pa palmovo vejo. Poleg nje klečita pod plaščem dva dominikanska svetnika, ki priporočata sv. Barbari revne zemljane. Svetnik, s škofovsko palico pri nogah (sv. Antonin ?) gleda navzgor in iztega pred se roke, proseče razprte ; svetnica pa poveša glavo in kaže z razprostrtimi rokami navzdol, t. j. na zemljo, na ljudstvo. Pri njenih nogah leži lilija (Katarina sijenska?) in odprta knjiga, ki pove vsebino svet-ničine molitve : Barba | sancta virgo I...... Črke so obrnjeni proti svetnici, ker jih ona čita, za gledalce so narobe. Za dominikancem klečijo in molijo s sklenjenimi rokami papež, kardinal, kralj in cesar s svetovno krogljo in žezlom pri nogah, za dominikanko pa cesarica s krogljo in za njo red gospej v zanimivih pečah. Dva angela držita Barbarin plašč na kvišku in nosita njena znamenja, namreč levi — kelih s hostijo, desni — čelad asto krit stolp. Nad svetnico se vidi v polukrogu nebeški 33 sijaj, obdan od rmenih oblačkov, okoli katerih se zgrinjajo sm oblaki. V njih je šest angelskih glavic s perutmi. V desnem kotu spodaj ima slika letnico z nečitljivo zadnjo številko: 1 • 6 • 7 • Slika je zanimiva: a) Ker je bila nekoč glavna slika — predmet češčenja v stari cerkvici; b) podoboslovno, ker kaže „zaščito sv. Barbare", kakor se navadno slika „zaščita Matere Božje" (Maria Schutz) ali pa sv. Uršule in SI. 36. Sv. Frančišek. Mramornat kip umirajočega sv. Frančiška Ksaverija pod velikim altarjem. spaja ob enem neke, nam neznane krajevne ali osebne spomine, kakor je razvidno iz obeh dominikanskih svetnikov; c) ker je datirana, kar se v naših krajih malokedaj nahaja, in je zato tem važnejša za primerjanje z drugimi, nedatiranimi; slednjič d) ker je tehnično zaostala in je koncem 17. stoletja narejena še na lesu in, kolikor se vidi, brez oljnatih barv. Cerkev ima poleg glavnega a 11 a r j a sv. Frančiška Ksaverija še koncem ladije dva naslova: Brezmadežnega Spočetja in sv. Ane in v obeh kapelah: sv. Angela varuha (ev. str.) in sv. Barbare (ep. str.). Isti naslovi so bili že 1. 1733., kakor piše analist. Glavni altar je iz mramorja od tal do atiških baz nastavkovega stebrovja; drugo je leseno in pobarvano. Podstavek — stipes — altarne mize ima podobo spredaj odprtega sarkofaga. Odprtina je obrobljena z volutami iz belega mramorja, v katere so vloženi rdeči kosi. Sredino gornjega okvira zaljša angelska glavica z razprostrtimi perutmi. Znotraj je odprtina izložena s črnim mramorjem. Zadnjo steno prodira rov, v katerem brli srebrna svetilka, tako da tu^i tisti, ki gredo okoli al t ar j a, lahko vidijo od zadi belo-mramornatega spečega svetnika pod altarno mizo (SI. 36), Res, krasen je ta kip! Mrlič leži v jezuitski prepasani halji z rožnim vencem ob pasu. V levici ima knjigo, z desnico pa pritiska križ na prsi. Glava počiva na rumenomramornatem zglavniku. Plemeniti obraz s polnimi lasmi in kratko brado je malo zasukan proti nam. Svetnik ne spi, ampak gleda, gleda in upira oči v nebeške prikazni in lahno odpira ustnici, kakor da bo zdaj in zdaj izdahnil svojo sveto dušo. Altarna miza je le mali del vse altarne zgradbe. Ob straneh so na-gromadeni podložki vrh podložkov, vsi iz pisanega mramorja z bazami in 3 34 karnizi in vloženimi drugobarvnimi ploščami. Vrh gornjih podnožkov se vzdiguje lesen slavolok. Na vsaki strani nosijo trije korintski stebri z ravnotoliko pilastri golšast kos ogredja. Oba kosa spaja nizek segmentni lok.1 Vrh njega se dviga nebeško mesto Jeruzalem s tremi vrati — „in proti zahodu troja vrata". Skr. raz. 21, 13. Ob straneh mesta klečijo zastopniki po sv. Frančišku spreobrnjenih rodov: kraljica2 in plemenit moha-medanec s turbanom3 in dva temno-poltna Indijanca. Nad nebeškim mestom se dviga na modrem ne-besu v srebrnih oblakih in v zlatem žaru obdano od angelskih glavic Vsevidno oko troedinega Boga — podoba božjega veli-častva. „In noči ne bo več; in ne bodo potrebovali ne svetlobe svetila, ne svetlobe solnca, ker jih bo Gospod Bog razveseljeval." Skr. raz. 22, 5. Pod slavolokom je v bogatem okvirju slika umirajočega sv. Frančiška. Dne 23. avgusta 1.1552. je dospel svetnik s kupčijsko ladijo na otok Sancijan, portugižko postajo. Odtod se je hotel skrivaj podati na bližnjo kitajsko obal, kjer je ležalo mesto Macao.4 Razne ovire so ga zadržavale, dokler ni 20. nov. zbolel za mrzlico. Pred otokom je bila še edina ladija, bolnišnica za revne. Šel je na njo, a jo je kmalu zapustil, ker mu je njeno zibanje prizadevalo glavobol in ga je motilo v združenju z Bogom. Prenesli so ga na obal in ga pustili tam ležati. Pihal pa je tudi hud severni veter. Neki Portugiz se je usmilil Frančiška in ga je prenesel v svoj šotor, ki pa je tudi bil od vseh strani vetrovom odprt. Tam je svetnik umrl dne 2. dec. Dasi je bil šele 46 let star, je bil zadnje leto radi trudov in skrbi ves osivel.5 Naša slika kaže obal s kočo. Na desni se vidi gol, strm breg, ki se znižuje proti levi. Na tej naravno prislonjeni postelji leži na tleh na po- Sl. 37. Sv. Frančišek. Božjepotna podobica. V zgornjem delu predstavlja čudodelno sliko sv. Frančiška. 1 Tukaj visi v srebrnem okvirju srebrna podoba sv. Frančiška. Najbrž je ista, kakor jo je darovala francoska kraljičina 1.1752. in je bila 2 funta težka. 2 Kraljica Izabela v Neschille? 3 Kralj Dschafna na Ceylonu? 4 Portugizi so ga dobili šele 1. 1557. 5 Alban Butler, ed fr. Godescard — Doney, Vies des Pères, martyrs et autres saints. 1850. XII. 58. 35 grajenem plašču sv. Frančišek v črni halji z rožnim vencem ob pasu. Suhi roki je položil na prsih drugo vrh druge in objema z njima križ. Bose noge je zganil v kolenih in ju na se potegnil. Mrtvaško bleda glava s polnimi črnimi lasmi in ravnotako brado je nagnjena na desno. Oči so za zmirom zaprte, ustnice stisnjene. Skrb, prikrita žalost, tajna resnoba leži na tem obrazu, obrazu mrliča. Poleg ležišča je mehek, širokokrajen klobuk, popotna palica in zlatoobrezana knjiga. Ob straneh stoji troje neobdelanih debel (— četrto se ne vidi, ker stoji proti nam, pred in izven podobine ploskve —), ki nosijo vodoravno položene suhe veje in streho iz deščic. Skozi mnoge vrzeli med njimi gledamo temnooblačno, večerno nebo. Nad nogami se vidi sivo morje z edino ladijo v pristanišču, v ozadju na obzorju pa se rdeči mesto Macao. Tudi modro nebo je deloma rdečkasto. Ognjeni bliski raz-oravajo temne oblake in njih rdeči sijaj se odbija na golih deblih, ki nosijo prozorno streho. V daljini besni nevihta, okoli mrliča pa plava tih večeren mrak, ki odgrinja nebeške prizore. Streho naše koče je zagrnil svetel oblaček, ki nosi tri angelske glavice, in iz nebes se usipava v široki stezi prozorna svetloba na mrličevo glavo, ki sije v svetniškem sijaju. Ta mrlič je — svetnik. Steržiner večkrat zatrjuje, da je ta slika posebno dobro uspela, boljše kakor je pričakoval od slikarja. Vsebina in kompozicija je dobro zadeta, a v posameznostih se kažejo hibe. Svetnik leži preveč proti levi in na desni je dober kos prazen. Zato so razni posnetki (kakor naša si. 37) prikrajševali sliko na desni. Streha koče visi spredaj na nam neumeven način v zraku. Barve so pa lepo ubrane in utis slike ni slab. Dandanes visi previsoko.1 Pod sliko sv. Frančiška je tabla med dvema angeloma s svečnikoma, in nižje pod njo je steklena skrinjica z malo lobanjo v zlatem brokatu na srebrnobrokatnem zglavniku. Poleg je mali zavitek z istim napisom od Steržinerjeve roke na spodnji in zadnji strani: 1 Kopije te slike: 1. L. 1730. je dala kraljica poljska Marija Jožefa to sliko v isti velikosti in popolno enako posneti. Razpostavila se je v češčenje v dvorni kapelici v Draždanih. 2. L. 1733. so prosili meščani iz Prage za posnetek. Steržiner je pozval še živečega starčka Reinwaldta, ki je sliko 23. avg. dogotovil. Prenesla se je v Odrešenikovo cerkev družbe Jezusove v Pragi. Po njej so napravili blizu 16 tisoč podobic s podpisom: SBa^rijaffte Slbbiibuttg bet dtoabenretcijen SBilbnufj be§ fterbenben Xaverii tme biefeibe im Qa^r 1733, ben 27. 2Iuguftt gu Dberburg copiert toovben. 3. L. 1735. se je poslal posnetek za župnijsko cerkev jezuitov v Kladskem (Glatz) v Šleziji. Ehr- und Gnaden-Burg, 1738 str. 157; 132, 136; 140. 4. L. 1749. Neapolitanska kraljica Marija Amalija je postavila na čast sv. Frančišku kapelico z altarjem na svojem poletnem gradiču Portus Herculea. Posnetek slike so ji poslali od straške cerkve. Ehr- u. Gn.-Burg 1758 str. 138. L. 1738. je grof Wallenstein v dekanijski cerkvi vDucheovem (Dux) na Češkem dal postaviti altar sv. Frančišku s „podobo enako gornjegrajski". E. u. Gn. B. 1758 p. 143. V naših krajih se nahajajo skoro v vseh starih župnih cerkvah altarji, posvečeni sv. Frančišku in mnogokrat so tudi slike posnete po ksaverijanski. Tako n. pr. v Laškem trgu, v Celju, v Konjicah in dr. 3* 36 Xaverianisch 2Irmi)3 Saunt wo He aufj 3n bien gebraut. Kuvert nosi Steržinerjev pečat: kelih in nad njim Božje Srce s trnjevim vencem in križcem, oboje v žarkih. Priložena je ob enem daljša listina, ki pove, da je imel ta bombaž najprej jezuit P. Schweiger v Celovcu in v Ljubljani in ga je polagal na bolnike, ki so vsled tega ozdraveli. Potem ga je dobil Steržiner od P. Kašperja Igel v Ljubljani in sicer še predno je začel božjo pot pri sv. Barbari. Ta listina nosi datum 2. decembra 1. 1715, t. j. tistega dne, ko se je potem v pozni noči podal z novo došlo sliko (in to svetinjo) k cerkvi sv. Barbare, kjer je vložil svetinjo v stari relikvijar. V tem se je nahajala po izročilu in izjavi Steržiner j evega prednika v gornjegrajskem komisarijatu glava enega izmed nedolžnih otročičev. Tudi ta se je ohranila. V tablo nad skrinjico je vdelan romarski spomin na Rim. Vidi se na svilo natisnjena podoba desne roke sv. Frančiška z napisom: MENSURA DEL BRACCO DESTRO DEL FRANCESCO XAVERIO HA TOCCATO IL BRACCO DEL DETTO SANTO t. j. ta podoba je bila v dotiki z desno roko sv. Frančiška, ki se shranjuje v Jezusovi cerkvi v Rimu. Steržiner je to svetinjo visoko cenil. Njej pripisuje ozdravljenja in nad vhodom v župnišče je dal v mramor vdelati njeno podobo s pripisom: Dextera Xaveriana manus benefactores coronat. Okoli te podobe so na altarju še druge svetinje: 6 voščenih Agnus Dei in 18 sv. ostankov s pripisanimi imeni svetnikov. Na nastavku sta še kipa sv. Petra in Pavla. Tabernakelj je lesen in obit s pozlačenimi in bakrenimi ploščami, deloma tudi obložen s srebrnimi in kovinastimi okraski. Srebro ima beleg in pa enoglavega orla. Tabernakelj obstoji iz shrambe med visokimi V podnožki za 4 stebre, ki nosijo odprto polkupolo in na vrhu neke vrste krono s križem, in iz razstavnega prostora pod to kupolo. Tudi ograja okoli altarja, ki služi kot obhajilna miza, je iz mramor j a. Ta altar ima svojo zgodovino. Pozidal seje še le po 1. 1769. Prvotni glavni altar nam po cerkvi razobešene slike predstavljajo. Pod menzo leži bela (kamnita) podoba sv. Frančiška. Na altarju je nizek tabernakelj med dvema klečečima angeloma; za njima je rdeča preproga. Nad tabernakeljem y je doprsna slika Žalostne Matere Božje, čudežna roka in milostna podoba — vsaka v svojem okvirju. Za vsem tem nastavkom pa je zelena preproga z dvema (naslikanima?) Indijancema, ki nosita čudodelno podobo. Vseh teh zanimivih posameznosti si neuki slikar ni mogel izmisliti, ampak jih je moral po naravi kolikor toliko posneti. Zgodaj pa so začeli nabirati za mramornat altar. L. 1745. sta poslala poljski kralj Avgust II. in njegova žena 400 zlatov zanj. Vendar pa se ni dolgo nič storilo. O tem pričajo pisma jezuita P. Silvestra Herendlera iz let 1763.—69., v katerih vedno drega in opominja iz Dunaja, kjer je deloval in posredoval v prid našemu božjemu potu. Naši kraji so mu bili znani, ker je bil posvečen v mašnika na Vrbovcu 1, 1720. in je pozneje 37 tudi sv. Frančiška obiskal. — On je nabiral darove za novi altar in jih je pošiljal k sv. Frančišku. A nič se ni storilo. V enem pismu pravi, da se boji, kaj bode rekla cesarica (2./9. 1763). Rekli so mu, naj preskrbi načrte na Dunaju, a odgovarja, da bi tam gotovo stali 12 zlatov. Altar naj bo iz črnega mramorja z baldahinom nad čudodelno sliko in s srebrnim taber-nakljem (29./4. 1764). Ko so dobili načrte od drugod, bi jih rad videl (29./9. 1764). Poslali so mu jih. On in vsi, ki so jih videli na Dunaju, so grajali, da zgornji del ne stoji v nobenem razmerju s spodnjim. Tudi tabernakelj ni nič posebnega in križ vrh njega naj ne zakriva slike (30./10. 1765). Med tem se je izdelal tabernakelj, ki je mnogo stal. Temu se Herendler ne čudi, ker srebro se da vedno porabiti in je zato drago, kamen pa ne. Zato je on darove pošiljal za kamenit altar, ne pa za tabernakelj. Tega bi bili lahko na zadnje postavili. Tudi čudodelna slika bi naj dobila srebrn v okvir, kakor ga imajo njene kopije v Pragi in vKladskem v Sleziji (27./4.1767). Herendler je postal že star in bi vendar rad še videl dodelani altar. Grozi s cesaričino nevoljo (23./9 1767). Naj ne mislijo na to, da bi cesarica dala novo podporo, saj je tukaj znano, da bo za altar mesto 10 tisoč 20 tisoč goldinarjev potreba (20./11. 1767). Slišal je, da doneski za altar izostajajo. Čudi se, kam gre denar in odkod prihaja revščina. On je vsega skupaj že 7000 gold. poslal. Cesaričin spovednik (P. Kampmuller) je že tudi vprašal, kaj počenjajo. Naj pazijo, da ne pride do preiskave (31./3. 1769). Veseli se, da je slednjič dobila čudodelna slika dragocen okvir. To je znamenje, da delo pri altarju napreduje. (19/6. 1769). Tako smo torej na pragu 1. 1770. in altar še ni dovršen. Denarja je pomanjkovalo in morda je tudi božja pot že pojemala. Kar je bil kamnosek že izvršil, so postavili, drugo pa je napravil za nižjo ceno lesorezec. Pisanega mramorja pa se opleta ljudska pravljica, ki pravi, da se je potopila ladja z z altarjem.1 Potopila se je — v morju pomanjkanja in jožefinskega duha. L. 1793. so altar oropali dragocenosti, srebrnega okvira okoli glavne podobe, in pri kanontablah in okraskov pri tabernakelju. Nekaj srebrnih okraskov (na okvirju slike, za križem pred vratci in božje oko v razstavni odprtini) se je mogoče po popustljivosti dotičnega komisarja še ohranilo. Ves altar je osnažil A. Cesar 1.1863 (400 gold.) in tabernakelj J. Kager 1.1903 (200 gold.) Altarna nastavka koncem srednje ladije sta si podobna. Na podvojenem podnožju se vzdiga glavni del z veliko sliko med dvema zavitima stebroma in pilastroma. Vrh ogredja je še eden podoben nastavek z izsekanim čelom. Kipi in slike so tako-le razstavljeni: na ep. str.: simbol Srca Marijinega sv. Ignacij Loj. (?) — sv. Katarina Aleks. — sv. Jakob ml. sv.Janez Krstnik — Marijino Brezm. Spočetje — sv.Janez Ev. Srce Jezusovo in na ev. str.: simbol Srca Jezusovega sv. Volbenk (?) — sv. Ožbalt — sv. Valentin sv. Jožef — sv. Ana — sv. Elizabeta z Janezkom Srce Marijino. 3 Orožen, Dek. O. str. 108. Dandanes pa ni več med ljudstvom te pravljice. 38 Zanimiva je slika sv. Ane. Svetnica sedi na sredi podobe, obrnjena proti levi, in ima pr'ed seboj položeno knjigo. Marija, vitka deklica (bolj žena en miniature ko deklica), pazljivo posluša in drži roke sklenjene na prsih. En angel ji prinaša lilijo, drugi venec belih in rdečih rož. V zraku se vidi Bog Oče in Sv. Duh. Kipi teh dveh altarjev so delo istega mojstra kakor prižnica. To se dobro vidi, ako primerjamo kipe na altarjih in evangeliste in sv. Frančiška Ksaverija na prižnici. Vsi živahno kretajo, imajo vihravo nagubana oblačila in isto barvo v obrazu in v laseh. Ker prižnica nosi kronogram (1781): PRAEDICATE EVANGELIVM VNIVERSAE CREATVRAE INFINITE zato sta oba nastavka iz iste dobe. Čisto drugačnega značaja sta nastavka kapeličinih altarjev. Oba sta sicer večja ko nastavka altarjev koncem ladije, a slabše izvršena. Arhitektura je bolj bogata s stebri in pilastri, a ima samo medle, hladne barve, kipi so mrtvi, brez živahne kretnje in obleka kaže lesene, vzporedne gube. Edino slike na atiki vzbujajo pozornost radi svojih živahnih barv. Vse drugo so kipi in sicer tako-le razstavljeni: (epist. stran:) vnebohod Kristusov, sv.Miklavž - sv.Gregorij Vel. - Angel varuh z dečkom - sv.Urban - sv.Martin papež škof (evang. stran:) vnebovzetje Marijino, sv. Apolonija - sv. Katarina muc. - sv. Barbara — sv. Lucija - sv. Marjeta. Analist pravi, da so prvi duhovniki imenovali levo kapelico „deveterih angelskih korov"1 radi ksaverijanske devetdnevnice, katero so tu obhajali, ljudstvo pa ji je reklo kapelica sv. Janeza Nepomučana, ker se je tam shranjeval njegov relikviar in se je njegovo češčenje posebno povzdignilo po 1. 1729., ko je bil svetnikom proglašen. V cerkvi visi na steni več velikih oljnatih slik (v prezbit. 2, v la-diji 2, pod korom 3), ki so najnižje kvalitete v umetniškem smislu, a vendar imajo neko stvarno vrednost. Predstavljajo namreč mnogo čudežev, ki so se zgodili na priprošnjo sv. Frančiška Ksaverija, in sicer tako, da je na eni sliki po več raznih prizorov na istem polju združenih z dostavljenimi primernimi pri-piski in podpisi iz sv. evangelija. Zanimive so le nekatere posameznosti. Slika v ladiji na ep. strani kaže staro cerkveno fasado s piramidicami na voglih mostovževe in cerkvene strehe. V obeh slikah v ladiji je tudi naslikan stari altar, kakor je bil pred 1. 1770. Napisi na teh slikah so bili poprej nemški, a so se pri popravi okoli 1. 1860. nadomestili s slovenskimi. Pod novim pismom se še vidi ponekod sled stare frakture. Na srednji sliki pod korom pa je pri neki sliki pripis: gefcf)e£)en 1736. 1 Tako tudi Ehr- u. Gnadenburg, 1759 list 15. 39 Omenja jih knjižnica Ehr- u. G.-B. iz 1. 1738 str. 142/3, kjer so ponatisnjeni tudi prvotni nemški podpisi v prav slabo skovanih verzih.1 Torej so te slike iz let 1736—1737. Dragocen osti.2 I. Kelihi. 1. Srebrn in pozlačen kelih dekana Schragla, darovan 1. 1749. Kelih je kovan iz 131otovnega srebra 1. 1737 (?) in v navadnih baročnih oblikah izdelan od nekega I. G. K. To nam povesta dve punci: i 3 13 7 (7) I-G- K 1 l. Xaverius trtacf)t pr ©tnnb, nngalpar SJčenfcfjen, nnb $iei) gefnnb: 91 He3 biefeg tijut er irrten, nur rtte^r (Seelen p gewinnen. 2. Xaverius be^errfcfjct bie (dementen, bie «Schaben nnb Xobe abpinenben, ti)ut er allen, tväl tym bie (Mnbber gefallen. 3. Xaverius erfdjeint mehreren Senden, bie ©ünber maljnt er pr 23uj3 bet) geta- ute grontnten macf)t er gefmtb, gu eben feibiger (Stnnb. 4. Xaverius geigt bie offen, betten bie füitbigen, nnb eitel iioffen; teilen fte tljtn toaren anbäcfytig, errettet fte öon ber mächtig. 5. Xaverius erfdjeinet in größter !^otf), rettet tiom Werfer nnb Xobt; äßetl er um §üiff flägltd), geBetten tnar tagltcf), 6. £)ie SBIinben fel)en, bie Sahnten ge^en. 7. ®te Rauben f)ören, bie lobten auffielen. 2 Da razvidimo, da se ima cerkev sv. Frančiška največ zahvaliti habsburški ro do vini, postavim semkaj rodoslovno deblo darovalcev. Cesar Leopold I. (f 1705) Cesar Jožef I (f 1711) Cesar Karol VI. (f 1740) ož. z Elizabeto Kristino iz Brunšvika L. 1739. masni plašč in antependij Marija Ana Jožefa om. z Ivan V., kr. portugižkim L. 1735. prim. Orožen, D. O. p. 90 Marija Magdalena^ 1. maja 1.743) L. 1744. masni plašč Marij a Jo z ef a h) om. z Avgustom II., kr. poljskim. L. 1738. obleka in mašni plašč L. 1745. 400 zlatnikov L. 1753. mašni plašč L. 1759. mašni plašč Cesarica Marija Ter ezij a L. 1750. mašni plašč L. 1751. zlati kelih Marija Ana om. z Karolom Aleks. lotarinškim (f 16./12. 1744.) L. 1747. srebrna monštranca Marija Elizabetah L. 1757. mašni plašč Marij a Amalij a om. z Karolom III. (kralj neapolitanski in od 1759. španski) L. 1749. zlato dete Kraljevič K s a- verij A v g. c) L. 1757. mašni plašč Marij a Jožefa om. z delfinom Ludo- vikom L. 1752. srebr. tabla L. 1763. zlati kelih L. 1763. mašni ornat Ludovik XVI. Ludovik XVIII. Karol VIII. Prim.: Behr, Genealogie, Leipzig 1854 in Grotte, Stammtafeln. Leipzig 1877. a) Marije Elizabete nisem našel. Ni hči ees. Marije Terezije, ker Behr našteva vseh 16 otrok, a nje ni med njimi, toraj mora biti starejša. Grotte pa ne navaja politično nevažnih udov cesarskih rodbin. Drugih pomoč- 40 Na spodnji strani je napis: Legat j sanCto | FranCIsCo XaVerlo | In ober WVrg | IoaChI : AntonIVs | sChrâgL DeCanVs | ireYstaDIensIs — Frejstadt je mesto ob reki Feld-Aist severno od Linca na Gornjeavstrijskem. Cerkev je prejela kelih še ie 1751. Ob robu podstavkovem pa čitamo ime posve-titeljevo : HIC C ALIX HONORI S. XAVERII A M ARI ANO CISTERCIENSI PRAESVLE IN RUNA CONSECRATUS. Marijan Pittreich, opat (1754—1771) rimskega samostana blizu Gradca, je bil prav odlična oseba, vnet za znanost in umetnost, in je tudi v zbornici štajerskih stanov deloval za prospeh dežele. 2. Kelih cesarice Marije Terezije iz 1. 1751. (SI. 38). Ima zlato čašo, srebrn in pozlačen držaj in nogo. Prvotno je bil ves iz zlata. Pri pobiranju zlatnine in srebrnine začetkom XIX. stoletja je tudi ta kelih izgubil nogo in držaj. Nadomestila sta se v bakru, dokler se nista dala 1. 1856. napraviti iz srebra. Kelih je 22 cm visok, premer stala je 131/2 cm, čaše skoro 8 cm in patene 14 cm. Zunanji obod gladke čaše je trodelen in baročne zavojke ga delijo na troje ščitom podobnih polj, ki so zamrežena z diagonalnimi palicami. Kjer se te križajo, so izdelane cvetlice. Vrh ščitov so angelske glavice s perutmi. Ta zlati del je punciran z znamenjem 120 h kar menda pomeni, da je zlato 20 karatov f no, t. j. v 1000 delih kovine je 833 delov čistega zlata. Stalo in držaj sta podobno okrašena kakor čaša: vidimo zavojke, školjke, omrežje in angelske glavice na njih. Nosita pa sledeče punce: A 8 13 x m I. REINE Srebro je torej trinajstlotno (0*8125 fino). Novi del keliha je punciran (in najbrž tudi napravljen) na Dunaju (to pomeni črka A) in sicer 1. 1856. Mojster je I. Reine. Na pateni je punca | * h |. 3. Zlati kelih delfinovke Marije Jožefe iz 1.1763. (SI. 39). Noga ima v premeru 15 cm, čaša 10 cm, patena čišek. Nekdaj ves ^ cm- Kelih je 30 cm visok. Tehta 97a/2 lota. L. 1796. zlat kelih, dar cesa- je bil lot cenjen na 15 gold.; torej ves kelih na 1462 gold. rice Marije Terezije. 30 kr. „Nogo delijo tri ležeče konzole na troje polj. Na vsakem polju je okvir (kartuša) z malim reliefom. Predstavljajo se sledeči prizori: 1. Kristus stoji s kruhom v roki med apostoli, kar se da razlagati tako, da jim deli pomnoženi kruh ali pa da govori: „Jaz sem kruh življenja" in ob enem predmet svojega govora SI. 38. Sv. Fran- kov pa nisem našel v graškein Ioaneumu. E. u. Gn.-B. 1758 str. 142 jo imenuje kraljevo visokost, presvetlo gospo M. E., nadvojvodinjo avstrijsko. Id) Friderik August III. je izredna prikazen na saksonskem prestolu. Iz srčnih nagibov se je 1. 1712. v Bolonji povrnil v naročje katoliške cerkve. S svojo ženo Marijo Jozefo je najgorečnejše podpiral vse, kar je bilo katoliškega v pretežno protestantski državi. V Draždanih je pozidal v letih 1730—1751 krasno dvorno cerkev, ki je najlepša in najveličastnejša cerkvena stavba na Saksonskem še dandanes. c) Marija Jožefa in Avgust II. (f 1763) sta imela 15 otrok. Dedič je bil Friderik Kristijan (1722— 1753), mlajši njegov brat pa je bil Ksaverij (1730—1806). Kadar se govori izrecno o dediču (Orožen str. 92 v letih 1739 in 1740), je to Friderik Kristijan. Mašni plašč pa je daroval »Haeres electoratus Saxoniae Xaverius Augustus«. Mislim, da je tukaj ime pravo in naslov napačen in ne narobe. c) Orožen jo imenuje str. 95. Marijo Ano Zofijo, a Behr dosledno Marijo Jozefo. 41 v rokah drži (?) 2. Jezus moli na Oljski gori in angel ga tolaži. 3. Jezus se prikaže Mariji Magdaleni v podobi vrtnarja. S trakovi povezani svitek, sestavljen iz obročev, spaja nogo z držajem. Ta krasno izdelani stebrič je šesterostran in po vzgledu antičnih kariatid rastejo iz njega trije angeli. S hrbtom se tiščijo stebra, z rokami drže drug drugega, s perutmi pa zagrinjajo spodnji del života in tako vkusno zakrivajo prehod iz neorganičnega stebra v bujno deško telo. S polno-lično kodrasto glavo podpirajo žle-basto izdelani nakladek, ki nosi čašo. Čašaje dvojna: znotranja je gladka in visoka, njen zunanji obod pa je za eno tretjino nižji in krasno vpodobljen. Znotranj a časa je tako iztolčena, da ima podvojeno steno. Znotranja stena se namreč ob vrhovnem robu zasuče in gre od zunaj nazaj proti držaju na tale način: ; r SI. 39. Sv. Frančišek. Zlati kelih, dar francoske kraljičine Marije Jožefe. Delo zlat-ninarja R. I. Augusta. Zato je čaša videti več milimetrov debela, a je ob enem precej prožna in upogljiva. Svoje dni so jo obiskovalci nalašč stiskali, čudeč se nad mehkobo navidezno masivnega zlata. Vpodobljeni čašin obod je trodelen, kakor vsi drugi kelihovi deli. Na treh poljih se vidijo trije reliefi z naslednjimi prizori: 1. Jezusa s križem vred povzdignejo; 2. Ga v grob polože; 3. Kristus vstane iz groba od mrtvih. Okoli reliefov so bogati okvirji. Pod vsako podobo se križata dva snopčeka iz pšeničnega klasja, med podobami in nad njimi se širi in vije rodovitna vinska trta z listjem in grozdjem. Tako se na čaši simbolično izraža namen te svete posode. — Tudi pat ena (SI. 40) ima na spodnji strani, s katero se polaga na altarno mizo, 9 cm v premeru velik relief zadnje Gospodove večerje. Prizor se vrši v lepo obiti baročni dvorani. Od stropa visi dvoročen svečnik in privezan zastor nam kaže, da gledamo v notranje prostore, kakor na kak gledališki oder. V sredi za pogrnjeno mizo sedi Zveličar in na njegovih prsih sloni njegov učenec-ljubljenec, sv. Janez. Drugi apostoli so se posedli okoli po klopeh. Vsi imajo dolge lase in goste brade. Spominjajo na Riibensove slike. Vzveličar govori: „Eden iz- 42 Zlato je dvajsetkaratno z 833 deli čistega zlata v 100 delih kovine. — Umetnikovo ime čitamo ob spodnjem robu pateninega reliefa: AVGVSTE F. Pri kelihu na najnižjem robu noge: R. J. AVGVSTE F. 1760. Robert Jožef Ógüst, ki je napravil (Fecit) naš kelih-1. 1760., je bil visokočislan zlatar v drugi polovici 18. stol. v Parizu. Kralju Ludoviku XVI. je naredil za ven-čanje zlato krono. Umrl je v Parizu v palači Luvra dne 13. marca 1. 1805.2 Ime darovalke tega keliha izvemo iz dvojnega ščita, ki je graviran na spodnji strani noge. Levi ščit (grb žene) je poljski z osrednjim ščitom saksonskim, desni (grb moža) je grb francoskega delfina (prestolonaslednika). V poštev pride Marija Jožefa, hči Avgusta II., saksonskega volilnega kneza in poljskega kralja, ki se je omožila 1. 1747. z delfinom Ludovikom. Njen mož pa ni prišel do vlade, ker je umrl pred svojim očetom, kraljem Ludovikom XV. Pač pa so zasedli francoski prestol njuni sinovi: nesrečni Ludovik XVI., Ludovik XVIII. in Karol X. II. Srebrna monštranca iz 1. 1746, dar nadvojvodinje Marije Ane (SI. 41). Kazalnica je 60 cm visoka in z dragimi kamni okrašena. Tloris noge je pravokotnik z izbočenimi stranicami in zaokroženimi vogli. Od voglov se vspenjajo štiri iz zlatih školjk sestavljene konzole, obrobljene z SI. 40. Sv. Frančišek. Patena k zlatemu francoskemu kelihu. med vas me bo izdal". (Mat. 26, 21). Nekateri apostoli so zavzeti, drugi v žalosti podpirajo z roko svojo glavo. Judež, sedeč ob desnem robu slike, premišljuje in z levico stiska polni mošnji ček. Na mizi se vidi jagnje, kelih in kruh z nožem, pred mizo pa vrč z vodo in skleda (pelvis) s krožci za prijemanje in z nastavkom."1 Kelih ima devetero be-ležnih znamenj. Na enem mestu se vidi P s trozobo krono vrh črke, na drugem T z ravnotako krono. Navedem še sledeče punce: 1 Ta popis in natančnejšo razpravo gl. v Voditelju 1904 str. 80 nasl. 2 Več o njem in o Ksaverijanski pripovedki gl. v Voditelju 1904. 43 rubini. Pri začetku konzole se blišči rmen hrizolit, pri vrhu zelen smaragd. Stalo je profllirano v podobi poprečke in svitka. Izpod tega raste vrsta ko plamenčki zasukanih listov. Na svitku sedi spredaj in zadi školjka s smaragdom in šestimi, z rubini posejanimi rebresi. Na krajših svitkovih odsekih na levi in desni strani se vidi hrizolit med dvema, iz rubinov sestavljenima zavojkama. Držaj ima podobo štiri-stranega kandelabra. Na sprednji in zadnji strani se vidi iztolčen pšeničen snop, na dveh stranskih ploskvah se iskrijo drobni smaragdi in rubini v zlatih školjkah. Glavni del mon-štrance (SI. 42) ima podobo baročnega ščita z vsločenimi stranicami in raztegnjenimi vogli. Njegova spodnja roba sta krepkejša in na njih klečita dva angela na oblakih — dva krasno izvršena mladeniča, levi poln vere in navdušen v zaupni molitvi, desni poln zamaknjene radosti in prevzet ek-statičnega uživanja. Zanjima sta dva kandelabra s čašama na vrhu, nesočima SI. 41. Sv. Frančišek. Srebrna monštranca, rogova izobilja z grozdjem. Vrh ščita dar nadvojvodine Ane. krasi plamenčast ornament v podobi co, okrašen v dveh vrstah z rubini. Kjer se stikata njegova polukroga, sedi hrizolit; od njega pa visi kapljici podobno brušen in svobodno zibajoč in lesketajoč se smaragd. S križem končuje monštranca. Obložen je s smaragdi, štiri konce pa zaznamujejo hrizoliti. Okvir shranišča (custodia) za Najsvetejše je v slokih baročnih oblikah sestavljen in z dragim kamenjem posejan. Lunula je zlata in ima na sprednji strani dvojno zanjko iz malih diamantov. Pod kustodinim okvirom je lepo brušen hrizolit in še nižje, med dvema angeloma, se sveti na zlatem listu največji kamen te monštrance, zelen smaragd, obkrožen s temnordečimi rubini. Ozadje za vso to bujno krasoto tvori velik zlat žar, ki združuje v lepo celoto vse te fantastične elemente kakor so ščit, kandelabri, angeli in vrhovni co-okras. Na žarkih se vidi še več angelskih glavic. „Monštranca pri sv. Frančišku je res lepa, odlična ne samo po snovi, ampak tudi po kompoziciji. Osrednja misel ji je sv. Rešnje Telo. Okoli Njega se zbirajo v primerni daljavi angeli, ki Ga molijo; križ na vrhu Ga pridiguje, snopje na držalu in grozdje vrh kandelabra Ga simbolizira"1 1 Voditelj 1904, str. 49. Ravnotam tudi o sorodni monštranci v Laškem trgu, ki našo posnema v stavbinskih oblikah. 44 Monštranca ima naslednje belege, iz katerih je razvidno, da je iz 13-lotnega srebra (0*8125 čistosti) in je narejena 1.1746: h h o w 1 m 7 4 ^ 6 Njen mojster nam je neznan. Sporočila jo je cesarska nam estnica nizozemska Marija Ana, ki je umrla 1.1744. Dogotovljena pa je bila šele dv^e leti pozneje. L. 1747. jo je poslala k sv. Frančišku mati daro-valkina,cesarica-vdova Elizabeta. III. Druge dragocenosti. — 1. S srebrom okovana mašna knjiga SI. 43). Knjiga je vezana v SI. 42. Sv. Frančišek. Glavni del srebrne monštrance. rdeč žamet, na katerem so pritrjene težke srebrne platnice. Vsaka platnica obstoji iz prozorno spletenega, iz trakov, školjk, listov in cvetlic sestavljenega štirikotnega okvirja in osrednjega, s podobnim, prozorno izdelanim okvirjem obdanega medaljona. V tem je na sprednji strani pozlačena podoba krščujočega sv. Frančiška Ksaverija, na zadnji pa sv. Barbare mučenice. Dva zaklepa spopolnjujeta lepo opravo te knjige. Ena punca kaže številko 18, druga enoglavega heraldičnega orla s številko 13 nad glavo, kar pomeni, da je srebro 13 lotov čisto. 2. Mala, prav pripravna in čedna srebrna kadilnica v baročnih oblikah s čolničku podobno ladjico iz 1. 1755., katero je napravil (F = fecit) nam neznani I. G. To nam povesta punci: 13 1 _ 7 5 0 5 G 3. Relikvij ar sv. Janeza Nepomuka je 80 cm dolga, 38 cm široka in 71 cm visoka steklena hišica. Zadnja stena je zagrnjena z zlatim brokatom. Pred njo kleči sv. Janez Nepomuk v podobi malega, oblečenega kipa. Okoli glave ima srebrn venec s pozlačenimi zvezdicami. Ob vsaki strani kipa je vaza. Nad svetnikom je nekak baldahin. Iz štirih kotov tal gredo kvišku štiri vijuge, ki se združijo nad njegovo glavo. Opletene so s krasnim 45 SI. 43. Sv. Frančišek. S srebrom okovana masna knjiga. srebrnim filigranom najbolj finega dela. Filigranski okraski tudi prepregajo tla in omenjeni vazi. Vmes se vidijo štiri dragi kamni. Ob zgornjem robu prednje stene pa je znotraj pritrjena svilena vrečica in je obšita z lepimi biseri srednje velikosti. Nanjo je zapisala Steržiner-jeva roka: Terra S1 Ioannis Nepomuceni Martyris ex primo Sepulchro. Sv. Janez Nepomuk (f 16. maja 1.1383 ali po drugih 1393.) je bil pokopan poleg velikega altarja v obhodu veličastne stolnice sv. Vida na Hradšinu v Pragi. Grob so odprli o priliki kanonienega procesa dne 15. aprila 1. 1719. Našli so truplo že deloma razpadlo, jezik pa še nestrohnjen. Relikvij ar je stal ob začetku nove cerkve pri vSv. Frančišku v kapelici deveterih angelskih korov („Cuius pulehre exornata statua est apposita in aliquo vitro ad hanc aram in sat longa et alta Clepsidra." Annales p. 54). Tukajšnji duhovniki so tega svetnika posebno častili kot zaščitnika dušnih pastirjev in so njemu na čast obhajali pred godom devetdnevnico. Ljudstvo pa je kapelo imenovalo po njem kapelo sv. Janeza Nepomuka. Tako ta neznaten in pozabljen relikvij ar predstavlja majhen kos lokalne zgodovine. 4. Srebrn relief umirajočega sv. Frančiška v srebrnem okvirju. Nahaja se na nastavku velikega altarja (glej zgoraj) in je najbrž delfinovkin dar iz 1. 1752. Nisem imel prilike ga bližje ogledati. Tukaj še moramo omeniti dve drugi umetnini iz XVIII. stol., ki se pa ne nahajata več pri tej cerkvi. Najprej zlat kelih, ki je prišel 1.1739. iz Florence/in je tehtal 63 y2 lotov; 1. 1786. so ga cenili na 1111 gold. in 15 kr. in cesar Jožef II. ga je zaplenil; potem zlatega dečka, dar neapolitanske kraljice Marije Amalije. Njen prvorojenec Filip je v ednajstem mesecu svojega življenja nevarno zbolel in postal božjasten. Ko mu zdravniki niso mogli več pomagati, je storila nesrečna mati obljubo, da bo poslala zlato dete iste teže kakor njen - v otrok k sv. Frančišku, ako bo sin ozdravel. Se isti dan, dne 24. maja 1. 1748., se mu je zboljšalo. Prihodnje leto je poslala kraljica obljubljeni dar. Ne smemo pa misliti, da je bilo dete iz masivnega zlata. Zoper to govori njegova teža, ki je znašala 1401/2 lota (nekoliko nad 2 kg)1 ki torej samo za tretjino presega težo zlatega delfinovkinega keliha. Dete je bilo kovano in iztolčeno — ob enem dragocenost in umetnina. Ako je imela njegova glava 7 cm v premeru, kakor je razvidno iz preostale kapice, je bilo dete 35—40 cm dolgo. Ni bilo golo, ampak v dragoceno opravo oblečeno. Ohranila se je še samo čepica (SI. 44.) iz rumenosvilnatega, debelo podvlečenega blaga. Njen 46 SI. 44. Sv. Frančišek. •v Cepiča zunanji premer znaša 11 cm (znotranji 7 cm) in visokost 6*5 cm. Vsa je gosto preprežena z mrežo zlatih niti, v katerih se vijejo srebrni trakovi in so obešeni ob straneh svobodni čopki. Na čelu pa stoji po koncu križ, sestavljen iz malih krožčekov iz srebrne in opletene žice. Ta kelih in dete, ki se je cenilo 2463 gold. 45 kr. (lot po 17 a/2 gold.), je moral župnik 2. febr. 1. 1787. vladi izročiti. Seznamek vseh nekdanjih dragocenosti se najde pri Orožnu, str. 99—100, o veliki nevarnosti pa, ki je pretila francoskemu kelihu in monštranci, da bi se pre-,zlatega" princa", topila in prekovala v novce, se naj čita poročilo v Voditelju 1904. str. 47. Cerkvena obleka. Ko je sredi XVIII. stol. tukajšnja božja pot najbolj cvetela, so darovali vladarji in visoki plemenitniki mnogo dragocene cerkvene oprave. Tekom časa se je že precej obrabila, a ima še vedno veliko materijalno, pa tudi umetniško in dandanes že starinoslovno ceno. Navedemo najvažnejše mašne plašče v istem letnem redu kakor so se darovali. Popisavali smo samo zadnji del plaščev, ker je tam največja ploskev za dekoracijo in tam okras navadno najbolj bogat in vzoren za druge lepšave na štolah, velih i. t. dNa plaščih so pritrjeni stari lističi, ki povedo ime darovalca. Njih besedilo stavimo na čelo popisov. Mere pomenijo dolgost in širokost nahrbtnega plaščevega dela. L. 1744. „Ar chidux Magdalena." 111*5 cm : 74*5 cm. (SI. 45.) Plašč iz srebrnega brokata je razdeljen na tri polja. Zlati trakovi so ročna vezenina, stranski 3*1 cm, srednji 5*3 cm široki. V stranskih trakovih se kot temeljen lepšaven motiv vedno ponavlja zavojka Kjer se dve stikata, je cvet. Isto načelo velja za širja srednja trakova, kjer stoje na mestu zavojk podobno zasukani listi s podvojenimi cveti. Mnogo večje so zavojke na stranskih poljih, kjer so na njih nanizana zlata srčeca na rožnatem dnu. Kjer se stikajo, zrastejo rdeči ali modri stilizirani cveti z zlatim jedrom. Na srednjem polju pa je spodaj zelen grič, iz katerega klije troje dreves — dvoje malih z rdečimi cveti, srednje pa s palmi podobnim deblom, z zlatimi in zelenimi zavitimi vejami in lilastobojnim grozdjem. Nad to stili-zirano vinsko trto sta pripeta prek čez srednje polje dva venca, ki sta v sredi pritrjena na zlati, odprti školjki. Zadi za njo se dviguje bogat rastlinski kras: Pisane, stilizirane cvetlice z zlatim jedrom, neorganično zvezane med . seboj. Okraski " so pri dragocenem plašču pregosto nasejani in zato napravijo nekako nejasen utisek. Ta plašč je delala nadvojvodinja Magdalena plašč' ^ ^f™^ skozi dve leti, dokler ni umrla 1. 1743. Sporočila 1 & SI. 45. Sv. Frančišek. Masni 47 ga je cerkvi sv. Frančiška. Treba je bilo še dveh let, da se je delo dovršilo. Cerkev je dobila plašč 1. 1744. L. 1750. „Maria Theresia Rom. Au g ust a." 104 cm: 72 cm. (SI. 46.) Trakovi pri tem plašču niso ravni, ampak nagubančeni in vihravi, nekoliko v cikcakčrti razpoloženi. Pri tem bi seveda nekateri kosci zakrivali druge, pa tega tukaj ni. Le samo tisti kosi, ki bi se morali videti, so našiti, tako da trak ni enoten, ampak iz posamnih odsekov sestavljen. Vmes med temi pa je modro listje. Dva srednja vertikalna traka tukaj nista vzporedna, ampak izdelana v cikcakčrti in se prepletata med seboj v podobi Trojno polje je iz rumenosvilnatega moara. Ne krasi ga enoten cvetličnat grm, ampak cvetlice so posamez po njem raztresene, na stranskih poljih so manjše, na srednjih treh medalj onih pa velike. Tako je ves plašč neorganično zasnovan in bogat vzgled svojevoljne rokokodekoracije. Žolt temelj, srebrni trakovi, modre in temnozelene, le deloma rdeče cvetlice ne delajo lepega vtiska. Cvetlice in listi in sploh vse lepšave niso vvezane v svilnato podlago, ampak sestavljene iz tankih, v kiticah spletenih motvozov, ki so prišiti na podlago. Pazni opazovalec bo našel odrezane konce kitic tam, kjer se neha en ton in se pričenja drugi, pa tudi ubode. Plašč je lastnoročno delo cesarice Marije Terezije in je prav dobro ohranjen. Cerkev ga je dobila v dar dne 2. dec. 1. 1750., tako da so ga na praznik sv. Frančiška, dne 3. dec., že lahko rabili. L. 1753. „Regia Aula Polona." 105 cm\ 67*5 cm. (SI. 47.) Ta plašč je nekoliko podobno zasnovan kakor prejšnji. Ima neravne trakove in štiri medaljone v sredi z odtrganimi cvetovi. Traki so vezeni. Vidimo vijugasto steblo, z dvojnim lističem med vzbočenima deloma. Na steblu so nanizane polkroglične srebrne kapice, ki se mnogo bolj živo kakor biseri leskečejo, na listih pa so všite okrogle ploščice. Umetnik teži po tem, da bi se vse na plašču bliščalo in svetilo in da bi dosegel čaroben vtisek. Zato nahajamo še poseben motiv: skupino poševnoležečih, vzporednih črt, sestavljenih iz samih se bliščečih srebrnih ploščic. Kretaj plašč kakor hočeš, pri vsakem kretanju bodo ujele nekatere ploščice svetlobne trake in se ti bodo mično smehljale v oči. Taki zvežčeki svetlobnih puščic presekavajo vijugasto mladiko na stranskih poljih in služijo za okvir dvema srednjima medaljonoma. SI. 46. Sv. Frančišek. Masni plašč, dar cesarice Marije Terezije. 48 V teh štirih medaljonih se menjavajo lilije in vrtnice. Plaščevo polje je zlat brokat, vsa vezenina pa je s srebrom izdelana, razen lilijevih pesti cev, ki so tudi zlati. Barv se torej ta krasni plašč izogiblje, ker hoče edino vplivati s s svojo bliščobo. Gotovo ga je najlepše videti v temni božični noči, ko se vsako leto po stari navadi rabi pri polunočnicah. Ta plašč je poslala 1.1753. kraljica poljska, Marija Jožefa, hči cesarja Jožefa I. Okoli 1. 1757. „P rine ep s hae-res electoratus Saxoniae Xa-verius Augustus." 107 cm: 72 cm. (SI. 48.) Na belosvilnatem temelju se enakomerno čez vsa tri polja razpletajo vitke mladike z zlatimi čašami in v bujnimi rdečimi in modrimi cveti. Cez to cvetličnato preprogo pa sta potegnjena od zgoraj navzdol dva zlato-vezana trakova. Polovica takega traka komaj vidno obroblja ves plašč. Popki in rombi tvorijo njih motiv. Pri do-sedaj opisanih plaščih ločijo široki traki troje polj in izmed teh je vsako za sebe okrašeno in včasi prekriči okras celo podlago. Pri saksonskem plašču pa enotna dekoracija prepleta vsa polja in temelj in krasne cvetlice se harmonično družijo v eno celoto. Tehnika v vezavi je odlična in ta plašč se sme med drugimi, tukaj shranjenimi imenovati najlepši, dasi ni najdragocenejši. Morda je laško delo, ker se mu nič ne pozna rokokoornamentika in je tudi nekoliko po laško prikrojen. Princ Ksaver Avgust je bil rojen dne 25. avg. 1. 1730. Njegova mati Marija Jožefa, kraljica poljska in volilna kneginja saksonska, mu je nalašč izbrala ime sv. Frančiška. Ni pa bil prvorojenec in dedič, kakor stoji na plaščevem listeku. Plašč se je daroval šele po 1. 1757., ker se ne nahaja med zapisniki darov v knjigi E. u. Gn. B. iz 1. 1758. L. 1757. „Archi Dux Austriae Maria Elisabeth." 110*5 cm : v 70 cm. Po osnovi in tehniki spominja na plašč Marije Terezije. Širok trak tvori tukaj srednje polje v podobi treh medaljonov §. Trakovi so iz zlatega brokata izrezani in modro obšiti. Temelj medaljonov pa ni srebrn brokat, kakor je videti, ampak je z roko narejen. Navadna platnena podlaga je namreč vsa zadelana z vodoravno ležečimi ploščnatimi srebrnimi nitmi in je olepšana z modrimi in rdečimi cvetlicami. Tudi te so sestavljene iz kitic kakor pri plašču Marije Terezije. Stranski polji sta belosvilnati in prepreženi z gOvSto srebrno mrežo, na katero so našite srebrne, bleščeče se ploščice. SI. 47. Sv. Frančišek. Masni plašč, dar poljskega kraljevega dvora. 49 Na nahrbtnem delu se nahaja ob spodnjem robu z zlatom vezen napis: MARIA ELISABETHA Spodaj pa je grb VJV SI. 48. Sv. Frančišek. Masni plašč, dar saksonskega volilnega knežiča Avgusta Ksaverija. Srebrna poteza razpolovi rdeče polje od zgoraj navzdol; od leve na desno pa ga deli srebrno bruno. V zgornjem desnem in spodnjem levem četrtniku se nahaja črka A. Vrh grba je priprosto okitje in križ. Ta plašč je lastnoročno delo avstrijske nadvojvodinje Marije Elizabete, katera ga je darovala 1. 1757. (E. u. Gn.-B. 1858 p. 141.) L. 1759. „Majestas Regina Polon i a e." Ohranjen je ves ornat: pluviale, masni plašč (111 cm : 77 cm), dalmatika in tunika za levite in kar je potrebne oprave. Plašč ni vezen, ampak tkan. Zato se isti motiv vsepovsod ponavlja. Motiv tega krasnega brokata je naslednji. Skupaj stoje tri školjke, kakor bi tvorile kako vazo. Najnižja je obrnjena proti nam, ostali dve sedita višje in se vidita od strani. Navzgor se razraščata v zlate rastlinske ornamente, navzdol pa ju spajata s srednjo školjko biserna venca. Od te visi bogat grozd z zelenim listjem; iz nje pa v raste šopek vijoličastih cvetlic. Školjka, grozd in šopek so z zlatom pretkani. Iz zgornjih školjk pa se dvigajo krasne cvetlice. Nižje ležeče so temnordeče in vijoličaste, s čašo polno zlatih jagod; višje pa imajo otvor-jene rdeče in nebesnosinje cvetove. L. 1763. Od francoskega dvora. Pravo kraljevo darilo: 3 pluviali (vsak 155 cm visok; spodaj 200 cm v premeru), 1 masni plašč (112 cm: 71*5 cm), dve levitski tuniki in kar je s tem ornatom v zvezi. Mašni plašč je iz zlatega brokata z ročnovezenimi trakovi, ki tvorijo podobo križa, in cvetlicami, ki enotno prepletajo vsa polja. Zanimivi so trakovi. Obrobljajoči so 2cm široki, srednji pa 41/2—6 cm. Sleherni trak je tako razdeljen, da pride na vsakih 8 cm list, ki leži čez trak, v presledkih pa stoje ob njem po koncu vinskotrtni listi z grozdi. Okoli križa so pa trakovi še bolj bogati in navidez sestavljeni iz vsločenih paličic ali klinčkov, ki pa niso nič drugega, ko spomin na vzbokla rebresa školjk in zadnji izrodek bujnega rokokosloga. Ti klinčki so z debelim papirjem podloženi in vezeni v reliefu, ki se včasi za 8 mm vzdiga nad podlago. Obviti so z gladkimi, precej širokimi ploščnatimi srebrnimi in pozlačenimi trakovi, ki so pa že skoro vsepovsodi zglodani. Radi debele podlage in obilo srebra je ta oprava izredno težka. V sredi križevega 4 50 si. 49. Sv. Frančišek. Pluviale, polja raste krasna vrtnica z dvajsetimi odprtimi rdečimi cveti, med katere je 13 drugih cvetov in raznih popkov pomešanih. To bujno rastlinsko okrasje prehaja tudi na stranska polja in jih preprega z manjšimi listi in cveti. Vsi so s svilo vezeni in kakor žamet prirezani. Tukaj vpodobljeni pluviale (SI. 49.) je enako izdelan ko mašni plašč. Na kapi se vidijo reliefne vsločene paličice in velike cvetlice, na zlatobrokatnem ogrinjalu pa bogato raz-raščene mladike z rdečimi in modrimi manjšimi cveti. Ta plašč je dobila cerkev 1. 1763. za god dar francoskega kraljevega dvora, svojega zaščitnika. Poslala ga je mati kralja Ludovika XVI. Na Dunaju ga je sprejel na mitnici o. Herendler iz dr. Jez., ki je imel razne sitnobe, a je vendar dosegel, da se zaboj ni odprl, ampak koj na Vransko tamošnjemu poštarju odposlal. Poštnino je plačala darilka. Ko pa je cesarica Marija Terezija zvedela o dragocenem ornatu, je želela, da se ji pošlje na ogled vsaj mašni plašč in pa od poljske kraljice darovani zlati plašč s srebrno vezenino. To se je tudi zgodilo spomladi 1. 1764. Cesarica, visoki plemenitniki in prelati so ogledovali krasno cerkveno opravo. Ona je posebno pohvalila poljski plašč, ki ji je bolj ugajal radi svojega finega in nežnega dela. Izmed drugih oprav omenim še, da je tudi mati cesarice Marije Terezije, cesarica-vdova Elizabeta, izdelala 1. 1739. mašen plašč in antependij za sv. Frančiška, ki sta se že izgubila; in da je istega leta poslala grofica Breiner 1 kazulo, 2 dalmatiki in 1 pluviale, katere je bila naredila iz poljske kraljeve oprave. Božjepotni spominki. 1. Bakrorez, 12 cm : 6*3 cm velik. V sredi je narisana čudodelna podoba z okvirjem, a krivo, ker svetnik nosi vrvico mesto pasu in nima križa v rokah. Za okvir služijo štirje medalj oni z raznimi svetnikovimi čudeži in nečitljivimi podpisi. Ob zgornjem robu slike je ime Jezusovo, ob spodnjem robu pa božjepotna cerkev od zunaj. Podpis se glasi: Warhafte Abbildung des Wunderthatigen ster benden H. Francisci Xaverij S. J. zu Obcrburg in unter Stever Marck 11 Joh. Ferstler sc. Graccy. 2. Bakrorez, 15 cm : 7-6 cm. Reproducirá podobo s srebrnim okvirjem. Podpis je enak kakor pri prejšnji sliki. To je druga slika, katero je Ferstler napravil. Svetnik nima pasu, pač pa križ, in enako glaseč se podpis tako razdeljen, da izpolnuje tri vrste in ni treba praznih navpičnih črt, da se zadela preostali prostor. 51 3a. Kamenotisek, 10 cm: 6*5 cm. (SI. 37, str. 34.) V fantastičnem okvirju se nahaja precej natančen posnetek čudodelne podobe, pod njo pa se vidi (krivo narisana) božjepotna cerkev in bližnja okolica. Podpis se glasi: Sv. Francisko Ksaverjan! Svoje dni Indijanom čudodelni učenik, Bodi tud Slovencam vselj mogočni pomočnik. Lith. u. Kunsth. v. Gebr. C. u. N. Benziger in Einsiedeln. 3 b. Od te podobe se nahaja še večji odtisek, 18 cm : 11 cm, ki obstoji iz našega kamenotiska (10 cm : 6*5 cm), ki pa je obdan od 2—3 cm širokega lesoreznega okvirja s podobami treh angelov in Matere Božje med tremi kralji. Ta okvir je lahko rabila tvrdka za katerokoli podobo. Sliki ustanovitelja božje poti in slikarja čudodelne podobe. Nahajata se v župnišču. 1. Ustanovitelj Ahacij Steržiner, prej komisar (dekan) gornje-grajski, je lep mož s polnim, obritim obrazom in črnimi, v sredi razpreč-kanimi lasmi, ki padajo na obeh straneh k ramenom, a so v ravni črti (v visokosti brade) pristriženi. Njegove velike oči gledajo izpod izredno visoko ležečih obrv (skoro kakor pri izrazu začudenja) živahno v svet. Nos je dolg in ozek. Nosi črn, rdeče obrobljen tal ar z modrimi gumbi. Cez talar je zavihan beli ovratnik in čez rokave so nataknjene poskrobljene zapestnice. Rimski prašnik z ravno naplečnico zagrinja levo roko, v kateri drži na prsih mal križec. Desnico polaga na razgrnjeni načrt nove cerkve, zadi za o ko pa se vidi na neki ograji prislonjena čudodelna podoba. Velikost: r66 cm vis., 74 cm sir. Slika je slabo ohranjena. Barva se je že na mnogih krajih, tudi v obrazu odluščila. Vidi se, da je bila slika rdeče (Mennige) podslikana. Spodaj gre čez celo sliko v velikih črkah napis: AHATIUS STERSCHINER FUNDATOR. OBUT XI.ma MAII. ANO 1741. Zadi je na platnu velik napis ob zgornjem robu: Sapotnegg pinx. Veliko nižje pa se čita od druge roke pristavek: Renovirt A 1847. Slika je bila narejena najbrž šele po smrti Steržinerjevi. Doprsna podoba in podpis: „Ah. St. Fundator" je istočasno delo. Bela barva napisovega traka ni položena šele pozneje čez druge barve in tudi ne odreže kos portreta proč, ampak list s cerkvenim tlorisom se ob vrhu napisovem zavije navzgor. Tehnika in kompozicija govorita torej za istočasnost. Dvomljivo je, ali bi bil St., dokler je še živel, pripustil častitljivi naslov: Fundator. Neverjetno pa je, da bi bil ostal na tem napisnem traku še prostor za pristavek: obiit i. t. d., ki bi se naj dostavil šele po smrti. Zoper pristnost tudi govori čisto laški značaj obraza in mladost predstavljene osebe. „Ustanovnik" Steržiner je bil 52 let star, ko je cerkev dozidaj in 65, ko je umrl» 4* 52 Zato je verjetno, da je slika narejena šele po opisih njegovih pomočnikov po Steržinerjevi smrti. Zanimiva pa je, ker nam vsaj nekoliko predstavlja tega izrednega, gorečega in pobožnega moža. Na njej tudi vidimo sodobno duhovniško nošo. 2. Slikar Reinwaldt (SI. 50.) je postaren mož z visokim čelom — ker so mu lasje že izpadli — z živahnimi očmi, visečo spodnjo UvStnico in z nekaj brkic pod nosom. Nosi dolge plave lase in ogrinja idealno opravo iz bele, pod vratom razpete srajce in zelene suknje z rdečim ovratnikom. V levici drži čopič in paleto, desnica se ne vidi.1 Slika je ovalna, 93 cm visoka, 70 cm široka in nosi na levi nad ramo napis z belimi nemškimi črkami: Johann Michael Rainwalth. Original Mahler der gnadenreichen Bildniifl des heiligen Francisci Xa-verii zu Oberburg und zu Prag, gestorben Anno 1740 seines Alters 85. Jahr — Slika je prav dobro ohranjena. Ume se pa, da je kakor vsaka stara oljnata podoba nekoliko potemnela in da je slikana plast vsa razpokana. Tako je n. pr. konec nosa središče razpok, ki se v šestih krogih okoli njega zgrinjajo in tudi okoli desne rame se vidi čvetero takih brazd. Slika je pristna, še več, je lastnoročno delo Reimvaldtovo in spada med t. zv. zrcalne portrete. Slikar stoji pred zrcalom; gleda vanj in slika samega sebe. Ves izraz in vse kretanje naše podobe je po tem umerjeno. Nemški pripis so dodali po njegovi smrti. Tudi o umetniškem stališču Reimvaldtovem se da soditi iz te izvirne slike: on ljubi žive barve in svetlotemo, se omejuje in stilizira, je slikar-poet. Podružnica sv. Mihaela v Radmirju. Cerkev (SI. 51.) ima predpostavljen zvonik, eno ladijo (12'60 m : 5*29 m), ki je precej nizka in banjasto svodena (višek 4.59 ni) z vrezanimi kapami, in prezbiterij (4'65 m : 3*85 ni) iz dvojih gotskih zvezdnatih polj (vis. 4*44 m) 1 Na fotografiji se je pokazala slikarska tabla v ozadju, drugače se težko zasledi. vSl. 50. vSv. Frančišek. J. M. Reinwaldt, slikar čudodelne podobe. 53 ž rebresi, končujoč s ¡tremi stranmi osmerokota. Prezbiterij kaže pozno-gotske oblike z zanimivimi skulpturami. Rebresnat svod počiva na polustebrih, ki kažejo v preseku pol osmerokota. Imajo podnožke, baze in vrh obročkov nekaterikrat figurirane kapitele. Prvi na desni je doprsna angelova podoba s praznim napisnim listom v rokah; naproti je moleč deček in vrh sosednega polustebra je maska med rastlinskim listjem. Tudi slavolok počiva na podobnih kapitelih: vidi se ženska maska vrh listov7 ki stoje na levi strani slavoloka po koncu, na desni pa padajo njih vršički navzdol. Sklepniki so skoraj vsi okrašeni. Nekateri kažejo razcvetelo vrtnico, drugi trojne ali čveterne liste, drugi ščit, dva glavna pa imata figure. Sklepnik v središču zvezde nad altarjem nosi doprsno podobo sv. Mihaela (SI. 52.). Nadangel ima prepasano oblačilo z ozkimi rokavi in peruti. Njegov polni deški obraz s kratkimi lasmi nima sijaja. Desnico povzdiga, v levici pa drži tehtnico. Desna skodelica z molečo dušo se je povesila, leva pa z okroglim kamenom (?) je smuknila v zrak. Drugi, osrednji sklepnik (bližje proti slavoloku) kaže doprsni relief sv. Katarine Aleksan-drijske z dolgimi lasmi in krono na glavi, z zobčatim kolesom in mečem v rokah. Vse te skulpture so priprosto delo. Okna so ohranila v prezbiteriju in deloma tudi v ladij i prvotno gotsko krogovičje v precej poznih oblikah. Mesto ostrega loka se že vriva polukrog, ki sklepa oboje polje dvodelnih oken; vidi se tudi t. zv. ribji mehur, ali pa ravne, križajoče se palice (SI. 52.). Čedna cerkvica sedi na nizkem obronku nekoliko sežnjev višje nad cesto in kraljuje tako nad celo radmirsko vasjo (SI. 53.). Tukaj je bila cerkev sv. Mihaela že nekaj časa pred 1. 1395., ko se prvič omenja. Sedanja stavba je iz konca 15. ali iz za- v četka 16. stoletja. Čudno je, da nima podpornikov od zunaj, ko jih še nahajamo pri sto let mlajši cerkvi sv. Mihaela nad Mozirjem. Stolp, spodaj čveterokoten, zgoraj osmero-koten je pozidan v XVII. stoletju. L. 1895. je cerkvica veliko trpela po potresu v noči od 14.—15. aprila in se je potem popravila na soseskine stroške. Tedaj se je nadomestil rebresnati svod v srednji ladiji (ostali sta še dve gotski konzoli) z banjastim obokom in se je prizidala primerna in večja zakristija mesto stare z letnico 1720. L. 1631. so bili v cerkvi trije altarji: sv. Mihaela, sv. Marka (ev. str.) in sv. Vida (ep. str.). Na dan sv. Vida se je tudi od ■ SI. 51. Radmirje pri Sv. Frančišku. Tloris podružnice sv. Mihaela. SI. 52. Radmirje pri Sv. Frančišku Dva sklepnika s podobama sv. Kata-* rine in sv. Mihaela in krogovičje v oknih. 54 L 1395. naprej obhajal spomin cerkvene posvetitve. Od teh nastavkov iz 1. 1631. ne stoji nobeden več1, ampak sedanji trije so vsi poznejši in iz istega časa. (SI. 54.) Da se o tem prepričamo, je treba primerjati izrezljane okraske, ki se razpletajo v vijugah ob straneh stebrišč in atik, ki krasijo podnožje stebrov, in upoštevati prisekane kosce polukrožnih čel in tablico z žarki na vrhu, motive, ki se pri vseh treh altarjih nahajajo. Ako torej moremo en nastavek datirati, potem smo za vse določili njih dobo. Beremo pa na glavnem nastavku na zadnji strani precej oguljen in že pobeljen napis: Genialen Ano 1505.2 Renovatum Ano 1846. Vendar nima ta datum nobene vrednosti. Prvo vrsto je pisala ista roko z istimi črkami, kakor drugo. Od starega napisa pa ni nobenega sledu. Nadalje se čita: „Gemalen" — slikan, a nastavek ima samo kip, in po svojih oblikah spada altar v sredino XVII. stoletja, o čemer se bomo pri opisu prepričali. Nastavek glavnega alt ar j a kaže stebrišče 4 stebrov in golšasto ogredje. Srednja dva stebra sta v spodnji tretjini obdana z listjem, višje pa sta zavita in s klinčki in vrtnicami opletena. Stranska stebra sta na poseben način kanelirana. Mesto uglobijenih brazd vidimo po dolgem vzbokle kane-lure, kakor okoli debla pritrjene palice, ki pa so počez nasekane. Vrh stebrov je ogredje in atika z dvema stebroma in ogredjem. Koncem obojih ogredij vidimo prisekane kose polukrožnih čel. Med stebri so dolbine za kipe; srednja je višja, stranski sta nižji. Vsa stavbinska razdelitev spominja na motiv Konštantinovega loka v Rimu s tremi prehodi, od katerih je srednji višji, in z atiko — motiv, ki se je na Laškem kopiral v prvorenesanskih altarnih nastavkih, pozneje pa se je bolj svobodno porabljal. Kipi na altarju so: • sv. Družina3 sv. Gabriel —■ sv. Mihael — sv. Rafael. 1 Orožen misli, da stoji še glavni nastavek, ki nosi po njegovi trditvi letnico 1595. 2 Orožen: 1595. 3 Sv. Jožef in D. M. peljeta Dete za roko. f SI. 53. Radmirje pri Sv. Frančišku. Podružnica sv. Mihaela od juga. 55 Iz katere dobe je torej naš nastavek ? Stavbinsko dispozicijo ima enako z nastavkom v Bočni. Ta je datiran iz 1.1646. Stebri z vzbočenimi in nase-kanimimi kanelurami se nahajajo pri glavnem altarju v cerkvi Device Marij e v Puščavi iz 1.1641. Torej spada naš oltar v sredino XVII. stoletja in ravno-tako tudi stranska nastavka. Pri stranskih alt ar jih vidimo v sredi med dvema stebroma veliko, polukrožno za-vršeno sliko. Stebra nosita kose golšastega ogredja in nad sliko vsločen karniz. Atiko tvori slika v okvirju iz 4 segmentnih lokov sestavljenem in z raznim pletenim in vijugastim okrasjem ob danem. Na ev. strani je na vrhu sv. Marko, spodaj sv. Florjan. Ta pa ni slikan kakor rimski stotnik, ampak kakor knez v opravi XVII. stoletja. Na nogah ima vitežko železno oklopje, vrh katerega mu sega zelena suknja do kolen, nad njo pa se blišči prsni oklep. Ogrinja rumen plašč z obramnico (pelerino) iz knežjega hermelina. Mala brada in dolgi, kodrasti lasje (lasulja?) spominjajo na dvorne noše tiste dobe, n. pr. na reliefe vladarjev, katere je videl priprost slikar na srebrnih tolarjih. Svetnik ima vladarsko krono na glavi in belo zastavo v rokah. Radi teh ikonografičnih posebnosti je slika zanimiva. v Na ep. str. je zgoraj slika sv. Vida, spodaj pa kam en j anj e sv. Štefana. Vidimo tri kamenjalcc in njih načelnika na konju. V oblakih je sv. Trojica. Pred velikim altarjem visi stara s v e t i 1 n i c a lepega dela. si. 54. Radmirje pri sv. Frančišku. Stranski altar sv. Florjana in glavni altar sv. Mihaela. Podružnica sv. Jakoba v Okonini. Cerkev (SI. 55.) obstoji iz podolžne, banjasto svodene ladije, iz prez-biterija in dveh kapelic. Dolga je 21 m in široka v ladij i 7*8 m, čez kapele 56 8*12 m in v prezbiteriju 5*9 m. Tloris kaže podobo križa in je sploh zelo soroden s tlorisom cerkve sv. Frančiška. Kapele imajo ravnotako posnete vogle in pilastri so enako razpostavljeni, razloček obstoji samo v svodenju. Mesto ploščnatih kupol se dvigajo nad tremi konci križevih vej kupole s svetilnicami t. j. z lastno svetlobo. Zato niso skrite pod streho, ampak se vidijo od zunaj in napravijo slikovit vtisek (SI. 56.). Tudi križališče je po načinu kupolnih podnožkov obokano, a kjer bi se morala prava kupola pričeti, je ostal prazen krog, v premeru ok. 4 m širok, ki je ravno z deskami pokrit in pobeljen. Čemu to, ni umevno. Kupola s sve-tilnico bi bila na tem mestu delala težave pri podstrešnem stolu in bi tudi ne bila zunanjemu vtisku na prid. A dotično odprtino bi bili lahko s plitvim obokom svodili, ki bi ne bil ničesar oviral. Stolp stoji v cerkveni ladiji in sicer tako, da je njegova prednja stran v isti črti ko fasadna stena; v ladiji je štirivoglat in sloni na slopih, nad streho je osmerovoglat. Verjetno je, da je zvonik še ostanek stare cerkve, pozidan v XVII. stoletju, in da je bila fasada stare cerkve tam, kjer sta sedaj stolpova znotranja slopa. Cerkev se imenuje 1. 1455. Vizitator 1. 1631. pravi, da je temna in zahteva, naj se razširijo njena okna. Gornjegrajski perspektivni zemljevid ok. 1. 1650. nam jo kaže v gotskih oblikah z nastrešnim stolpičem. Ko se je pričela L 1715. pri gornjegrajski podružnici sv. Barbare božja pot na čast sv. Frančišku, je tedanji kaplan rečiški Jurij Shnaller, nekdanji gojenec gornje-grajskega alumnata in tovariš Steržinerjev, povzdignil češčenje sv. Ignacija, sv. Janeza Nepomuka in sv. Jakoba pri tej, tedaj rečiški podružnici.1 L. 1722. se je pozidala kapelica sv. Ignaciju. Kronogram na slavoloku pravi: 17. NA ČAST VEČNEMU BOGU IN SV. IGNAC ¡O Z(!) SOZIDANA 22. MAGNO DEO ET SANCTO 1 GNATI O C0NSTRVXERVNT. Latinski tekst je prvoten in spominja na podoben napis pri sv. Frančišku iz 1.1726.: Magno Deo ac sancto exorta Xaverio. Slovensko besedilo in letnica se je dodala pri SI. 56. Okonina pri sv. Frančišku, restavraciji v preteklem stoletju. L. 1721. Podružnica sv. Jakoba od juga. je dovolila sv. stolica častiti sv. Janeza Ne- 1 Anales p. 8. Orožen čita: Jurij Scliwoller. SI. 55. Okonina pri sv. Frančišku. Tloris podružnice sv. Jakoba apostola. pomuka kot blaženega. Dve leti pozneje je postavil Shnaller njemu na čast kapelo, ki ima napis: 17. S V .JANEZ NEP: DOBREGA IMENA IN UBOŠTVA VARH SPREJMI NAŠE PROŠNJE 23. DIVE IOANNES FAME ET PAVPERTATIS PROTECTOR VOTA NOSTRA SVSCIPE. Svetnikom ga je proglasil Benedikt XIII. 1. 1729., dne 13. marca. Istega 1. 1729. je ustanovil Shnaller bratovščino: „Sv. apostola Jakoba, sv. patrijarha Ignacija in sv. mučenika Janeza Nepomuka z namenom, da bi udje ostali zvesti v spokornem duhu in bi ob smrtni uri dosegli milost božjo." L. 1731. se je potem pozidal nov prezbiterij, čigar napis se glasi: 17. POD VARvSTVOM SV. JAKOBA APOSTOLA BODEŠ SREČEN 31. S VB PRESIDIO RELIQVIE BEATI iACOBl APOSTOLI MAlORlS TVTVS ERlS. Tudi al t ar j i so iz iste dobe. Na visokih in celo podvojenih podnožkih se dviga glavni altar, obstoječ iz dveh zavitih stebrov ob straneh večje dolbine in ene ploščnate dolbine ob vsaki strani. Nad ogredjem se dviga še enako nadstropje z atiko. Stavbeno in kiparsko delo ni mnogo vredno. Razredba kipov je naslednja: neki svetnik — sv. Ana — neki svetnik sv. Ignacij — sv. Jakob st, ap. — sv. Frančišek Ks. Stranska altar j a sta pa zato zanimiva, ker sta vzorca najbolj živahne in skrajno vihrave baročne skulpture(Sl. 57.). Za altarno mizo se vzdiguje med dvema pilastroma altarna slika. Pred pilastroma pa stojita na tleh, poleg pravega altarja, dva baročna stebra, ki sta vrhunec dekorativnega rezbarstva v tem okraju. Njuna podstavka sta v preseku štirivoglata, pa tako zasukana, da gleda proti nam vogel, ne pa stranica, in sta sestavljena iz plošč, svitkov in žlebov podobno kandelabrom ter sta dvakrat višja ko altarna miza. Vrh nju stojita na bazah ravnotako postavljena štirivoglata stebriča, ki sta v spodnjem delu vzboknjena in trebušasta, v zgornjem delu pa vitka in se razcepita na svobodne palice, ki se zasučejo, dospevši do krilne plošče, v polžeke in tvorijo tako fantastična kapitela. Ravnotako subjektivno je popolno ogredje. Najprej je poleg slike vzbočeno, potem parkrat nalomljeno in nad stebrom votlovsl oceno; vrh tega leži poševno: pri sliki je najnižje, nad stebroma nekoliko višje in tam je sprednji vogel še nalašč zasukan navzgor. Kipar je hotel doseči neki včinek in ga je dosegel. Altar se zdi večji kakor je v resnici in imponira. Toliko o arhitekturi, ki je pri obeh altarjih enaka. Pri altar ju na ep. str. vidimo na vrhu kip sv. Jožefa, na atiki sliko dveh angelov, ki neseta v odprtem relikviaru nestrohnjen jezik sv. Janeza Nepomuka. Ob straneh glavne slike stojita dva kipa: patrijarh s palijem, ki s kazalcem desne roke kaže na usta (sv. Janez Zlatoust) in svetnik, ki daje denar raztrganemu dečku (sv.Janez Miloščinar). Glavna slika sv. Janeza Nepomuka je ok. 3 m visoka in 147 cm široka. Svetnik kleči na oblakih, obrnjen proti nam, in nosi korarsko obleko, namreč črn talar, ozkorokavo korno srajco in ogrinja obramnico iz črne kožuhovine. Gleda na križ. Ob 58 straneh sta dva angela z dvema klinčkoma v rokah: z belim in rdečim. Poleg desnega svetnikovega kolena se vidi odprta knjiga z napisom.: ALBUM FAMA VITJE PEREN NIS Vrh knjige je biret. Ob levem spodnjem robu j e vprizorjena mu-čeniška smrt sv Janeza. Štirje rablji ga spuščajo iz kamenitega mosta v spodaj tekočo Vltavo. Na mostovem robu se je podpisal slikar: Venetcia T. Q. fecit. Na ep. str. (SI. 57.) C1 „ A1 . . ..... t .. je vrh atike kip Ma- hi. 57. Okonma pri sv. Frančišku. Altar sv. Ignacija J v. r Lojolanskega. tere BozJe s PO^zdlg- nj enimi rokami (Brezm. Spočetje), spodaj slika sv« Trojice in ob straneh naslovne podobe sta kipa dveh bradatih jezuitov in sicer sv. Frančiška Ksaverija s knjigo in lilijo v rokah in najbrž sv. Frančiška Bordžije, ki nima nobenega posebnega znamenja, bil pa je 1. 1671. svet- v B nikom prištet Glavna slika kaže zamaknjen je sv. Ignacija. Široka je 140—145 cm in ok. 3 m visoka. Svetnik kleči na oblaku, obrnjen proti levi, in z razpetimi rokami, nazaj položeno glavo in lahno odprtimi usti upira oči v nebeško prikazen. Na oblakih je prišla Marija Devica. Z levico objema Božje Dete, z desnico pa kaže na ime Jezusovo v solnčnem sijaju, katerega prinašata dva angelčka od leve in ga držita svetniku naproti. Svetnik ima na prsih podobico Žalostne Matere Božje in rožni venec ob pasu. Deset drugih angelov je še okoli Marije in Ignacija. Največji za svetnikovim hrbtom drži odprto knjigo s svetnikovim rekom: OMNIA I AD I MAIOREM I DEI ! GLORIAM. Pred svetnikom pa drugi angelček vihti žareče bliske v rokah, ki švigajo na zemljo in so omamili mladega moža s črno opravo, klobukom in z belim krežlecem (Halskrause). Od strahu mu je padla knjiga iz rok. Poleg njega je rjavozelen obraz (Smrt?). Večji je prizor v ospredju slike, kjer se vidi v levem kotu postelj z mlado ženo z razvezanimi lasmi in malim detetom. Obadva upirata oči na strašen prizor. Na tleh je namreč velik in krepek mož, razven rdečih, do kolen segajočih hlač je ves gol in še srajco je slekel in si jo vrgel čez pas. Napol sedi, napol leži. Glavo ima nazaj zasukano, oči otekle in krčevito izbuljene in skozi odprta usta riva jezik ven izmed zobov. Obsedenec je. Iz ust se mu vleče kakor sapa belkast dim in kaže sled, ki ga je zapustil proti desnemu robu bežeč zmaj. Ljudje pravijo, da sta tukaj vprizorjena „Luterš-Martin in njegova Katerca", pa je očividno, da se predstavlja čudežno ozdravljenje kakega obsedenca. Podobno je slikal Peter Pavel Rubens 1. 1620. za jezuitsko cerkev v Antverpenu prizor, kako sv. Ignacij ozdravlja obsedence. Ta slika je prišla šele 1. 1776. v cesarsko galerijo na Dunaj, a naš slikar — podpisal se je ob spodnjem robu J. L. Krackher f(ecit) — jo je gotovo spoznal po kakšnem leso- ali bakrorezu, ker se naš obsedenec precej podobno nahaja na Rubensovi sliki. Krackherjevo delo je izvrstno v koloritu; ima žive in krepke, a dobro ubrane barve. Tudi obraze je pogodil in posebno dober je svetnikov izraz. Čeprav Krackher prekaša svojega tovariša I. Q. Venetcia na sosednjem al-tarju, vendar tudi on ni velik umetnik, pač pa izvežban mojster, ki po boljših umotvorih povzema in sestavlja svoje osebe in jih potem s spretnim čopičem v tedaj navadni maniri izvršuje. Kjer sta bila 1.1631. koncem srednje ladije altarja sv. Križa in sv. Antona, še dandanes stojita na istem mestu altarčeka s kipoma Matere Božje sedem žalosti in sv. Antona Puščavnika. Na prvem altarčeku leži truplo Zveličarjevo na tleh, Marija pa moli. Zadi za kipi so na steni freske Fantonijevega čopiča. Na ev. str.: Na vrhu sv. Peter, ob straneh M. B. pa sv.Janez Ev. in sv. Marija Magdalena. Na ep. str.: Sv. Pavel zgoraj, ob straneh Puščavnikovih pa sv. Mihael in sv. Florjan. Križevi pot je na malih tablicah na platno slikan. Barve so prav živahne, izraz in tehnika pa brez posebne izurjenosti. Slikar se je podpisal na zadnji postaji: C. Goetzel pinx. 1826. Bratovščinski spominek. Sprejemni list. Bakrorez. Plošča 19 cm dolga in 12*16 cm visoka. Na vrhu je po dolgem v štirih vrstah napis, ki pove namen bratovščine sv. Jakoba, sv. Ignacija in sv. Nepomučana in ustanovno leto 1729. Potem pa se deli plošča navpično na troje polj. V stranski se berejo pod štirimi točkami dolžnosti udov,1 v srednjem pa je v gornjem delu slika treh zaščitnikov, ki stojijo na kvadriranem tlaku, a za njima se usipava bogata luč izza težkih oblakov, ki so se zbrali ob zgornjem robu slike, pod sliko pa so našteti bratovščinski odpustki. 1 25ruberfdjafft Jacobi, be§ Patriarchen Ignatii, uttb be3 Ioanis Nepom. | um b erlcmgimg ber toasten ^uffterl^arrimg, im guten uttb ettttbiidjer gttab $otte3 | Ijinfaljtt auf$ bijett Seben; p Okonina ncrfjettb bet) S. Franc. Xav. | aufgeritzt Anno 1729. | 60 V. Župnijska cerkev sv. Kancijana v Rečici. Cerkev stoji na zelenem, od dveh strani zazidanem prostoru sredi trga in je obrnjena proti vzhodu (SI. 58. in 59.). Ima eno ladijo z dvema stranskima kapelama in prezbiterij. Dolga je 25 m, široka v ladij i 8*8 m, čez kapele 18*5 m in v prezbiterij u 6'6 m. Pilastri z odlomki ogredja nosijo počrezne oproge, med katerimi krijejo kupole ladijo in prezbiterij. V kapelah ni niti pi-1 astro v in peterostrani kupoli slonita na zidu. Na severu je pri-zidan stolp, na jugu zakristija. Od zunaj je cerkev celo priprosto z lizenami razčlenjena. Le močni zvonik s gotskimi linicami spominja še na stare čase. L. 1896. je na presno poslikal cerkev Ivan Gosar iz Celja. V prezbiterij u vidimo na desni steni obsodbo sv. Kancijana in tovarišev, na levi njih obglavljen je, na kupolnatem svodu pa vse štiri — Kancija, Kancijana, Kancijanilo in Prota — v nebeški slavi. Na znotranji steni slavoloka se čita napis: SI. 58. Rečica. Tloris župne cerkve. TA CERKEV JE BILA ZA ČASA KNEZ0SK0FA MIHAELA ŽUPNIKA M. STERNAD, KAPLANA ŠT. PIVEC, KLJUČARJEV 18 A. JERAJ IN FR. ŠTIGLIC Z MILODARI ŽUPLJANOV OD AKAD. SLIKARJA IV. NEP. GOSAR SLIKANA TER SLIKE PO DEKANU FR. DOVNIK BLAGOSLOVLJENE. 96 Reguln ober gefetß, mafi in biefer | 33ritbcr)cf)afft 511 | Scrridjtcn. | 1. (Sotten bie trüber nnb 6d)ioefter | Xäglic6) 51t 9J£orgen3, fo baib | fte ertoadjen, beit 116 $ ja int: | Sobet bert Gerrit alle ^biefer | etc. ober aber ein SSaternnfer nnb | Ave Maria f^redjen, nnb bet)iteben§ | alle iijre gnte SBercf nnb $errtdj|tmtgen be§ ganzen Xag3, bnrdj ein | gute Sffteinnng ÖJott bent §errn 51t ( feiner gröffern (E)r aufopfern tüte | and) einen Stetffen 23orfa| machen | ftenigft bte STobt ©itnb 51t ntetyben. * ♦ 2. ©otien fte fid) beffeiffen betten | bret) 23rnberfd)afft Patronen | in ifjrett Sebent SSanbef ttad) 51t | folgen nnb baib ein SDtgettb baib | bie attbere, in toeiidjen btfe §eiitgcn | fürtrefffid) getoefen, ifjnett nadj§n|ü6en. ■ 3. (Sofien bte Stfäfjcreit an benen | geflogen bifer bret) Söruber[fd^afft Patronen in ber 23 ruber-- ♦ ♦ fd)afft|fird)en erfdritten, nnb ba felbft bent | göltet SMenft nnb $rebig betjtuoljnen, | bamii fte anf fofdje toei§ iljrett fröfti- ¡gen @d)n| befto feidjter erhalten nnb | in anfjornng if)re3 Gebert SBanbefö ] nnb groffer Xugenben tuiffen | benen feibtgen nad)§nfoigen bte | ioeitf) entlegene aber follen an besagten gfeffcXägett anberioertf)tg | iijre mögliche Sinbadjt berricfjtcn. 4. ©offen bie SBrüber nttb ©d)toefter | fid) mit eitoeidieit 33iibieitt biefer | bret) patronen öerfeijen, | bamit fte I)ter bnrd) errinnert toer-|ben, in allen iljrett anliegen 51t j bifett groffen getfigen, at§ ifjrett | abfottbeiiidjen ©djnfepatronen, f tfjre gnffndjt pnefjnten. 61 Na zunanji slavolokovi strani je freska zadnje večerje, in zraven na svodu sliki sv. Družine in rožnivenške kraljice. Nad lokoma, ki vodita v stranski kapeli, vidimo rojstvo Jezusovo (na levi) in poklon Treh kraljev (na desni), v naslednjem svodnem polju pa nad okni vstajenje Gospodovo (na desni) invnebohod (na levi) ter prihod sv. Duha (na svodu). V južni kapelici je nad stensko dolbino slikan izgon prvih sta-rišev iz raja. Tukaj je morala stati ena najstarejših cerkev tega okraja. V ž up ni cerkvi sv. Kancijana (in plebe s. Can-tiani1) je zboroval 1. 1173. oglejski očak Udalrik z veliko dostojanstveniki. Prvotna romanska cerkev je dobila pozneje gotski zvonik, ki se je še ohranil, izvzemši najvišje nadstropje in streho. L. 1361. je bil v njej al t ar sv. Florjana, pri katerem se je ustanovila kaplani i a.2 Vizitator iz L 1631. je našel 7 altarjev, sv. Kancijana v prezbiteriju, v # sv. Štefana in sv. Nikolaja na ev. str. ter sv. Florjana in Matere Božje na ep. str., sv. Boštjana sredi cerkve in sv. Andreja pod korovim svodom. Kapelic tedaj ni bilo. Pozneje so eno prizidali in sicer najbrž na severni strani, ker pravi izročilo, da je župna cerkev pogorela dne 13. aprila 1. 1799. in se je ohranil samo zvonik in ena kapelica (njegova soseda?). Potem so postavili razen omenjenih dveh predmetov celo novo cerkev,3 h kateri so 1. 1826. prizidali novo zakristijo. Cerkev je posvetil lavantinski knezoškof Leopold II. Maksimilijan, grof Firmian, dne 19. junija 1. 1804. Ob enem so bili posvečeni tudi altarji, a menda brez nastavkov, ker je dobil župnik L 1816. od škofijstva dovoljenje blagosloviti leseni glavni altar, L 1824. pa je bil nastavek altarja sv. Roka in Boštjana izgotovljen, čegar menza pa je bila že posvečena. Sedanji trije nastavki so iz 1. 1864. in so stali: glavni 2400 gold. in po 1300 gold. stranska. Nastavek glavnega altarja (SI. 60.) kaže tri stebre na vsaki strani široke dolbine. Srednji steber stoji nekoliko naprej. Stebri nosijo golšasto ogredje in atiko. Vrh stebrov sta dva angela z napisi. Na levem bereš: „Jaz sem mati čiste ljubezni" in na desnem: „Blagor njim, kateri ohranijo moja pota". V dupljini stoji sv. mučenik Kanci j an med dvema angeloma, ki držita meč in vojvodsko krono. Ob straneh stojijo med stebrovjem: prvomučenec 1 Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark. Graz 1875. L Band. No. 551. 2 Or. I). Ob. str. 185. 3 Ker je južna kapelica znotraj enako zavržena ko prezbiterij, zato je verjetno, da sta oba iz istega časa, torej da je ta kapelica novopozidana, njena tovarišica na severu pa še ostanek stare cerkve, SI. 51. Rečica. Župna cerkev od zapada. 62 v sv. Štefan in sv. Miklavž na levi, sv. Trojica in sv. škof Udalrik pa na desni. Za postni čas ima altar zanimivo oljnato sliko iz začetka XIX. stoletja, ki predstavlja štiri oglejske mučence v ječi. Nastavka stranskih altarjev sta celo enako zasnovana. V severni kapelici je na atiki izrezljano Ime Marijino, v sredi nastavka pa je med kipoma sv.Joahima in sv. Ane velika slika Marije Device prečistega Srca. V južni kapelici je na atiki Ime Jezusovo in med kipoma sv. Roka in sv. Boštjana slika Srca Jezusovega. Kakor se vidi, se je spomin na altar sv. Roka in Boštjana iz 1. 1824. še ohranil. Podružnica sv. Janeza Krstnika na polju. Cerkev ima eno ladijo, stranski kapeli in prezbiterij (SI. 61. in 62.). Dolga je 20*8 m, v ladiji 6.6 m in v kapelah SL 60. Rečica. Glavni altar sv. Kanci- 16<9 m široka> pilagtri g kosQm dja jana v župni cerkvi. . . .. mesto kapitelov nosijo pocrezne oproge. Cerkev je svodena z nizkimi kupolami, dvema v ladiji in dvema v prezbiteriju in eno v severni kapeli. V ladiji je obok 7*87 m visok. V južni kapeli je kupolnat svod na kvišku potegnjen in jajcu podoben. Zvonik leži poleg prezbiterija na severni strani. Ko se gre v zvonik, se vidi nad prvim stropom pri tleh na cerkveni steni stara slika na presno. Predno se je prizidal zvonik, se je morala ta stena videti na prostem. Koj nad podzidjem (Sockel) se je pričenjala orjaška slika sv. Krištofa z božjim Detetom, od katere sta še vidni obe glavi. Krištof ima rdeče ustnice (brada se ne pozna več), krepko obrobljene oči (eno oko je 9.5 cm široko in za v 3*5 cm odprto) in obrvi. Sest valovitih gub je razoranih po njegovem čelu, katero ogrinjajo rmeni in kodrasti lasi. Nimb (v premeru 54 cm) z ugloblje-nimi, proti središču hitečimi žarki, je ob robu posejan z belimi pičicami. Rdečeoblečen svetnik se je s povzdignjeno desnico opiral ob gorjačo, z levico pa je držal levo nogo Detetovo. To se z desno roko oprijema njegovega nimba, levico pa z rumeno krogljico s križem na vrhu iztega v stran. Dete ima kodraste, plave lase in upira oči, polne mehkega čuta, v svetnika. Nosi zeleno, ozkorokavo obleko in ima podoben nimb (20 cm v premeru) kakor sv. Krištof. Nad glavama se vidi še kos obrobijajočega okvirja. Na rdečem pasu se čredijo osmerožarne bele zvezde in beli kvadrati, ki so s črtami razsekani, kakor bi bili mozaično delo. Slika je približno iz XV. stol. Cerkev se imenuje 1. 1347., je torej bila gotska stavba. Kakor smo videli, je bila zunanja stena prezbiterija na severni strani poslikana. Cerkev 63 ni imela zvonika, katerega so šele v XV. stol. pristavili in s tem zakrili sliko sv. Krištofa. Zvonik kaže deloma še gotske oblike: zidec iz peščenca, obstoječ iz gornje povprečke, pa line, ki končavajo sicer v polukrogu, a imajo gotsko posnete robove. Če upoštevamo najpoznejšo gotsko stavbo v tem okraju, cerkev sv. Mihaela nad Mozirjem, moramo reči, da ni nemogoče, da bi bil naš zvonik šele iz XVII. stol. in sicer SI. 61. Šent Janž. Tloris podružnice. iz i 1617. To letnico beremo na štiri- voglati, kamnati plošči z angelsko glavico na vrhu, ki je vzidana v prezbiteriju nad vratmi, ki vodijo v stolp. Napis se glasi: 1617 -H-C.R. IPl1 L. 1631. je imela naša cerkvica tri altarje: sv. Janeza evangelista, sv. Florjana (ev. str.) in sv. Križa (ep. str.), a še nobene kapelice. Pozneje (morda v XVIII. stol.) so prizidali eno kapelico, ki je ostala z zvonikom vred, ko so 1. 1843. podrli vso cerkev in jo znova pozidali. Orožen piše, da je imela cerkev 1. 1877. poleg glavnega še 2 stranska altarja v ladiji in sicer sv. Elija na ev. str. in sv. Apolonije na ep. str., pa en altar sv. Florjana v kapeli. Zdaj ni več altarjev v ladiji in sv. Apolonija ima svoj altar v južni kapeli, sv. Elija pa sliko na Florjanovem altarnem nastavku Glavni altar (SI. 63.) ima širok nastavek z dvema stebroma in dvema pilastroma z golšastim ogredjem na vsaki strani oljnate slike krsta Jezusovega po Janezu Krst-niku v reki Jordan. Nad ogredjem je segmentno čelo s štirimi sedečimi angelčki in atiko, na kateri je vprizorjeno, kako sv. Trojica venca Marijo Devico. Poleg stebrovja stoje kipi sv. Urbana papeža in sv. Marka ev. na levi od slike, sv. Janeza ev. in sv. Janeza Nepomuka na desni. Altar je iz 1. 1852. Altar sv. Florijana v severni kapelici, kaže priprosto v SI. 62. Sent Janž. Podružnica od jugovzhoda. 1 Orožen ima napačen posnetek» 64 arhitekturo štirih stebrov z ogredjem in še dveh stebrov v atiki s polu-krožnim čelom. Na tem čelu in v atiki so slike, med stebri glavnega odstavka pa kipi. Razredba pa je ta-le: Kristusa v grob položijo Vnebovzetje Elijevo Sv. Rafael — Sv. Simon ap. — Sv. Florijan — Sv. Elizabeta — Sv.Gabriel. Sv. Elija se vozi na vozu vrh ognja; dva siva konja vodi angeljček na oblaku. Pri polaganju Zveličarja v grob vidimo v ospredju odprt grob, pred katerim stoji mož v dolgi halji s torbo na levi in kapo na glavi. Ta in še dva moža židovskega značaja držijo truplo Kristusovo. Za grobom stoji sv. Magdalena s posodo za mazila v roki, v ozadju na desni sta sv. Janez in Devica Marija. V osnovo te slike je služil kak laški vzorec. Altar je iz 1. 1873. Enake stavbinske oblike kaže altar v južni kapelici z naslednjimi predmeti: Sv. Uršula Sv. Ana uči Dev. Marijo Angel — Sv. Ignacij Loj. — Sv. Apolonija — Sv. Frančišek Ks. — Angel. Zgornji dve podobi sta sliki, drugo vse kipi. Sv. Uršula ima pod svojim plaščem zbrane vse stanove. Pouk Marijin kaže tuj vzorec. Devica je odrasla gospodična v pomanjšanih oblikah. Sv. Joahim gleda skozi okno na to sv. dvojico. Lep prizor družbinskega žaura. Štiri slike na stranskih altarjih so stare in so menda prej služile za nastavke odpravljenih altarčkov koncem ladij e. Podružnica sv. Katarine na Gorici. Cerkev leži na zeleni ledini vrh nizkega, okoli in okoli z gozdom poraščenega griča (SI. 64. in 65.). Obrnjena je proti zahodu in obstoji iz ladije in peterostranega prezbiterija, iz stolpa na severu in zakristije na jugu. Dolga je 17*5 m, v ladiji široka 7 m. 6*55 m visoki banjasti svod z vrezanimi kapami je v ladiji utrjen s tremi oprogami, ki počivajo na pilastrih. Prezbiterij je s peterostrano t. zv. samostansko kupolo obokan. Na posameznih kapah so napresno slikani medaljoni. Po redu od leve na desno sledijo: sv. Ana poučuje Marijo Devico — sv. Jernej — sv. Družina (nad altar-jem) — sv. Kunigunda (?) — Mojzes sprejme postavo. Na zadnjem je slikarjev podpis: G. Fantoni pinxit 1898. Na vrhu je Bog Oče s črkama A—Na SI. 63. Šent Janž. Glavni altar sv. Janeza Krstnika. 65 zunanji strani slavoloka se vidi na vrhu monštranca, katero molita dva klečeča angela, in nižje dve okrogli doprsni sliki: sv. Magdalena in sv. Miklavž. Zunanjost je lična, posebno živahno je izdelano zadnje nadstropje in streha vitkega zvonika. Cerkev z glavnim altarjem je bila morda L 1614. posvečena od apostolskega škofa Tomaža Hrena (Or. str. 184). Za gotovo se imenuje 1. 1631. Tedaj je bila še zelo revna, brez kapelic, zakristije in zvonika, samo z nastrešnim stolpičem. Imela je altarje sv. Katarine, sv. Lovrenca (ev. str.) in sv. Barbare in Uršule (ep. str.) Zvonik je iz XVIII. stol. Do najnovejšega časa je bila ladija stropana z navadnimi deskami. Obokala se je šele 1. 1879., ko se je tudi prezbiterij nanovo svodil. Orožen je še videl dva stranska altarja: sv. Barbare in Uršule (na ev. str.) in sv. Lovrenca1 (na ep. str.). Novi altarni nastavki so iz 1. 1877. in so delo Andreja Cesarja v Mozirju. Altarni nastavki so vsi v gotskem slogu. Glavni altar kaže pod tremi baldahini te-le kipe: SI. 64. Gorica. Tloris podružnice sv. Katarine. sv. Barbara sv. Katarina sv. Luciia. Nastavka stranskih altarjev sta precej prazna. Na visokem pod-nožku se dvigajo gotski stebriči s fialami in trikotnimi čeli, s kipom na srednjem polju, s krogovičjem na stranskih. Levi altar je sv. Uršule, desni sv. L o v r e n c a. Tukaj sta dva stara k e lih a. Gotski, brez okraskov, 19 cm visok, ima šesterolisto bakreno nogo (v premeru 10*7- -12*2 cm) in srebrno čašo (9*5 cm v prem.). Iz vozla štrli šest po robu ležečih štiristranih klinov. Bogatejši je drugi kelih. Visok je 23 cm in noga ima v prem. 12—14 cm. všesterolista noga pričenja z žlebom, nadaljuje s svitkom, ki je izdelan v podobi grčave veje s 3 grčami na vsak polukrožni list. Polja noge so gravirana z renesanskimi rozgami in na enem je deška maska z listi, ki ji rastejo iz ust. Nato pride gotski in SI. 65. Gorica. Podružnica od vzhoda. 1 Bil je iz 1.1759. Njegov napis: S. I. B. D. P. T. R. 1759. je rešil Or. str. 184 takole vS. (?) loannes Bapt. Dobrovec Pro Tempore Parochus Ricensis 1759. 4 66 potem še renesanski vozel, znamenje, da je morda kelih iz dveh kelihov iz različnih dob nastal. Časa je renesanska, ker se okoli prave posode opleta kakor zunanji plašček vrtnica in vinska trta. Podružnica Device Marije v Kokarju. Edina ladij a ima na vsaki strani pet pilastrov, ki nosijo kos ogredja in podpirajo počrezne oproge zelo plitvega in nizkega (5*84 m) banjastega oboka. V prezbiteriju so štirje pilastri in med njimi ovalna kupola. Cerkev je dolga 25*1 m, široka pa v ladiji 7 m in vprezbiteriju 4*5 m. Zakristija na severu in močen zvonik na jugu spopolnjujeta cerkveni tloris (SI. 66. in 67.). Prezbiterij je na presno slikan. V sredi kupole daruje Devica Marija božje Dete v tem-pelju, okoli pa so doprsne podobe naslednjih svetnikov: sv. SI. 66. Kokarje. Tloris podružnice M. B. Dominika in sv. Bernarda (na strani slavoloka) ter sv. Alfonza in sv. Bonaventure. Na severnem zidu je v 1 imeti pod kupolo naslikan beg v Egipet, nižje pa cela figura sv. apostola Petra. Na južni steni je pod svodom sv. Ana, ki uči Devico Marijo, spodaj pa je v dolbini kip Matere Božje. Umetnikov podpis se glasi: Jacob Brollo pinxit 1887. Na znotranji strani slavoloka jemlje Jezus slovo od svoje Matere, na zunanji pa se čita: 18. KDOR MENE NAJDE, BO NAŠEL ŽIVLJENJE. Preg. 8, 35. 87. Cerkev se imenuje prvič L 1624. Pod gornjegrajskim opatom Kašparjem Pinterjem, ki je privedel za časa strašne zime na kvaterni petek v postu veliko procesijo s sv. Rešnjim Telesom semkaj in je bil uslišan, se je pričela tukaj ob obletnicah tega čudeža božja pot. Perspektivični zemljevid škofa Buchheima nam kaže ok. 1.1650. cerkev Matere Božje in sosednjo kapelico ä» ¡K.".... - T* SI. 76. Sv. Urban. Podružnica od zapadne strani. 6* 84 belega. Samo podstavek altarne mize je zidan (SI. 77.). Nastavek obstoji iz podnožka in romanske edikule z dvema stebroma. V edikuli stoji kip sv. papeža Urbana z grozdom na knjigi, ob njegovih straneh pa sta sv. Jožef in Devica Marija. Pred podnožkom je tabernakelj s shrambo in z razstavno dolbino ter klečečima, v molitev utopljenima angeloma. Altar je postavil Janez Vurnik iz Radovljice 1. 1886. VII. Župnijska cerkev sv. Jurija v Mozirju. Visoke stopnice vodijo iz trga v cerkev, ki leži med hišami na obronku nizkega griča in je obrnjena proti zapadu (SI. 78. in 79.). Edina, banjasto svodena ladija (17*5 m dolga, 9*5 m široka in 12 m visoka) ima na vsaki strani s kupolo obokano kapelo in proti zatonu enako svoden prezbiterij (7*7 m x 7*7 m). Pod kapelo Matere Božje je banjasto svodena, kleti podobna shramba. Tloris ima podobo križa, v čegar gornjih kotih sta postavljeni banjasto svodeni zakristiji. Znotraj razčlenjujejo cerkveno steno pilastri s podstavki in bazami ter z golšastim ogredjem. Pri povečanju naše cerkve ok. 1. 1754. je služila za vzorec 1. 1725. dovršena cerkev sv. Frančiška na Straži. To nam razodeva največja stavbena sličnost med obema. V tlorisu sta enaki. V Mozirju je sicer ladja širja ter stolp ob strani in ne na pročelju, to pa zato, ker sta to dela prvotne cerkve. Tudi okna, deloma pravokotna, deloma polukrožna, so razstavljena po ksaverijanskem vzorcu. Ravnotako se strinja razčlenitev notranjih sten. Freske (SI. 80.). V prezbite-riju se vidi na vrhu kupolnatega svoda sv. Jurij v slavi (1). Okoli te podobe sledijo v širokih, diagonalno razloženih pasovih enobarvne, modre slike iz stare zaveze: darovanje Kajnovo (2), Abe-lovo (3), Noetovo (5) in Abrahamovo (4). Bog se prikaže Abrahamu (6) in Mojzesu na gori sinajski (7). Vidimo Danijela v levovi jami (8) in Jeremija na razvalinah. Na kapah so evangelisti: sv. Matevž in Marko (10) ter sv. Janez in sv. Lukež (11). Angeli (12 in 13) spo-polnijo^svodovo okrasje. Na steni gle- 85 damo na levi (14) rojstvo Gospodovo, na desni pa njegovo Vstajenje (15 Na znotranji steni slavolokov! se čita naslednji napis (16): honorI DeI trInI DIVIqVe georgII aVgenDo InserVIat Ista eCCLesIae pICtVra. Slike je izvršil na-pominanega 1. 1888. slikar Matija Bradaška iz Kranja. Pozneje— 1.1891. — je poslikal Lah Tomaž Fantoni banjasti la dij in svod. Na slavoloku vidimo darovanje Jezusovo v templju (1), križanje (2) in dvanajstletnega Jezusa v templju (3). Druge slike so razvrščene po svodu, v trikotnih kapah in v lunetah pod njimi. K prizoru križanja še spadata si. 78. Mozirje. Tloris župnijske cerkve, angela s sulico (4), z Veronikinim prtom (6) in pa kronogram (5): eXCVses MI genItor praVos qVIa qVID eaCIVnt Latet ILLos Večje slike na svodu so: Marija Devica obišče sv. Elizabeto (7), smrt sv. Jožefa (10), vnebovzetje D. M. (12) in sv. Trojica (19). V celi rasti se predstavljajo: sv. Pavel (11), sv.Jakob st. (13), sv. Gregorij Veliki (18) in sv. Avguštin (20). V medaljonih se nadaljuje vrsta apostolov: v sv. Peter (8), sv. Andrej (9), sv. Simon (14), sv. Tomaž (15), sv. Jakob ml. (16), sv. Simon (?, 17), sv. Juda (?, 21) in sv. Matija (22). Za orgijami se čita na svodu opomin za obiskovalce (23): Kdor je iz Boga | posluša božjo besedo. Jan. 8. | Kdor cerkve ne posluša, je kot ne-vernik! Mat 18." Na svodu kapele M. B. so v medaljonih doprsne podobe štirih svetnic: sv. Lucije, sv. Neže, sv. Barbare in sv. Terezije. Podobno se nahajajo v nasprotni kapelici štirje svetniki: sv. Štefan, sv. Lavrencij, sv. Fran- SL 79> Mozirje< župnijska cerkev čišek Ksaverij in sv. Alojzij. od zapada. 86 —^— \ \ ?— / / \ 6 S \ \ 12 / 7 / N \ \ \ / / \ \ , 2 \ \ ' \ ' 3 14 10 M , * /• > -- 1 ; 18 12 3 i 10 13 20 21" 22 > 23 Prvikrat se omenja cerkev sv. Jurija 1.124-1.; bila je še podružnica — capella. O cerkvi, ki je stala 1. 1631., pravi vizitator, da je temna, da ima samo pet malih, neenakih oken, in sicer jih je bilo dvoje v pročelni steni, troje v prezbi-teriju, v ladiji pa nobeno. Potem so v ladiji napravili okno poleg prižnice. Cerkev je bila v gotskem slogu postavljena. Ohranil se je še podpornik na južni strani, v zvoniku pa so ostala v prvem nadstropju poznogotsko profllirana vrata. Do njih so vodile lesene stopnice. Zvonikovo pritličje prej ni imelo dohoda od zunaj, ampak je služilo za zakristijo in je bilo pristopno edino iz cerkve. Zvoniku nasproti je bila na južni strani še druga zakristija (Viz. prot. 1.1631). Okoli 1. 1754. pa se je cerkev prezidala in razširila. Smer cerkve se je obrnila na nasprotno stran — proti zapadu. Kjer je dandanes slavolok, je bila prej pročelna stena in glavni vhod, kjer pa so sedaj velika vrata, je stal prej glavni altar. Prizidal se je nov prezbiterij in obe kapeli Matere Božje in sv. Rešnjega Telesa. Nadalje se je 1. 1786. stolp povišal in s pločevino kril; v zgornjem nadstropju sta bili na vsako stran dve lini. Ravno čez sto let se je vnovič povzdignil za eno nadstropje z enim prostornim oknom na vsaki strani in z novim podstrešnim stolom, ki pa je neki ohranil popolnoma podobo prejšnje strehe. Okoli cerkve je bil visok zid — tabor — z okroglim stolpom v južnozapadnem kotu, ki je služil kot kostnjak (SI. 81.). Skozi ta obrambni zid sta vodila dva pota v cerkev: eden skozi župnišče, drugi pod lokom, na katerem je bila postavljena kaplanija. Ta se je odstranila 1. 1831. in 4 leta pozneje se je opustilo tudi pokopališče okoli cerkve. Posvečenje cerkve se je praznovalo L 1643. dne 25. oktobra. Altarji. Vizitator je našel 1. 1631. pet altar j ev: sv. Jurija (glavni, proti vzhodu), sv. Katarine (ev. str.), sv. Petra (ep. str.), Marije Device (v sredi cerkve) in sv. Trojice (ep. str.; prislonjen k severni steni). Dne 25. oktobra 1. 1643. je škof Oton Friderik posvetil dva obnovljena altarja sv. Katarine in sv. Trojice. Ko so 1. 1754. cerkveno os obrnili proti zapadu, so morali vse altarje premestiti. Nov veliki altar je bil postavljen 1. 1763. Orožen je še čital na zadnji strani mojstrov podpis: Antonius Mihael Fayenz Doraut Labaci 1763. Doraut najbrž ni ime, ampak glagol doravit = je pozlatil — od laškega dorare mesto latinskega inaurare. Fayenz bi bil torej pozlatar in ne kipar. SI. 80. Mozirje. Pregled fresk na svodu župnij ske cerkve. 87 NEK.D-2AK.MST' NiK&ANJI K05TENJAK si. 81. Mozirje. Tloris stare in nove župnijske cerkve in tabora naokoli. Altarja v kapelah sta bila v preteklem stoletju dvakrat nova: L. 1808 in 1890. Zadnjo pot je prevzel stavbinsko delo in poli-hromiranje kipar Iv. Cesar, kipe pa so naročili od Stuflesserja v Grodnu na Tirolskem. Nastavek glavnega altarja sv. Jurija je lepo dekorativno delo (SI. 82.). Na visokih podstavkih se dvigata na vsaki strani dva stebra s korintskim kapitelom, ki nosi kos gol- šastega ogredja, kos arhivolte in dve vazi. Med stebroma je .gladka stena s sliko venčanja Marijinega v atiki in z orjaškim polihromiranim kipom sv. Jurija (napravil Stuflesser 1. 1892.) spodaj v glavni dolbini. Vsi drugi kipi so belo lakirani, kakor bi bili iz belega mramorja. Vsi imajo mladosten izraz v obrazu, vihraj očo opravo in niso ___ brez dekorativne vrednosti. Posebno nežna in polna čuta sta angela ob straneh tabernakelja, lepa sta tudi mlada vojščaka poleg stebrov: sv. Martin z beračem in sv. Florjan. Nad obhodom okoli altarja sta sv. Jernej in sv. Matija. Nad kipom sv. Jurija je napis z letnico 1763: hIC erItIs aDo rantes creatgrem In Ista ara prIVILegIata Nastavka obeh altarjev v ladij i sta prislonjena k steni slavolokovi. Obstojita iz polihromirane stene z dvema pilastroma ob straneh, ki imata angelčka na vrhu; atiko pa obroblja okvir. Prazno polje izpolnjujeta dve sliki: zgoraj manjša v atiki, spodaj večja, naslovna. Na ep. str. je altar sv. Katarine z jedno sliko in kipoma sv. cesarice Helene in sv. Marjete. Na vrhu je podoba sv. Janeza Ne- sl. 82. Mozirje. Glavni altar sv. Jurija v župnijski cerkvi. 88 pomuka, ki leži na mrtvaškem odru. Na ev. str. je altar sv. Pe tra z njegovo sliko med kipoma sv. Boštjana in sv. Roka in na atiki s podobo sv. Frančiška Ksaverija, ki umira na otoku Sanzian. Podoba je slična čudodelni sliki pri sv. Frančišku na Straži. Oba-dva nastavka sta narejena po 1. 1730., mogoče celo pri preosnovi cerkve 1. 1754. Nova altarja v kapelah sta v rene-sanskem slogu in imata vsak po tri kipe. V južni kapeli vidiš Mater Božjo z Detetom med sv. Nežo in sv. Apoloni j o, v severni pa sv. Jožefa z Detetom med sv. Cirilom in sv. Metodom. Zanimiva je prižnica (SI. 83.), nekdaj last ljubljanskega kapucinskega samostana, ki pa je prišla sem za cesarja Jožefa II. Osnovana je v deseterokotem tlorisu, pa tako, da obsega samo pet celih stranic in dve polstranici. Na voglih so stebri, ki stojijo na konzolahin nosijo golšasto ogredje. To služi za zgornji rob. Prižnica je iz črnega in stebri iz belkastordečega mramorja. Baze in kapiteli so pozlačeni, friz je bel, zobčat trak nad njim pa rmen. V vsakem frizovem oddelku sta vložena dva kosa brušenega, rdečega stekla. Med stebri so na kamen slikane podobe Zveličarja in cerkvenih učenikov. V smeri od vrat proti velikemu altarju si sledijo: sv. Jeronim z levom kot kardinal; sv. Avguštin, ki gleda zamaknjen luč z neba, deček pa mu drži škofovsko palico; dvanajstletni Jezus, učeč v tempelju; sv. Ambrož z medom in sv. Gregorij Veliki z golobom. Slike niso kaj vredne. Okoli njih pa so razni vloženi okraski in ravnotako je tudi spodnja, svobodnoviseča konzola vložena z lepimi belimi lilijami na črnem mramorju. Lesena, barvana in pozlačena streha nad prižnico je poznejša. Krstni kamen je izvršil 1.1805. kipar Jakob Arnold. Izmed slik na platno omenim table novega k riževega pota iz iz 1.1889. — delo M. Bradaška. Za veliki altar pa je napravil 1. 1855. razpelo za postni čas slikar in pozlatar Franc Gottwald v Gradcu. Tukaj se nahaja tudi priprost gotski kelih, 18*3 cm visok z 8 cm široko in celo gladko čašo. V tlorisu tvori šesterolist. Na šesterostranem držaju se čita dvakrat: pod in nad širokim, ploščnatim vozlom beseda IHESUS. Podružnica sv. Miklavža. Cerkev je obrnjena proti jugu in ima eno ladijo (dolg. 12*30 m, sir. 7*60 m) s tremi navideznimi križnimi svodi (vis. 10*23 m) in nekoliko ožji prezbiterij (šir. 6*65 m, dolg. 7*65 m) z dvema svodnima poljema (vis. 9 ni). Poleg prezbiterija stoji na vzhodu zvonik, na zapadu pa zakristija (SI. 84. in 85.), SI. 83. Mozirje. Mramornata prižnica. 89 Cerkev je prostorna, svetla in čedna stavba. Ne more se pa reči, da bi bila v gotskem slogu, kakor je hotel njen stavbenik. Podpornikov iščeš zaman zunaj cerkve, pa tudi znotraj, in vendar spadajo k bistvu gotskega sestava. Drug znak tega sloga so oboki z rebresi. Tukaj pa krije ladij o ostroločna banja z vrezanimi kapami, kakor se vidi v podstrešju. Nadalje ni niti en profil gotski: pilastri imajo štirikotne podstavke in za kapitel kos baročnega ogredja. Edino ostro-ločno završena okna in vrata (a stranska imajo ravno preklado) spominjajo od daleč na gotiko. Zaman pa iščemo v oknih krogovičja in pri vratnih podbojih poševno prisekanega zidu z žlebovi in okrožicami. Tako je tudi ta cerkev, katero je dal staviti naš sloveč in velezaslužen škofijski zgodovinar Ignacij Orožen, kulturno znamenje: priča, da so glasovi o novooživljenih, bajnih, srednjeveških slogih pripluli tudi v gornjesavinsko dolino in so našli odmev, seveda v čisto svobodni obliki, ki je izrastla iz baročnih tal in nima drugega gotskega ko oster lok. Stavbenik je znal vstvarjati lepe prostore, ne pa posnemati stare Oblike. Vsa cerkev je na presno slikana. Pisani trakovi spremljajo stavbinske oblike, zvezdice na oboku, razpletene rozge in cvetlice na stenah polnijo prazne prostore. Med njimi se nahajajo večje podobe z osebami v okroglih ali podolgovatih, v ostrem loku završenih okvirjih. Na zadnji strani prezbiterija zremo ob straneh okna doprsni sliki sv. Petra in Pavla, nad oknom pa presv. Trojico. Na stranskih stenah so pod s vod nim i kapami slike sv. Frančiška Asiškega (ev. str. SI. 84. Libija. Tloris podružnice sv. Miklavža. in sv. Antona Padovanskega ep. str.), nadalje sv. Cirila in Metoda (ev. str.) in sv. Družine (ep. str.). Na zunanji strani slavoloka se čita posvetiIni napis: V SV. LETU 1900 SE POSVETIMO NAJSVETEJŠEMU SRCU JESUSOVEMU! V ladiji so nad prvimi štirimi okni štiri podobe iz življenja Jezusovega. Začnejo se na ep. str., in končajo pri slavoloku na ev. str. V tej smeri si sledijo: 1, Marijino Oznanjenje, 2. pastirji molijo SI. 85. Libija. Podružnica od zahodne strani, Dete Jezusa (na tej sliki je umetnikov podpis: G. F ANTONI), 3. Jezus krvavi pot poti in 4. Jezus gre v nebesa. Vrh zadnjih dveh oken v ladiji zremo sliki sv. Uršule in sv. Antona Puščavnika. Pod korom pa sta dva prizora iz življenja sv. Miklavža: 1. svetnik uteši vihar na morju in 2. svetnik vrže skozi okno denar nesrečnemu očetu. Tam je tudi naslikan Dobri Pastir. Zunaj na fasadi sta v dolbinah kipa Device Marije in sv. Jožefa in v sredi pod oknom na kameniti plošči kratek časovni napis (1858): HIC est DoMVs oratIonIs aC porta CoeLI Cerkev se imenuje 1.1241. kapela sv. Ruperta in tako še 1.1601. Sčasom pa se je k temu prvotnemu naslovu pridružil še drugi: sv. Ožbalta. L. 1582. se govori o neki lastnini cerkve sv. Ruperta in sv. Ožbalta. Od 17. stoletja naprej pa je stara cerkev znana le pod naslovom škotskega kralja. Podrli so jo 1.1858. Ta vStara cerkev je bila obrnjena proti vzhodu in je imela eno ladijo z ravnim, lesenim stropom in pravokotnimi okni. Prezbiterij pa je bil deloma iz rezanega kamna zidan in je imel ostroločna okna. Cerkev je bila 82/3 sežnjev dolga in ladij a široka in 21/2° visoka, prezbiterij pa l2/3° širok. Za zakristijo je služil stolp na severni strani. V zvonik so vodile od zunaj stopnice do vrat, ki so bila 10 čevljev nad tlami umeščena. Ta stolp je bil šele po 1. 1668. narejen, ker tisto leto je cerkev še imela slab nastrešni stolpič iz lesa. Tla v cerkvi so bila za dva čevlja nižja ko zunaj ležeče polje. Ko so cerkev 1. 1858. podrli, so spoznali, da je bila iz treh stavbenih dob. Prezbiterij je bil gotski, ladij a pa baročna in pozneje še za 4—5 čevljev podaljšana, kar se je dalo spoznati iz gradiva. L. 1852. je narasla Savina in je breg, na katerem je stala cerkev, tako izpodjedla, da so morali cerkev zapreti in breg z zidovi okrepiti. L. 1858. pa so se župljani lotili nove stavbe. Načrte za novo cerkev je napravil Boštjan Oiks, zidarski mojster na Laškem, stavbo pa je vodil domačin Lukež Mikek p. d. Čokan. Knezoškof Anton Martin Slomšek so novo cerkev posvetili dne 27. junija 1. 1861. Stavba s cerkveno opravo razven stranskih altarjev je stala 4588 gold. L. 1873. so še stolp povišali za nadstropje. Alt ar j i. Stranski altar (ep. str.) sv. Ane je posvetil 1.1510. ljubljanski škof Krištof Rauber. Relikvij ar je nosil njegov pečat z napisom: S(igillum) D. N. Christoph. Ep. Laib, et Administ. Seccovien." Administrator sekovski je bil od 1. 1508.—1512. Vizitator iz 1. 1631. omenja tri altarje: glavnega sv. Ožbalta z leseno menzo, stranskega sv. Miklavža in Ruperta tudi z leseno v menzo in altar sv. Ane. Četrti altar pred velikimi vrati je velel podreti. Prva dva altarja sta dobila kameniti mizi za ljubljanskega škofa Jožefa, grofa Rabatta (1664—1683). Ko so 1. 1558. razdrli altarje, so našli njegov pečat na svinčenih škatljicah s sv. ostanki. Oba mala altarčka sta dobila lesena nastavka 1. 1691. in sta ju ohranila do 1. 1858. Pomniti pa je, da je v 17. stoletju popolnoma izginil spomin na sv. Ruperta. Skraja je bila njemu posvečena cerkev, 1. 1631. ga najdemo samo kot drugega zaščitnika pri stranskem altarju, 1. 1691. je prišel pa tudi ob to mesto, ker nastavek je bil posvečen edino sv. Miklavžu. 91 SI. 85. Libija. Pogled po cerkvi znotraj. Nastavek sedanjega glavnega al t ar j a (SI. 86.) kaže štiri vitke, iz posameznih stebričev sestavljene in prozorne, večnadstropne baldahinčke, med njimi pa tri belo poslikane lesene kipe na visokih, podstavkih. Kipi predstavljajo sv. Urbana papeža, sv. Miklavža in sv. Gregorija Velikega. Stranska kipa je izvršil Ivan Zajec v Ljubljani, čegar je tudi kip sv. Miklavža v obcestni kapelici pred cerkvijo, glavno soho pa je vstvaril Ivan Gafiner na Dunaju. Stavbinsko delo je napravil Mozirčan Andrej Cesar. Podstavki in prazni (!) baldahinčki stoje drug poleg drugega in niso spojeni med seboj. Tako je tudi ta nastavek čisto izviren in kaže, kako svobodno so nastopale pri nas prve gotske ideje. Stranska altarja sta boljše zasnovana. Vidimo na vsakem tri baldahine. Stranska sta ožja, srednji širji in pod njim stoje beli kipi. Na ev. str. je sv. Helena (?), sv. Ana in sv. Neža, na ep. str. pa sv. Janez Krstnik, sv. Ožbalt in sv. Martin. Vidi se, da je v novi cerkvi prišla sv. Ana na žensko stran, sv. Miklavž in sv. Ožbalt pa sta zamenjala čast: prvi je povišan na glavni altar, drugi je prišel na stranski altar, kakor že svoje dni sv. Rupert. Nastavka je napravil Andrej Cesar, naslovna kipa sv. Ane in sv. Ožbalta pa Ana Gschiel v Gradcu. Kipi, naročeni iz tujine, so precej dobri. Posebno je lep Gafinerjev sv. Miklavž na velikem altarju — mož poln svetega miru in globokega čuvstva. Cerkvica sv. Štefana na pokopališču (na Oljniku). v Cerkvica sv. Štefana je postavljena v smeri proti severu v „gotskem" slogu in obstoji samo iz enega podolžnega prostora s trostranim sklepom (dolg. 8*95 vi, šir. 4*60 m), Stene so razčlenjene s pilastri, ki nosijo 92 SI. 87. Mozirje. Tloris kapele sv. Štefana na pokopa- 1 • V v liscu. mesto kapitelov kose okraj kov in navrhu oproge križnih svodov. Ostroločna okna nimajo krogovičja. Nad stavbo se dviguje mali nastrešni stolpič (SI. 87. in 88.). Cerkvica se je postavila na mestu prejšnjega zna- v menja sv. Štefana.1 v Altar je posvečen sv. Štefanu. Oljnata slika na zadnji steni za altarčkom kaže prizor kamenjanja. Na altar ju so kipi sv. Magdalene, Matere truplom Zveličarj evim v SI. 88. Mozirje. Kapela sv. Štefana od jugovzhoda. Božje s naročju (Pieta) in sv. Janeza Evangelista. Kipi so neuko, moderno delo pod poslikanimi baldahini. Na obhodovih lokih sedita angela z znamenji Kristusovega trpljenja v rokah. Podružnica Device Marije na Brezju. Cerkev je obrnjena proti severu. Ima eno ladijo (dolg. 12*2 m šir. 5*2 m), prostoren, s petimi stranicami dvanajsterokota končujoč prezbiterij (dolg. 8*1 m, šir. 5*2 m) in dve stranski kapeli (šir. 3*8 m, dolg. 5 m). Tako dobi cerkev podobo križa (20*75 m x 14*5 m). Poleg prezbiterij a je proti vzhodu prizidana zakristija in zvonik (SI. 89. in 90.). Steno ladjino razločuje pet pilastrov s popolnim, golšastim ogredjem. Od njih gredo poprek oproge, ki podpirajo in krepijo banjast svod (vis. 7*1 m\ ki ima štiri vrezane kape. V kapelah stoje v kotih pilastri, ki nosijo vse štiri stene obkrožajoč okraj ek. Obed ve sta obokani z nizko kupolo (vis. 5*90 m) z dvema vrezanima kapama. V prezbiteriju vidimo deset pilastrov z izdolbe-benimi robovi. Baz nimajo, pač pa kosove okraj kov mesto kapitelov in nosijo popolno ogredje. Vežejo jih oproge, ki okrepljajo banjast svod. Tudi tu vidimo vrezane nekoliko vzpenjajoče se kape z olepšanimi robovi. Znotranjim pilastrom odgovarjajo drugi pilastri zunaj, ki stoje večinoma na voglih. V njih se je še ohranil spomin na gotske podpornike. Ravnotako se tudi prezbiterij s svojim mnogostranim tlorisom še ni docela oklenil preporodnih oblik. Okolu cerkve gre precej širok (12—20 cm) podstavek. Visoke stopnice vodijo pred velika vrata. Znotraj ni cerkev poslikana. Zunaj pa je bila 1. 1668. na vzhodni strani slika sv. Krištofa. L. 1426. se imenuje v mozirskem vikarijatu cerkvica sv. Jošta.2 Izročilo pravi, da je stala na tem mestu, kjer je zdaj Marijina cerkev na Brezju. To izročilo ima prav. Zanj govorijo tudi zgodovinski razlogi. 1. Vse cerkve, ki so bile v gornjegrajskem okraju postavljene pred 1. 1700., so obrnjene proti vzhodu, šele prezidavanje je dalo nekaterim drugo smer. Ko bi bili cerkev 1 „St. Stephani Kreuz." L. 1835.—1837. seje premestilo semkaj župnijsko pokopališče. 2 Orožen, St. Ob. p. 319. 93 l Matere Božje stavili na prostoru, kjer še prej ni bilo hiše božje, bi jo bili gotovo obrnili proti vzhodu. Prezbiterij s svojimi zunanjimi pilastri spominja na gotske oblike in spada v dobo koncem 16. ali začetkom 17. stoletja in je moral biti tedaj prizidan k cerkvi, ki je stala v vzhodni smeri. 2. Ta cerkvica pa je bila posvečena sv. Joštu. L. 1631. se je namreč nahajal altar sv. Jošta na vzhodnem koncu „počrezne ladij e" t. j. nekdanji glavni altar je stal še na istem svojem starem mestu, a bil je na časti ponižan v stranskega. Zunaj pa med podporniki gotskega prezbiterij a je bila najbrž omenjena slika sv. Krištofa. A sedanji stranski kapelici nista del prvotne cerkve, ampak sta skoz in skoz baročni stavbi (n. pr. s pilastri v kotih) in sta vrhutega prizidani k sedanji glavni ladiji. Stena ladjina je namreč znotraj razdeljena s pilastri, lok kapel pa preseka drugi pilaster v sredi višine. Iz tega se da v sklepati, da je ta lok poznejši. Ce bi bil vhod v kapelice prvotno tudi tako širok, bi bili drugače razdelili pilastre, da bi se bili izognili tej odprtini. Slog kapelic kaže splošno na 18. stoletje, mogoče, da sta tudi bili kako desetletje že prej pozidani. Poročilo se ni ohranilo nobeno. Le toliko vemo, da cerkey ni imela 1. 1668. še nobenega zvonika, ampak samo nastrešni stolpič. Pride še pa nekaj drugega v poštev. Cerkev je imela 1. 1631. naslednje altarje: Device Marije, sv. Florjana na ev. str. in sv. Jošta na ep. str. Ko so pa pozneje postavili nove kapele, so odpravili Florjanov altar, na njegovo mesto so prestavili altar sv. Jošta; na epistelsko, moško stran pa je prišel altar sv. Roka. Ta altar so morali Mozirčani zaobljubiti o priliki kake kuge. Zakaj še dandanes je tu na Rokovo božja pot in voznik, ki te pelje po cesti proti Mozirju, ti pravi, da te z griča pozdravlja Rokova cerkev in ne cerkev Matere Božje. Ta kuga pa, ki je v Mozirju strašno gospodarila, je bila 1.1682. Kmalo po tem letu sta toraj bili postavljeni kapelici in pozidan stolp. To naše mnenje bo najbolj verjetno, dokler se ne doženejo natančne letnice. Zakristija je iz 1. 1857. Altarji. Nastavek glavnega al t ar j a je nov v preporodnem slogu in kaže štiri stebre z golšastim ogred-jem in tremi dolbinami. Pred stebroma poleg srednje dolbine še stojita dva SI. 89. Brezje. Tloris podružnice M. B. SI. 90. Brezje. Podružnica od vzhoda. 94 druga, da je nastavek bolj živahen in členovit V dolbinah so naslednji kipi: sv. Ana, Marija Devica, sv. Joahim, na atiki pa sv. vitez Jurij. Vsi so novi. Lepo baročno obliko pa kažeta kipa nad lokoma vrh altarnega obhoda, ki predstavljata sv. Marjeto Kortonsko (?), redovnico v vškapulirju in z mrtvaško glavo v roki, in sv. Rozalijo Panormitansko z vencem vrtnic na glavi in s križem v roki. Kipa sta s prejšnjega nastavka. Sv. Rozalija je bila prišteta svetnicam 1. 1626. in sv. Marjeta 1.1728., torej je bil stari nastavek iz 18. stoletja. Nastavek na ev. str. ima baročno stebrovje z ogredjem in te-le kipe: sv. Ana, sv. Gregor papež, sv. J o št, sv. Anton Pušč., sv. Joahim, na atiki pa je sv. Janez Nepomuk. Ta altar je naredil L 1854. Janez Vavher p. d. Smole, kočar v Trnavčah mozirske fare. Na ep. str. je altar sv. Roka (SI. 91.). Nastavek obstoji iz kulisne stene z dvema dolbinama, drugo nad drugo, in ob straneh so skupine iz pilastrov in enega stebra, ki nosijo kapitele in kose golšastega ogredja. Vaze stoje vrh stebrov, pa tudi vrh tistih pilastrov, ki obrobljajo ob straneh atiko. Kipi na tem altar ju se ne dajo lahko določiti. Na ogredju stojita dva sv. romarja, morda sv, Aleš (?) in sv. Jakob apostol. Škof v dolbini atike nam je neznan. Spodaj je v veliki in večji dupljini velik in lep kip sv. Roka z dobrim izrazom v obrazu, poleg njega sta sv. Boštjan, tudi zaščitnik zoper kugo, in morda sv. Valentin, mašnik in mučenik, oblečen kot mlad mašnik s knjigo v roki in ________________________________z biretom na glavi. Nad loki obhoda okoli altar j a sta dva škofa z mitrama, palicama in knjigama. Osebnih znamenj nimata. Nastavek je lepo baročno delo in je gotovo stal svoje dni precejšnjo svoto. Sodil bi, da je iz 18. ali morda še iz prve polovice 19. stoletja. V zakristiji se na-nahaja tudi nekaj cerkvenega orodja, ki je zanimivo po svojih oblikah (SI. 92.). 1. Gotski relikvij ar. Obstoji iz os-merostrane noge, na kateri je angel, ki nosi relikvij ar v podobi gotske monštrance s tremi baldahinčki, Sestavlj eni so iz krogovičja, ki je SI. 91. Brezje. Stranski altar sv. Roka. narejeno iz preluknjane 95 SI. 92. Brezje. Cerkvena posoda. pločevine. Stebriči stranskih baldahinov so čveveterokoti in zaviti. Zadi je sijaj. 2, Prav zanimiv in čeden baročen kelih iz 17. stoletja. Visok je 21*25 cm. Na nogi ima pritrjeni dve reliefni ploščici z angelskima glavicama in s podobo s\T. Mihaela. Držaj je izredno vitek in na vozlu so pribite tri srebrne razcvetene vrtnice. Čašajelepo zaokrožena in njen zgornji rob še ni vsločen v podobi f. Vsa je obdana s prepletenim akantovim listjem, med katerimi so trije ščiti s sv. imeni: — IH S MARIA IOS 3. Baročen kelih iz 18. ali 19. stoletja, visok 26 cm, spominja v svojih rokoko-oblikah na štuko-ornamente v cerkvah tiste dobe. Kadilnica pa ni stara, ampak je delo 19. stoletja in sicer iz prve dobe posnemanja srednjeveških slogov. Pokrov obstoji iz dveh čveterostranih galerij v „romanskih" oblikah s stolpiči na voglih. Zgornja je proti spodnji zasukana za 45 stopinj, tako da pride njen rob v sredo stranice spodnje galerije. Podružnica Matere Božje na Lepi Njivi. Cerkev leži ob robu zelenega travnika, ki je bil izkraja njiva in je še od treh strani obdan od gozda (SI. 93. in 94.). Obrnjena je proti vzhodu in ima eno ladijo (dolg. 11*6 m, sir. 6 m) in skoro enako širok (sir. 5*80 dolg. 6*5 m) prezbiterij, ki je završen s tremi neednakimi stranicami. Zvonik je postavljen pred ladijo na levo od vhoda, ob straneh prezbiterij a pa sta dve zakristiji: stara in nova. Ladija je svodena z nizkimi kupolami, ki pa kažejo znotraj dozdeven križevi obok, ker imajo vrezane kape. Tudi kupola v prezbiteriju ima dve kapi. Cerkvena stena je znotraj razčlenjena s pilastri in z ogredjem, zunaj pa gre okoli cele stavbe 12 cm širok podstavek s poševno posnetim zgornjim robom iz sekanega kamena. To spominja še na gotiko. Cerkev je posvetil „episcopus Co-noviensis", Ravberjev (1498 -1563) pomožni škof (P).1 Pa ta nova stavba je bila precej revna. L. 1668. ni imela niti SI. 93. Lepa Njiva. Tloris podružnice M. B. i Orožen, Dek. Ob. str. 210. — Konaveljski (Conoviensis = Cunaviensis) titularni škof je bil od 1.1494. do 1.1503. in čez neki Boštjan. Konaveljska škofija je spadala pod nadškofa draškega (Durazzo) v Albaniji, Eubel, Hierarchia cath. medii aevi. Vol. II. p. 189. 96 stolpa, niti zakristije. Šele pozneje so pristavili staro zakristijo, 1. 1842. pa novo. Cerkev so obokali 1.1770.; stolp pa povišali 1. 1834. L. 1631. je imela cerkev naslednje altarje: Marije Device, sv. Ane (ev. str.) in sv. Elizabete (ep. str.). V 19. stoletju pa sta bila stranska altarja že pred 1. 1855. posvečena sv. Uršuli (ev. str.) in sv. Janezu Evang. (ep. str.), omenjeno leto pa je napravil zanju kipar Andrej Cesar v Mozirju dva nova nastavka. Altarji. Nastavek glavnega altarja kaže baročno, sivobarvano arhitekturo z dvema stebroma pred pilastri in dolbino v sredi. Na atiki se vidi sv. Jernej med angeloma, ki klečita vrh stebrov. V dolbini je Mati Božja z 12 zvezdami okoli glave in z Detetom Jezusom na desni roki. Poleg nje sta sv. Joahim in sv. Ana in nad obhodom sv. Jožef in sv. Janez Nepomuk. Vsi svetniki so kipi. Stranska altarja imata podoben sestav s pilastri, s sliko na atiki, spodaj pa s kipi. Na ep. str. vidimo na atiki sv. Apolonijo, v glavnem delu pa sv. Elizabeto med sv. Terezijo in sv. Marjeto (?). Na ev. str. je v atiki sv. Janez Krstnik, spodaj pa v dolbini sv. JanezEvangelist med sv. Martinom in sv. Blažem. V zakristiji je ohranjen še priprost gotski relikvij ar (SI. 95.). Visok je 30 cm in ves pozlačen. Podoben je tovarišu v Brezju, a je manj razvit v svojih oblikah, dasi je tehnično enako iz ploče\dne napravljen. V njem se kaže naslikana čedna podobica Matere Božje z Detetom; pod stranskima baldahinčkoma pa stojita sv. Andrej apovstol in sv. Janez Evangelist. Zanimiv je tudi kelih v prav čedni, pozno-gotski obliki (SI. 96.). Visok je 19 cm, noga ima v premeru 13 cm, čaša 9 cm, vozel pa 6*5 cm. Noga je iz bakra, čaša iz srebra s punco \h\. Noga je šesterolista in kaže v profilu najprej poprečico z napisom, potem svitek, ki je okoli in okoli izdelan v podobi grčave veje, potem pa šestero polj, ki so izpolnjena z vrezanim krogovičjem. Kjer bi se morala ta polja stikati in bi postali robovi, so robovi pOvSneti s šesterimi drugimi polji s podobnim krogovičjem. Vozel kaže šest listov od spodaj SI. 95. Lepa Njiva. Relikvij ar. 97 in šest od zgoraj, med njimi v sredi pa rozetke. Pod *&G5ESBT m vozlom in nad njim se čitajo gotske črke Naj s ve- m Časa je gladka in brez okraskov. Na nogi se '^fV^ glasi omenjeni napis: Jj|;t S. MATT I ESES S I GOHAl/IE I SANTA I LAVf S I ^ Delavec, ki je s puncami črke vkoval, morda ni znal citati ali pa je bil skrajno nepazljiv, ker ^^^mf je tako zamenjaval črke. Namesto LVKAS imamo „ T A LAVKS, Marko ima nemško obliko MARX, ravno- fjjL ' ' tako se imenuje Matevž po nemški MATTES, a j •• t^o * v . . SI. 96. Lepa Njiva. Gotski zadnji ES se po nepaznosti ponavlja, m pri imenu k lih Janezovem imamo G za mehki /, kakor izgovarjajo severni Nemci G. Ponesrečil se je seveda tudi pridevnikov spol pri sv. Lukežu. Torej se mora napis citati: S. MATTES (es) • S. JOHANE • SANTA (!) LVKAS • MARX. 3. Ohranjen je še drug bolj priprost kelih v gotskih oblikah. Njegova noga je šesterolista s stranicami, vsločenimi na znotraj. Kužna znamenja. Ob cesti, ki pelje v Mozirje, stoji nekoliko pred libijsko vasjo na levi strani kužno znamenje. Najbrž o njem poroča Orožen v župnijski kroniki sledeče: L. 1682. je bila kuga v trgu. Umrl je tudi upokojeni župnik Ussar. Ko se je čutil slabega, je nesel svoje zlatnike k sestri, ki je bivala v Libiji. Pri meji pa, kjer je bila straža, je vrgel denar čez plot, pa se je vrnil nazaj in je med potjo izdahnil. Na travniku, kjer je umrl, je bil pokopan. Orožen je še čital na kameniti plošči napis: IACEO ET CLAMO AD TE I TRANSIENS ORA PRO ME I QVI PESTE DECESSI I ANNO 1682 I ANTONIVS VSSAR I OLIM PAROCHVS I PRAS- PERGENSI IH MRA I"PH Tri sežnje od te plošče pa je bil kamenit spomenik ob cesti, nekdaj z napisom na zadnji strani: Shaloften spomin. Srouno tega snamna so wisoke | zhafti uredni gospod duhouni Anton Uftar vSl 97 Loke pri Mozirju pokopani, kir su u kufhni bolefni u letu 1682 mo Kužno znamenje. fmert itorili. 4 98 Enako znamenje nas pozdravlja z nasprotnega brega Savine. Stoji sredi loškega polja, je nad 2 m visoko in obstoji iz 8stranega podstavka in kubične glave s štirimi dolbinami in piramidalno streho. Dolbinice so slikane (SI. 97.). VIII. Župnijska cerkev sv. Mihaela nad Mozirjem. Cerkev (SI. 98. in 99.) je obrnjena proti vzhodu in ima eno ladijo (dolg. 14*5 m, šir. 7*45 m in s kapelami 10 m) z dvema krepkima slopoma na vsaki znotranji steni in s tremi stranicami završen prezbiterij (dolg. 8.4 šir. 6*3 m). Poleg prezbiterij a je na severu zvonik, na jugu pa zakristija z nadstropjem. Ladij a je svodena s tremi, v tlorisu ovalnimi kupolami (vis. 11 m). Svodove oproge počivajo na omenjenih slopih, ki ravnotako krepijo zid, kakor v gotskem slogu zunanji podporniki. V prezbiteriju SI. 98. Šmihel. Tloris župnijske cerkve. pa gledamo z začudenjem zadnji spomin zvezdnatega gotskega svoda z rebresi. A tukaj niso iz sekanega kamena, ampak zidani iz mavca. Navadno rastejo brez konzol iz zidu, le v kotih trostranega prezbiterijevega sklepa počivajo na polukrožnih stebričih. Ti imajo baze in renesanske kapitele. Od zunaj jim odgovarjajo podporniki, ki so se pa skrčili v pilastre iz sekanega kamena. Na podstavku enega izmed njih je vsekan sledeči, 59 cm dolgi in 15 cm visoki napis: SANT MIHAEL ORA PQO NO FILIVS DEI MISE + BIS RERE MEI 1604 j AR' L. 1604. so torej še zidali podstavek. Ta prezbiterij je ravno raditega zanimiv, ker kaže, da je bila gotika v naših krajih šele začetkom 17. stoletja v zadnjih zdihljajih. Gotska so tudi vrata, ki peljejo iz prezbiterija v stolp, in lina blizu tam v steni. Slavolok pa je že v renesanskih oblikah profiliran. L. 1903. je Fantoni ml. poslikal cerkev. V prezbiteriju so razni okraski 1 V 1. vrsti je O mesto R in NOBIS se nadaljuje koncem druge vrste. v *v SI. 99. Smihel. Župnijska cerkev od severozapadne strani. V večernem mraku. 99 in med njimi angelske glavice, v ladij i pa sledeče podobe: rožnivenška Mati Božja (po Sassoferrato-u), sv. Družina, sv. Ciril in Metod ter sv. Mohor in Fortunat; na slavoloku je Zadnja večerja, L. 1599. so sklenili mozirski župljani postaviti „Nazabregu" cerkev sv. Mihaela. Celjska bolnišnica je odstopila prostor za stavbo in pokopališče, y ker je bil njena last. Skof Tomaž Hren je 1. 1602. položil temeljni kamen. A stavba je počasi napredovala. Posvetil jo je šele Hrenov naslednik, škof Kajnald Scarlichi dne 16. dec. 1631. Tedanja cerkev je imela lesen strop v podobi banjastega svoda. Obokala se je 1. 1869. L. 1749. seje povzdignila zakristija za nadstropje in dve leti pozneje se je povišal tudi zvonik. Prvotni alt ar j i so bili posvečeni sv. Mihaelu (1. 1631.), sv. Lovrencu (ep. str.) in sv. Janezu Ev. (ep. str.), a stranska altarja šele po 1. 1641. A11 a r j i. Nastavek glavnega altarja (SI. 100.) kaže vrh visokih podstavkov tri dolbine med štirimi stebri in gol- SI. lOO. Šmihel. Glavni altar in prižnica. šastim ogredjem. V srednji dolbini stoji sv. nadangel Mihael, v stranskih sv. Gabriel in sv. Rafael. Ob straneh klečita na nekoliko nižjih podstavkih še dva angela. Tako so kipi piramidalno razvrščeni. Na zadnji nastavkovi strani je napol izbrisan napis: dieser altar ist neu gemacht worden im jahre 1876 von....._ ............unter dem hochw. herrn pfarrer georg piuc und den kirchenpröpsten josef....................... Nastavka stranskih alt ar j ev sta podobno zasnovana ko pri glavnem altarju. Vidimo dva pilastra in dva stebra pred njima, golšasto ogredje, atiko 7'" 100 in množico kipov. Na ev. str. je v atiki sv. Uršula med sv. Barbaro in vSV. Marjeto (?), spodaj pa Mati Milosti z žarki, izhajajočimi iz njenih rok; poleg nje sta sv. Apolonija in sv. Lucija. Na ep. str. so na atiki sv. Janez Ev. med sv. Frančiškom Ksaverijem in sv. Lenartom, spodaj pa sv. Lovrenc med v sv. Štefanom in sv. Vincencijem. Ko so torej ustanovili na ev. str. nov naslov Matere Milosti, je moral naslov sv. Lovrenca biti premeščen na moško stran, tamošnji zaščitnik, sv. Janez, pa je izgubil svoj altar in je dobil častno mesto na atiki. Nova altarja sta iz 1. 1870. V zakristiji je lepa omarica za paramente z vloženim delom in letnico 1751. Podružnica sv. Radegunde. Cerkev je vsled krajevnih razmer obrnjena proti zapadu, ker je edini prilični vhod od vzhoda (SI. 101. in 102.). Obstoji iz edine ladije (dolg. 10*8 m, šir. 7*9 m)j pred katero je postavljen zvonik, in iz štirikotnega prezbiterija s posnetimi vogli (dolg. 7 m, šir. 5*25 m). Proti severu je prizidana zakristija. Stene ladij ine so očvrščene s štirimi krepkimi pil astri z bazami in ogredjem, ki nosijo oproge za svod iz treh v tlorisu ovalno zasnovanih kupol. Zno-tranjim pilastrom odgovarjajo zunaj lizene, ki sicer gole stene razčlenjujejo, ob enem pa krepijo zid zoper pritisek obokov. Tudi prezbiterij je svoden s kupolo. Kupole pa niso zidane, ampak obstoje iz železnih mrež, ki so oblite z mavcem. Zgodovina. Pri tej cerkvi je zanimivo opazovati, kako je izgubila prvotni naslov. L. 1241. se imenuje v okolici mozirski kapela sv. Vida. Ljudsko izročilo pravi, da je stal na gričku poleg sedanje cerkve grad s kapelico sv. Vida. Kakor meni Orožen, je bila ta kapelica na istem mestu, kjer je zdaj cerkev. L. 1603. se zove ta okolica soseska sv. Vida in 1. 1668. piše vizitator, da je cerkev posvečena od pamtiveka. Njen glavni altar je bil 1. 1631. altar sv. Vida. Začetkom 17. stoletja pa so postavili stranski altar (na ženski strani) sv. Radegunde, mogoče zato, ker so dobili njenih ostankov. Naenkrat vzklije in se razširi kult sv. Radegunde in začne izpodrivati ime sv. Vida. Kaj takega se vrši le pri novem kultu, ki postane mahoma popularen in zato ni verjetno, da bi bili našo svetnico tukaj častili že mnogo prej. Svetnika tekmujeta med seboj. Čeprav ima sv. Radegunda samo stranski altar, vendar ljudstvo cerkev po njej imenuje. Tako tudi vizitator 1. 1641. piše: ecclesia filialis s.Radegundis habet indulgentias plenarias.1 A uradno se navadno še stavi na prvo mesto ime sv. Vida, tako 1. 1631.: Ecclesia s. Viti seu s.Radegundis, in 1.1668.: Ecclesia s. Viti et Radegundis. L. 1690. se zove zopet samo: Ecclesia s.Radegundis in od tistih dob je ime sv. Vida SI. 101. Sv. Radegunda. Tloris podružnice. pozabljeno. S v. Vid je namreč izgubil 1 Orožen, kron. mozirska, str. 558. 101 glavni altar in njegova sv. tekmovalka je stopila na njegovo mesto. L. 1631. je namreč imela cerkev naslednje tri altarje: sv. Vida v koru, sv. Radegunde (ev. str.) in sv. Martina (ep. str.). V naslednjem stoletju pa so altarji ti-le: sv. Radegunde v koru, sv. Martina na ev. str. in Marijinega Obiskanja na ep. str. „L. 1791. je slikar Mihael Jenčič te altarje popravil in je prejel za delo 19 gold.; altarji so bili tedaj že nad 100 let stari."1 Iz tega bi sledilo, da so bili narejeni pred 1. 1691. Mogoče, da je požar, ki je uničil pred 1. 1690. cerkveno streho,2 poškodoval tudi altarne nastavke in so se potem omislili novi. Pri tej priliki se je vršila tudi omenjena važna izpre-memba glede glavnega altarja. S tem se strinja dejstvo, da se cerkev po 1. 1690. dosledno imenuje po sv. Radegundi. — Ta cerkvica je bila „mala in skromna stavba. Imela je do najnovejšega časa še tiste altarne nastavke, ki so bili 1. 1791. že 100 let stari. A zdaj so že odpravljeni in z novimi nadomeščeni."3 Tako je pisal Orožen 1. 1871. V noči od 14.—15. aprila 1. 1895. pa je potres to cerkev zelo poškodoval. Morala se je podreti in nova postaviti. Načrt je napravil mojster v Vincencij Grein v Vojniku, zidarsko delo pa je vodil Lah Cedera. Do 1.1898. so znašali stroški 18.682*34 kron in čuditi se moramo župljanom, da so prevzeli zvečinoma to breme sami na svoje rame. Cerkev so posvetili premil. knez in škof lavantinski Dr. Mihael Napotnik dne 31. avg. 1. 1903. Altarji. Pri glavnem alt ar j u (SI. 103.) je miza iz mramorja — delo Janeza Vurnika iz Radovljice, nastavek pa lesen in napravljen v rene-sanskem slogu od mozirskega kiparja Ivana Cesarja. Obstoji iz podstavka, na katerem se dviguje srednja dolbina, obdana na vsaki strani od dveh blizu skupaj stoječih stebrov z golšastim ogredjem in atiko, s podobno razstavljenimi pilastri in dolbino. V tej vidimo sv. Vida stati poleg kotla in moliti s sklenjenimi rokami. Pobožna čuvstva prevzemajo tudi angela, ki stojita vrh zunanjih stebrov. V srednji dolbini je sv. kraljica Radegunda s knjigo in žezlom. Zunaj stebrov na konzolah vidimo sv. Pavla in sv. Janeza Evangelista. Tudi tabernakelj s shrambo in s spredaj prisekano kupolo na stebrih je dobro zasnovan. Ne ugaja pa sočnatozelena temeljna barva stav-binskih delov. 1 Orožen, Mozirska kronika str. 311. 2 Orožen, Dek. Ob., str. 242. 3 Orožen, Mozirska kronika s ti» 511. SI. 102. Sv. Radegunda. Podružnica od vzhoda. 102 Edini stranski altar (ev. str.) z dolbino, in z enim stebrom na vsaki strani ter z atiko je tudi napravil I. Cesar in sicer v istem slogu ko prejšnji. Na atiki kaže sv. Martina, spodaj pa s v. D r u ž i n o med sv. Frančiškom Ksaverijem in sv. Alojzijem. P r iz ni c a ima na strehi kip Zveli-čarjev s križem v roki, na ograji pa pet reliefov: Dobrega Pastirja med štirimi evangelisti. V z a k r i s t i j i vidimo omarico, ki kaže lepo vloženo delo. Božjepoten spominek (SI. 104.). Bakrorez, visok 13 cm1 širok 8 cm. V ospredju vidimo ženo s kraljevo krono na glavi in svetniškim sijajem okoli glave. Nosi dolgo, prepasano obleko, pod vratom zapet plašč ji pada čez ramena na tla. Svetnica stoji proti naši levi, drži a^ levici odprto knjigo in z razprostrtimi prsti desne roke se dotika pred seboj kleši. los. Sv. Radegunds. Glavni altar. čečega dečka, nad katerega se lahno pri- pogiba. Deček ima čevlje, nogovice, kratke hlače, telovnik in kratko suknjo z ovratnikom in ozkimi rokavi. Klobuk drži pod pazduho. To je noša 18. stoletja. Glavo z dolgimi lasmi je nagnil in jo podpira s povzdignjeno levico. Za svetnico v ozadju je strm, z iglavim in listnatim drevjem poraščen grič s cerkvijo sv. Radegunde na vrhu, proti levi se pa razprostira široko polje, obrobljeno v dalji z nizkim gričem. Zgoraj pa se zbirajo oblaki, ki nosijo angelski glavici. Solnčni žar je predrl oblake in sije na skupino v ospredju. Okvir obstoji iz __________ belih jagod na črnem traku, na voglih pa iz čajnih rokokozavojk. Podpis slike se glasi: Sveta Radegunda na govtefhkimu hribu v Mosirfki Fari fpodne Shtajarfke deshele. Po slogu je sličica iz 18. ali prve polovice 19. stoletja. Vsled tega podpisa pa je bila vrezana pred L 1788., ko je bila podružnica sv. Radegimde izločena iz mozirske župnije in priklopljena novoustanovljeni župniji šmihelski. V stolpu na zvonovih so tudi prizori iz življenja naše svetnice. Zvon iz 1.1810» jo kaže kot kraljico, ki uči dečka, zvon iz 1. 1835. pa jo ima a) kot kraljico, ki drži za roko neko ženo in 103 b) kot kraljico, ki krščuje ženo, dva angela pa gledata ta prizor. Radegunda je bila žena francoskega kralja Chlotarja I. Ko je dal umoriti njenega brata, je zbežala, zakon se je ločil in škof Medard je Radegundo posvetil za diakonisinjo. V Piktaviju je ustanovila ženski samostan, kjer je umrla 1. 587. Njene ostanke so hugenoti 1. 1562. raztrosili Prvi prizor na zvonu iz 1. 1845. ilustrira naslednji čudež: Slepa žena se je dala pripeljati v Piktavij. Svetnica je počakala, da se je zvečerilo in je potem odpravila vse ljudstvo. Nihče naj bi ne bil priča. Ko so na to postavili pred njo slepo ženo, je ta padla na kolena, Radegunda pa ji je prekrižala oči, ki so hipoma ozdravele (AA. SS. Boli. Aug. III. str. 46—92). Kako se naj razložijo drugi prizori, nisem mogel najti. Kapelica. Ne daleč od cerkve je na potu, ki vodi od sv. Mihaela sem, zanimiva kapelica (SI. 105.), postavljena še v starih oblikah. V tlorisu obvStoji iz treh sten, a v narisu se končata stranski steni v doprsni višini in nosita lok, ki počiva na sprednji strani na kamenitem stebriču z bazo in kapitelom, na zadnji strani pa na slopu s podobno zidanim polustebrom. Kamenita stebra veže spredaj potlačen polukrožni lok, ki nosi ostro čelo z okvirjem, pripravljenim za kako sliko. Znotraj je kapelica svod ena in ima samo priprost križec na zadnji steni. „V severozahodnem kotu te kapelice je pri tleh v zidu odprtina, ki se zgublja v zemljo. Pravljica pravi, da gluhe in težko slišeče osebe ozdravijo in blagoglasno godbo slišijo, ako vtaknejo v to luknjo svojo glavo in pri tem molijo. Prejšnja leta so še videli včasi prihajati k tej kapelici gluhe, da bi na ta način ozdraveli."1 IX. Župnijska cerkev Device Marije pri Novištifti. Cerkev je obrnjena proti zapadu (SI. 106. in 107.) in obstoji iz ene ladije (dolg. 1&6 šir. 11*12 m, s stranskimi kapelami 14*6 m), pred katero je veža (dolg. 8*4 m, šir. 4 m), ki spaja ob enem prostora pod stolpoma. Nad vežo je pevski kor. Na drugem koncu ladije leži prezbiterij (dolg. 10*8 m, šir. 6*6 m) s trostranim sklepom, z zakristijama in z oratorijema v nadstropju. Tloris je prav dobro sestavljen. Slopi v ladiji, ki so spojeni s steno in imajo 1 Orožen, Dek. Ob. str. 243. 104 podstavke, baze in okrajke mesto kapitelov ter nosijo ogredje, služijo dvojnemu namenu: krepijo zid in nosijo oproge za obok, ob enem pa vstvarjajo ozke stranske kapelice, kjer je prostor za altarje in spovednice. Vendar pa te kapelice niso tako široke, da bi požirale svetlobo, ki se svobodno usipava skozi visoko ležeča okna, ali pa ovirale pogled na stranske altarje. Slopom odgovarjajo zunaj lizene. Svod obstoji v ladiji iz treh kupol (vis. 15*5 m); v prezbiteriju še pristopi četrta, dočim je trostrani sklep pokrit s svo-denimi kapami. Cerkev je zidana v renesanskem slogu, v resnih in strogih, čeprav ne akademično pravilnih oblikah. O romanskem slogu, na katerega so mislili sodobniki,1 ni govora. Tloris, naris, profili, detajli — vse je v pre-porodnem duhu, ali boljše rečeno — cerkev stoji glede sestava na koncu baročne dobe, glede posameznosti in okraskov pa išče resnih in treznih oblik in sicer po subjektivnem potu, ne posnemaje akademičnih vzorceA7, in se tako približa priprostim cerkvenim zgradbam prve renesance. V tem okraju je ta cerkev najveličastnejša stavba. Seveda gornjegrajska cerkev jo presega po velikosti, a ne napravi tako enotnega in harmoničnega vtiska. Ta Marijina cerkev je veličastna od zunaj: Stoji svobodno na pobočju zelenega griča, sama, kakor kak grški tempelj, in posvetne stavbe se ji uklanjajo, ker ležijo nižje in sicer pod njenim obzidjem. Tako cerkev gospoduje že na pogled daleč tja po zadreški dolini. Dva krepka zvonika, ki stojita na pročelju, kakor bi se stavila nepoklicanim v bran, izražata neko notranjo energijo, ob enem pa povdarjata krščansko teženje proti višavam, proti nebesom. Škoda? da se je v zadnjih letih povišala šola za nadstropje in se je tako od ene strani zaprl pogled na cerkev. Veličasten vtisek napravi cerkev tudi od znotraj. Zazidan prostor je tukaj manjši ko n. pr. pri Sv. Frančišku, a vpliv je celo drugačen. Imamo pred seboj samo eno ladij o, a ta je 14 m široka, in ne veliko nad širino visoka (15*50 m); a ta impozanten prostor se ne kosa na male kapelice, ampak ostane enoten, v veselje za vernike, ki od vsepovsod vidijo k oltarju, v veselje zapropovednika, ki lahko pregleda vse poslušalce. Vrh tega prihaj a obilna svetloba od zgoraj in se harmonično razliva po celem prostoru. Zraven še pride pametno razdeljeno slikanje — tu okraski, tam figure. Morda je subjektiven Si. 106. Novaštifta. Tloris župnijske cerkve. tako hvalim to cerkev, a to storim iz prepričanja, da je tukaj najden vzor za vsako kmctsko cerkev: Ena ladij a, a ta kolikor mogoče razsežna in prostorna. Prostor upliva na človeka, 1 Orožen, Dek. Ob» str. 75. 105 ne prostori. Od Noveštifte dobiš znotraj veličasten vtisek, od Sv. Frančiška malenkosten. Slike. Znotraj se blišči vsa cerkev v živih, pisanih barvah. V prezbiteriju vlada enotna evha-ristična misel, ladija. pa je posvečena Materi Božji. V presvetišču vidimo na treh sklepnih stenah pod okni tri predpodobe najsvetejše daritve: Noe daruje zahvalno žrtev in Bog se mu prikaže na mavrici (ev. str.); Abraham žrtvuje Izaka (pod naslovno sliko M. B.); Izraelci se rešijo v puščavi s pogledom na bronasto kačo (ep. str.). Na treh svo-denih kapah, ki se vzdigujejo vrh teh stranic in je spajajo s sosedno kupolo, so trije angeli: stranska prisostvujeta daritvi s kadilnicama, srednji pa kaže v odprti knjigi črki A—Q in spričuje tako božanstvo darovanega Jagnjeta. V lunetah nad loki oratorija sta v medalj onih dva cerkvena učenika: sv. Ambrož (ev. str. in sv. Avguštin (ep. str.). Na svodu velike kupole pa je sam Bog Oče, ki sprejema z razprostrtimi rokami ljubo daritev, odpušča radi nje krivice in blagoslavlja svet.1 V ladiji so prizori samo na svodu, po stenah pa je razpeto bogato okrasje. Na slavoloku in na prvih dveh kupolah je vprizorjen okoli slike Marijinega venčanja v petih prizorih postanek tukajšnje božje poti. Najprej zremo na slavoloku — Marijo Zvezdo, kako se prikaže pastircem, v prvi kupoli pa, na eAr. str. — metuljski grič s čudežnimi plamenčki, v sredi — sv. Trojico, ki venca Devico Marijo, in na ep. str. — prizor, kako pride škof Peter Seebach na to čudežno mesto in je prisiljen stopiti s konja. V drugi SI. 107. Novaštifta. Župnijska cerkev od jugovzhoda. kupoli sta dve sliki. Na eni strani — mašnik mašuje opoludne pred gozdom in prikaže se Marija Zvezda, na drugi strani — Marija kleči pred Odreše-nikom v nebesih in po njeni priprošnji ozdravljajo bolniki na zemlji. S tem se kličejo v spomin čudežna ozdravljenja, ki so se vršila izkraja na tem mestu. Tretja kupola pa povišuje tri Marijine praznike v dotičnih podobah: Marijino Oznanjenje (25. marca) na ep. str., Vnebovzetje (15. avg.) na ev. str. in na sredi Brezmadežno Spočetje (8. dec.). Vmes med temi velikimi slikami so na kupolah, oprogah in pilastrih raztreseni razni medalj oni — vseh je 22 — z angeli, nosečimi bele trakove, na katerih so napisani večinoma naslovi iz lavretanskih litanij. Na oboku sta dva napisa v velikih črkah. V prvem cerkev sama govori: V V polovici XVI. veka sem bila postavljena | 23. maja sem do tal se pogorela, s pomočjo pobožnih romarjev sem bila 1.1854 zopet lepše pozidana, 13. avg. ravnotistega leta od milostljivega kneza in škofa Martina Slomšeka posvečena 1. 1865. s slikami okinčana." 1 Razlaga: „Bog Oče vstvari svet" mi zato ne ugaja, ker s tem se zanikuje celotna misel. Ta slika je kakor sklepnik v gotskih svodih, ki drži ves sestav. 106 V drugem napisu govori Devica Marija: Kar meni ste storili ste Sinu podarili pred Njega tronom bom za Vas prosila in božji blagosloA7 na Vas rosila. Zgodovina. Kraj, kjer je zdaj cerkev, se je zval nekdaj metuljski grič in je bil še sredi 16. stoletja poraščen z gozdom. Tedaj pa so videli ljudje večkrat čudne plamenčke plapolati na njem. Hroma devica, ki se je radi tega zaobljubila (huius rei voto), je čudežno ozdravela. Ljudje so spoznali, da želi Devica Marija cerkve na tem mestu. Škof Peter Seebach (1558—1568) je odbil tako prošnjo ljudem, ker se je bal lahkovernosti ali goljufije. naslednjo noč so mu otekle noge, da ni mogel hoditi. Na bin-koštno soboto — bilo je osmi dan bolezni, so ga posadili na osla, ki ga je v nesel na čudežni grič. Skof je ozdravel in nato dal zaprošeno dovoljenje. Med tem so posekali gozd. Zdaj je škof prijezdil na konju si ogledat kraj. Ko je vprašal ljudi, kje so se prikazovali plamenčki, so mu rekli, da ravno tam, kjer stoji. In konj se je vkopal s kopitom tako globoko v zemljo, da je moral škof stopiti raz njega.1 Tam so torej stavili cerkev. A najprej so menda pozidali malo kapelico. Ko je tukaj mašnik opoludne maševal pred tisoči navzočih, se je prikazala svitla zvezda nad kapelo. Zato se tukaj Marija obrazi kot Devica z Detetom v naročju, sedeča pred veliko, šesterožarno zvezdo in se imenuje: Marija Zvezda. Slednjič je bila cerkev končana. O Veliki noči, o Binkoštih, na praznik Marijinega Vnebovzetja in Rojstva Mari- v jinega so prihajali k njej romarji iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Hrvatske in Dalmacije. Včasi jih je bilo 10 tisoč, včasi 20, včasi 30 tisoč. Da bi ti postali deležni popolnega odpustka, se je škof Peter Seebach tri leta po prvih prikaznih obrnil v Rim do sv. očeta. Prepis tega lista je dosedaj edini pristni vir o početku te božje poti. Cerkev je bila torej postavljena ok. 1. 1560. in se je zvala „nova stavba" (novum Aedificium 1. 1620.), „nova ustanova" (Neu-Stift). Bila je prav lepa (elegantis structurae, viz. prot. 1.1631.), a 1. 1850., dne 23. maja je pogorela. Za zgodovino domačih cerkvenih stavb bi bilo važno vedeti, kako je izgledala, v katerem slogu, ali v gotskem, ali v preporodnem je bila postavljena. V župnijskem arhivu ne najdemo nobenih zapiskov, ker je pogorel istočasno s cerkvijo. Vendar si je mogoče ustvariti o tej stavbi precej jasno sliko in 1 Orožen str. 71 in slikar v cerkvi družita dva dogodka v enega. A to je le mogoče pri površnem čitanju Seebachovega pisma. Iz njega jasno odsevata dva slučaja. V prvem slučaju je škof bolan, in domači ga morajo prisiliti (cogerer), da se poda na grič, posadijo ga (impositus) na osla (asello), ker je to mirno živinče in za bolnika bolj varno, ker previdno stopa. V drugem slučaju (praeterea) je bil škof zdrav, ker je jezdil na konju (equitassem). Zgodil se je pa pozneje, ko je bil gozd že (jam tunc) posekan, in sicer iz namena, da bi si kraj (stavbeni prostor) ogledal (ad locum eum perlustrandum). V prvem slučaju so škofa na osla posadili (asello impositus), v drugem pa je sam s konja stopil (ex equo descendere coactus). Na vsak način se morajo med obojni prizor vriniti vsaj vespere, pri katerih je škof čudežno ozdravel. 107 sicer na podlagi Orožnovih podatkov, potem pa treh malih slik, ki visijo v veži pod korom nove zgradbe. 1. Prvi akvarel je votivna podoba in kaže cerkev od zunaj in sicer od južne strani. Slikaj e spomin na srčnega gasilca, kije ob priliki požara skočil iz zvonika, ker se ni mogel drugače rešiti, in — se ni poškodoval. Ni narejena po naravi, ker tedaj cerkve ni bilo več, in je zato kolikor toliko idejalna podoba in manjše vrednosti za rekonstrukcijo. Večinoma se strinja z naslednjima slikama, v nekaterih potezah pa jima nasprotuje. 2. Druga slika je narisana s svinčnikom in kaže pogled po pogoreli cerkvi in sicer od zunaj, od severne strani. Risarjev podpis in datum (28. XII. 1850 ?) se čita ob zgornjem robu zvonika: Navter 12. Risal je prav vestno in natančno. 3. Tretja slika je akvarel v barvah in kaže znotranji pogled iz prezbiterij a po požgani in razrušeni cerkvi. Na njej je napis: „Kirchenbrand 23. Mai 1850. Paul Kuni 1867 (?)" Na podlagi teh podatkov predlagam tukaj tloris (SI. 108.) in opis cele stavbe. Cerkev je bila obrnjena proti vzhodu in je bila 17 sežnjev dolga in 8 sežnjev široka. Imela je tri ladije. V srednji je stal pri vhodu stolp, ki je slonel v cerkvi na slopih, zvezanih med seboj z ostrimi loki. Glavno ladij o so delili od stranskih ladij na vsaki strani po trije okrogli stebri, postavljeni na kockastih podstavkih, z bazami in najbrž tudi kapiteli. Vse tri ladije so imele ravne strope. Navzlic temu pa so podpirali stene stranskih ladij od zunaj nizki podporniki, rastoči v treh odstavkih in na vrhu pokriti z ozko strešico, ki je šla prek in prek čez ladijin zid, da je varovala med podporniki obstoječe freske pred dežjem in nevihto. Prezbiterij je bil obokan in svod je počival na stenskih konzolah, torej je bil njegov obok ali zvezdnat ali mrežast. Od zunaj pa so se videli mnogo krepkejši in višji podporniki, kakor pri ladijah. Skraja sta bili obe strani prezbiterij a svobodni, pozneje pa so pri zid ali na severni strani zakristijo z oratorijem v nadstropju in so s tem zadelali veliko okno prezbiterij a. Zvonik je imel na vrhu dve, po ozkem stebriču ločeni lini. Stavba je bila tembolj zanimiva, ker je kazala prehod iz gotskega v renesans k i slog. Cerkev je bila znotraj in zunaj slikana. Ali pa so bile te slike še tiste, katere je delal 1. 1586. beljaški meščan in slikar Nikodem Weismann, je dvomljivo. On je tedaj menda slikal štiri poslednje reči, ker se v nekem 108 pismu pravi, da je že vse zgotovil — razven „peklenskih krajev".1 Zunaj se dajo slike iz naših akvarelov spoznati. Bile so razvrščene med podporniki in videti je, da so predstavljale vseh 15 skrivnosti sv. rožnega venca. Veseli del se je začel z Oznanjenjem Marijinim na zadnji steni prezbiterija in se je nadaljeval na južni steni. Na ladijinem zidu je sledil potem žalostni del, prizori častitljivega dela pa so bili na severni steni. Zakristija ni bila poslikana, ker je bila šele pozneje pristavljena. Cerkev je imela 1. 1631. 11 altarjev in izmed teh je bil škof Tomaž Hren posvetil 1. 1610. tri, namreč sv. Ožbalta, sv. Helene in sv. Miklavža. O notranjščini cerkve nas najbolje pouči vizitacijski protokol iz 1. 1631., katerega tukaj po Orožnu (str. 72) podamo in ob enem opozarjamo na naš rekonstruiran tloris (SI. 108.), kjer so pri posameznih altarjih dotična imena pripisana. Popis se glasi: Ecclesia habet 11 altaria: 1. in choro B. V. Mariae, consecratum; 2. in medio ecclesiae S. Gruči dicatum, cui retro adhaeret Crucifixus magnus; 3. s. Annae dicatum a cornu Evangelii; 4. s. Mauritio consecratum; 5. s. Helenae consecratum, 6. s. Nicolao consecratum, 7. s. Os-waldi ad murum ecclesiae positum prope fenestram a parte Evangelii, consecratum, versus s. Annae constructum, 8. s. Urbani, ad tertiam columnam ex parte Epistolae, 9. s. Michaelis Arch. ad secundam columnam ex parte Epistolae, 10. s. Ioannis Bapt. ad primam columnam ex parte Epistolae, 11. s. Ursulae consecratum a cornu Epistolae. In choro est tabernaculum lapideum ex parte Evangelii. Vizitator je naročil podreti altarja sv. Ožbalta in sv. Križa, gotovo, ker sta stala na neprimernih mestih. V 19. stoletju nahajamo potem altar sv. Ožbalta v desni stranski ladiji, kamor se je bil najbrž vsled vizi-tatorjevega ukaza prestavil; njemu nasproti pa je v severni ladiji altar sv. Uršule, katerega so tudi premestili iz prejšnjega kraja, ko so tam postavili novi altar sv. Jožefa. Tako so stali altarji še pred požarom. V novi cerkvi so se ohranili samo štirje naslovi stranskih altarjev in sicer ravno tistih, ki so bili v stranskih ladij ah, vsi drugi pa so se odpravili. Ko je cerkev 1. 1850. pogorela, so se verniki lotili kmalu nove stavbe.2 Vodil jo je Matevž Medved p. d. Pinter iz Cerkljan na Kranjskem. Novo 1 Orožen, Dek. Ob. str. 72. 2 Barvana, s kamenotiskom pomnožena podobica, 104 mm visoka in 69 mm široka, kaže iz polukrogov sestavljen okvir in spodaj tablico z napisom: DEVICA MARIJA pri Novištifti nad Gornjim gradom. Zgoraj je na oblakih stoječa Mati Božja z Detetom in zadi za njo razpenjata dve vrsti angelov kakor plašč dvojno belo pregrinjalo, pred katerim klečijo zbrani verniki vseh stanov. Po tej sliki soditi je bil stari patrocinij: „Marijino varstvo", „Maria Schutz", kakor tudi na Ptujski gori. Spodaj je cerkvica s sosednjimi hišami in župniščem. Večinoma še sedaj tako stojijo, le cerkev je čisto drugačna. Ta cerkev ima vhod od jutrove strani — stara je imela tam prezbiterij, vrh tega je mala, kratka, z nastrešnim stolpičem, s stopnicami, ki zunaj peljejo na pevski kor, torej tudi sedanja cerkev ni, vendar mislim, da ni izmišljena, ampak da predstavlja kapelo, ki je po požaru in med stavbo nove cerkve služila za službo božjo. 109 cerkev so posvetili knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek dne 13. avg. 1. 1853. Slike je napravil starejši Fantoni 1. 1865. Altar j i. Gl avni alt ar (SI. 109.) ima lep lesen antependij. Obstoji iz romanskega stebriča s 13 loki, pod katerimi so reliefi Kristusa in 12 apostolov. Leseni nastavek pa kaže tri, večinoma pozlačene baldahinčke. Stranska sta nižja in imata topo čelo, srednji konča z osmerostrano kupolo na vitkih steb- ričih, ki pokriva shrambo za Najsvetej še in prostor za izpostavljanje. Na steni med oknoma je oljnata slika, SI. 109. Novaštifta. Znotranjščina župnijske cerkve, ki predstavlja Marijo Zvezdo. Devica sedi v modrem, belo podvlečenem plašču na oblakih pred osmerožarnim, zvezdnatim sijajem. V desnici drži zemeljsko oblo, z levico pa pritiska k sebi ljubko dete Jezusa. To stoji na kolenu materinem in se z levico oprijema njene roke, z desnico pa blagoslavlja. Nad Devico je zbor angelskih glavic, pod njo pa so se zbrali v zraku trije angelčki okoli bele lilije, katero dva izmed njih neseta. Ob spodnjem robu slike je metuljvSki grič z dvema plamenčkoma, ki plapolata iz njega. Sliko je napravil Ljubljančan P. Klini. V kotih trostranega prezbiterijevega sklepa stoje na konzolah štirje baročni kipi, ki so iz prejšnje cerkve in spadajo po slogu v 18. stoletje. Predstavljajo: sv. Andreja, sv. Elizabeto s sinčkom sv. Janezom Krstnikom, sv. Salomo s sv. Janezom Evangelistom in nekega škofa (sv. Blaža ali sv. Martina?). Leseni nastavki štirih stranskih altarjev so romanski po obliki, mnogo-barvno poslikani, tu in tam pozlačeni in drug drugemu enaki. Vsak ima veliko naslovno sliko na platnu. Obdaja jo stavbinski okvir iz podstavka, dveh stebrov in pilastrov — pred pilastri stoje kipi — in iz loka s topim nizkim čelom. Na ev. str. vidimo sliko sv. Ane, ki uči Devico Marijo brati. Napravil jo je P. Kuni. Kipa sta posvečena sv. Katarini mučenici in sv. Barbari. 110 Naslednji altar nosi ime in sliko sv. Uršule in ima kipa sv. Cecilije in sv. Neže. Pred podstavkom je podoba Srca Marijinega. Na ep. str. je prvi altar bližje prezbiterija posvečen sv.Jožefu z njegovo sliko in kipoma sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista. Na drugem altarju se pa časti sv. kralj Ožbalt s kipoma sv. Alojzija in sv.JanezaNepomuka. Prižnico moramo tudi tukaj omeniti, ker ima izvirne podobe. Na strehi vidimo kip sv. Arere s kelihom in križem v rokah, na ograji pa 5 medaljonov s sledečimi slikami: 1. Spokornica umiva Jezusu v farizejevi hiši s solzami noge. 2. Izgubljeni sin se povrne v očetovo hišo. 3. Jezus da apostolom oblast iti pridigovat vsem narodom. 4. Jezus, dobri pastir. 5. Jezus pri Jakobovem studencu. Kapelica božjega groba. Ta zanimiva kapelica (SI. 110. in 111.) stoji na zapadni strani župnijske cerkve in je zunaj 7 m dolga, 4 m široka in s skodljami krita. Pred vhodom ima kamenite stopnice. Poleg njih na ograji sta bila, kakor se pravi, nekdaj kip sedeče Matere Božje in klečečega škofa Petra Seebacha, ki se zdaj nahajata na pokopališčnem zidu poleg glavnih stopnic pred cerkvenim pročeljem. Po tem kipu bi bila kapelica pozidana okoli 1.1560. A videli bomo, da je to neverjetno. Sprednji del kapelice je zunaj celo gladek, zadnji del pa obkroža deset polukrožnih arkad z 11 šesterovoglatimi stebri iz peščenca, ki imajo pri proste baze in kapitele. Venčni zidec obstoji iz paličice in žleba. Tej zunanji razdelitvi v dva dela odgovarja tudi znot-ranjost. Najprej stopimo v vežo (2*7 m x 2*7 m), ki obstoji v tlorisu iz pravo-kotnika in dodanega polukroga, obokana pa je z banjo in s polukupolo. V sredi veže leži štirivoglat, 20 cm visok kamen. Skozi nizko odprtino (vis. 0'95 /7z. sir. 0*8 m) stopimo v pokopališčno stanico. Ta je pravokotno zasnovan prostor (2*25 m x 2*65 m) s križevim obokom. Na desni strani od vhoda se nahaja reven, lesen altar. Ta altar kaže, da so župljani že izgubili zavest, da je ta kapelica popolen posnetek božjega groba v Jeruzalemu. Želeti bi bilo, da bi se ta misel obnovila, saj so se ob njej veselili in rastli v pobožnosti nekdanji rodovi, in razložiti ljudstvu to kapelico, bi bil kos nazornega pouka. Božji grobovi so bili nekdaj cilj pobožnih romarjev. V Bolonji1 so božji grob v cerkvi sv. Štefana obiskavali zadnje tri dni velikega tedna po kolenih se plazeč meščani in meščanke posebej; k božjemu grobu pri Ljubljani, katerega je bil 1. 1653. postavil prošt Stemberg, so prihajali vsak petek, prav posebno pa v postnih petkih romarji v A^elikem šteAdlu in, kakor Val-A^azor pripomni, so se pobožno vedli. Mnogoteri so vlačili na ramah velike križe tja in nazaj grede.2 1 Kirchenschmuck 1895 p. 144. Graus, Das Grab des AVelterlosers in seinen mittelalterlichen Nachbildungen. 2 Valvasor, Ehre d. H. Kr. XI. p. 696. — Mitt. d. hist. Ver. f. Krain, 1866 p. 37 (Gosta, das hI. Grab bei Laibach). SI. 110. Nova-štifta. Tloris in podolžni presek kapelice božjega groba. 127 Ako hočemo spoznati pomen naše stavbe, je treba, da jo postavimo v luč zgodovinskega razvoja in da zato poročam o raznih stavbinskih spremembah, ki so se vršile pri Gospodovem grobu do današnjih dni. Zaradi jasnosti bomo ločili to zgodovino na petero dob. Grob Gospodov v raznih dobah. I. Prvotni grob. (Od 1. 30. p. K. do ok. 1.330.) Blizu severnega zida jeruzalemskega mesta se je vzdigoval osamljen grič Kalvarija, kateremu je proti zapadu sledila 25—30 m široka dolinica in nato vrsta nizkih obronkov, v katerih sta bila v živo skalo vdelana obiteljski grob in pa osebni grob Jožefa Arimatejca — poslednji, ki je postal grob Zveličarjev, z vhodom od jutrove strani.1 Najprej se je vstopilo v skalnato vežo, ki pa je bila na zunaj odprta, na zadnji steni pa je imela nizko odprtino, pred katero je bil zavaljen velik in težek okrogel kamen.2 Zapiral je vhod v grobno votlino. V tej votlini je bila desno od vhoda, torej na severni strani, iz skale izsekana masivna klop. Nanjo so položili Jezusovo truplo. Potem so zavalili pred odprtino kamen in veliki duhovniki so ga še zapečatili (Mat. 27, 66). Ko so prišle v nedeljsko jutro pobožne žene, so našle kamen odvaljen in na njem je sedel angel (Mark. 16, 4). Na to sta prihitela sv. Peter in sv. Janez. Sv. Janez je vstopil samo v vežo in pripognivši se, je videl skozi odprtino, da trupla ni Areč, sv. Peter pa je šel v grobno votlino in je videl rjuhe ležati, prt pa, kateri je bil na Zveličarjevi glavi, je bil posebej na enem kraju zvit (Jan. 20, 4—10). Grob Jožefa Amaritejca, kateri je postal grob Odrešenikov, je bil napravljen po tedanjih judovskih običajih. Nahaja se cela vrsta starojudovskih skalnatih grobov, ki leže na severni, vzhodni in južni strani od Jeruzalema. Ti imajo v skalo vdolbene veže, ki so od zunaj svobodno pristopne, globljeje v hribu pa posebne stanice, katerih vhod je zavarovan s pri valj enim kamenom. Različni so pa načini, kako se mrlič v tej Staniči pokoplje. Pri nekaterih se porine z glavo naprej v stenski rov, ki je izdolben navpično v steno; noge ostanejo tako najbližje gladini stene, kjer se grob zadela s štirivogelno ploščico. Včasi pa je grob izkopan navpično v tleh, kakor kak studenec, in vanj se položi mrlič tako, da stoji na nogah, z glavo pa se dotika tlaka, kjer se zadela grob s ploščico. Slednjič pa se nahaja tudi po dolgem ob steni izsekana klop, na katero se položi mrlič. Zadnje vrste je bil grob Jožefa iz Arimateje. Gotovo so prvi kristjani pridno obiskovali grob Gospodov, ker je hotel cesar Hadrijan to češčenje odpraviti. Ves kraj je dal zasuti in prostor zasipati in na vrhu potlakati. Tam pa je postavil tempelj Venerin. Tudi na gori sijonski je pozidal tempelj in kristjanom sta ostala le še dva sv. prostora: na Oljski gori — kraj vnebovhoda, in v Betlehemu — votlina rojstva Gospodovega. II. Kon št antin o v „spomenik". (Ok. 1.330—1010.). Cesar Konstantin je dal na vseh sv. krajih staviti cerkve: v Rimu, v Efezu, v Betlehemu, v Jeruzalemu in tudi drugod n. pr. v Carigradu, v Nikomediji in v Helijopoli v Siriji. Posebno veličastna pa 1 Holzhammer-Schuster, Handbuch zur bibl. Geschichte. 1886 II p. 453. 2 Itinerar pod imenom sv. Antonina pravi: „Velut molaris est", kar velja menda o kakovosti kamna in ne o obliki. Geyer, Itinera hierosolymitana, p. 171 (Corpus. Script, eccl. lat. vol. XXXVIIII). vSl. 111. Nova Štifta. Kapelica božjega groba od severozapadne strani. 112 je bila zgradba na gori Kalvariji. Najprej so podrli tempelj Venerin, potem so odvozili nasuti grušč in grobljo ter so globoko spodaj odkrili grob Gospodov. Potem so začeli staviti cerkev, ki bi naj bila tako obširna, da bi obsegala pod svojim okriljem vse sv. prostore na gori Kalvariji. Od vzhoda prišedši, je romar najprej vstopil v petero-ladjino baziliko, pokrito s pozlačenim stropom. Na zapadnem koncu pa ni imela običajne ábside, ampak je bila združena s središčno stavbo, hemi sferi on po imenu, s hodniki in stebrišči na okoli in z odprto streho od zgoraj. Sredi pod njo je stal grob Gospodov. Konstantinov arhitekt je namreč postavil cerkev tik pobočja hriba poleg groba Gospodovega in je dal potem okoli in okoli groba izsekati skalnato steno, a tako, da je ostala v sredi še skalnata hišica z votlino in grobovo klopjo. Tudi vežo je dal pokončati.1 A videl jo je še sv. Ciril Jeruzalemski, ki v 14. svojih slovitih katekez ok. 1. 347. govori o vstajenju Gospodovem in pravi: „Undenam vero resurrexit Salvator? ait in Canticis cántico rum: Surge, veni, próxima mea. Columba mea, in spelunca petrac.2 Spel unčam petrae dicit earn, quae tunc fuit ante Salvatoris monument! ostium, speluncam ex eadem petra, si cut hie in fori bus monumentorum fieri solet, excisam. Nunc vero jam non apparet, eo quod praesentium ornamentorum instruendorum gratia olim erasa sit anterior spelunca. Ante enim liane monument! ex regia magnificentia structuram erat ante petram spelunca."3 K o je bila torej odpravljena veža in izsekano hrib ovo pobočje, so ostale edino stene grobove votline, grobne stanice. Tako je napravil Konstantinov arhitekt iz skalnatega, v hrib vdelanega groba svobodno stoječ, a s tlami zraščen, skalnat „spomenik". „Monlimen tu m domini cum" ga nazi vije tudi več starih p otopi see v. Vzor za to se je našel v judovski umetnosti. Tako je grobni spomenik siloamski (dolg. 6'1.0 sir. 5*6 m, vis. 4 m) s tlami zrasel štirivoglat monolit, ki je od vseh strani izsekan iz skale. V cedronski dolini stojita podobna spomenika Caharija preroka in Ab sal on a. Pri zadnjem je celo bogata arhitektura izsekana iz skale. Na štirih voglih spomenikovih so pil astri, med njimi štirje jonski stebri, in na vrhu dorsko ogredje. Na ravni strešni terasi je pozidan okrogel, a masiven stolpič s stožasto streho.4 Tudi „spomenik Gospodov" je bil zunaj arhitektonično razčlenjen. Nadškof cezarejski Evzebij ga takole popisuje: „Descriptio fabricae saneti sepulehri. — Hoc monumentum, tanquam totius operis (t. j. kalvarijske cerkve), imp eratoris magnificentia e x i m i i s column i s et máximo cul tu pri mum omnium decoravit, et cujusquemodi ornament i s illustravit." Žal, da iz tega popisa ne izvemo, kako si naj spomenik predstavljamo, zato nas pa izvirnik5 odškoduje z lepimi alliteracijami in z izrednimi besedami! V umetnosti je znanih več slonokoščenih ploščic, na katerih se predstavlja vstajenje in Gospodov grobni spomenik. Prej so te spomenike smatrali kot i dej al ne koncepcije dotičnega rezbarja, dandanes veljajo pa mnogim za kopije pravega Gospodovega spomenika. Na enih je spomenik spodaj štirivoglat, obdan s stebri in rezbami, na njem pa je okrogel stolpič, obstoječ iz svobodno stoječih stebričev in kupolnate strehe.6 Stavbinsko je v ozkem sorodstvu z Absolonovim grobom. Prvi je na to predstavo opozoril Dr. Sepp.7 A so še druge ploščice, ki predstavljajo spomenik kot okroglo stavbo 1 Ne pa skalnatega stropa, kakor piše S chu s t e r - H o 1 z h am m e r, Handbuch zur bibl. Gesch. 1886 II. p. 456. 2 Vulgata: in foraminibus petrae. 3 Migne, P. Gr. XXXIII col. 834. 4 vSchulz, Allgemeine Geschichte der bildenden Künste, Berlin (1903), I—1, p. 180. 5 vE% M u QJ O O rt 1—I C JI rt ..—i O JI rt rt J O s rt J o u rt J JI rt rt >J rt c O rt 5-h C O C1 J} 1 Deželni arheolog C. Haas si je dne 20. okt. 1.1863. ogledal našo cerkev. V njegovih zapiskih v deželnem arhivu v Gradcu se nahaja tudi narisek gotskega kapitela (SI. 121B.) (visok 41 cm, širok 51 cm), ki počiva na enako sestavljenem valju, kakor tu opisani kropilnik. Štiri po koncu stoječi listi zakrivajo kapitelovo jedro. Ta kapitel se je izgubil. 2 Oesterr. Atlas. Taf. 73, Nr. 18. 128 cerkev obstoji iz romanskih ladij in iz gotskega prezbi-terija s podporniki. Severno od cerkve je samostansko pokopališče s kapelico svete Marjete v severovzhodnem kotu (Tabl. II.), južno pa se razprostirajo samostanska poslopja, pozidana okoli dveh dvorišč. Imajo mostovže proti dvoriščema in po eno nadstropje. Na fasadni strani je predložen štirivoglat stolp — ali neke vrste veža — ki je videti v istem slogu pozidana kakor ostalo poslopje. V srednjem veku imajo benediktinski samostani večinoma vedno enak tloris1: južno od cerkve je štirivoglat o dvorišče z mostovži (Kreuzgang) naokoli in s studencem v sredi. V vzhodnem traktu je tik cerkve zakristija, potem zbornica (capitulum) ali posvetovalnica za redovnike; v južnem traktu sledi refektorij in kuhinja, v zapadnem pa klet in shrambe. Te so najbližje vhoda, da ni bilo treba prenašati in prevažati pridelkov čez dvorišče in tako motiti samostanskega miru. V nadstropju so bile izkraja skupne spalnice, pozneje pa celice za posamezne redovnike. V obče je veljala ta dispozicija, v podrobnosti pa si nista niti dva samostana med seboj podobna. Treba je bilo tudi drugih prostorov, kakor stanovanja prelatovega, knjižnice, arhiva, hlevov i. t. do, ki se ne dajo vriniti v kak shema, ampak za katere se je po okoliščinah zbralo primerno mesto. Pokopališče je bilo severno od cerkve. Od benediktinskih stavb v Gornjem gradu dandanes ne stoji nič več. Torišče redovnega življenja je bilo ves srednji vek južno od cerkve, torej tam, kjer se sedaj razprostira — lep travnik in sadonosnik. Ako zasledujemo dalje naš tloris (SI. 122.), vidimo škofovsko grajščino, ki tvori s cerkveno fasado nepravilno štirikotno dvorišče. Postavil jo je škof R a vb er (1493—1536) deloma na temelju prejšnjih benediktinskih stavb,2 preži dal pa jo je knezoškof grof Attems (1743—1757). Na Vischerjevi sliki sega Ravberjcva grajščina tik do cerkvene fasade. Dandanes pa je na severu velik kos odstranjen zavoljo lažjega dohoda, južni trakt pa obstoji iz dveh kosov, ki se srečata v topem kotu — tako postane moderno dvorišče peterokotnik — in od teh je zapadni kos še menda star, toda prezidan, vzhodni pa je mlajši in nosi nam neznan grb. Kjer se oba kosa stikata, gre proti jugu Hrenov (1578—1630) trakt, ki ima njegov grb in se vidi tudi na Vischerjevi sliki. Škof Ravber je tudi obdal grad z obzidjem, s stolpi in z jarkom (1.1517.). Krepki severni stolp je pozidal nad mostičem škof Glušič (1471—1578), 1 Hager, Zur Geschichte der abendländischen Klostcranlage. V časniku: Zeitschrift für christliche Kunst. 1901. — Viol let le Duc, Dictionnaire de l'Architecture. I p. 241 (Architecture monastique). — J. v. Schlosser, Zur Geschichte der abendländischen Klosteranlage. — 2 janisch 1. c. IL p. 390. v ' ' ■ ""S \ v" S S1. 121. Gornji grad. Stavbeni detajli iz stare cerkve. Po narisku C. Haasa v dež. arhivu v Gradcu. C3 H Pogled na stari Gornji grad okoli 1. 1680. Posneto po plošči M. Vischerjevih bakrorezov v staj. dež. arhivu v Gradcu. 129 čigar grb se vidi nad stolpovimi vrati, cerkveni stolp pa je postavil škof Rabatta (1. 1671.). Razven zadnjih dveh stolpov še stoji severno od cerkve štirivoglat stolp — sedaj jetnišnica — in južno od Hrenovega trakta okrogel stolpič z napisom: CHRISTOPHORVS • RAVBER • SE* CCOVIENSIS ' ET • LAIBACENSIS EPVS ' COMENDATOR • ADMON TENSIS ' ME • MVRO • ET ■ TVRRIBVS MVNIVIT • ANN • XPI ■ M • D ■ XVII' Pod podpisom je zgornji kos Ravberjevega grba in kaže na levi orla ljubljanske in na desni blagoslavljajočo roko graške škofije. Od obzidja se je ohranil še ves vzhodni del. Razrušen je samo vogel s kapelico sv. Marjete in z okroglim stolpom, na čigar mestu je zdaj štiri-voglata hiša. Mesto jarka zavzemajo dandanes dvorišča dolge vrste hiš, ki stojijo ob eni strani tržke ulice. Zapadno od grajščine se pa še pozna jarek po mali nižavi sredi vrta; na severu pa je še obzidna proga ohranjena. Nekdanji alt ar j i. Glavni altar stare cerkve je bil posvečen Devici Mariji, kakor je bil tudi samostan ustanovljen njej na čast.1 Pozneje je pristopil sopatronat sv. Mohorja in Fortunata. Tako izroča 1.1209. istrski mejni grof samostanu več posestev na čast Mariji in sv. Mohorju. Ako si mislimo, da so se vsa važna dejanja vršila pri glavnem altarju in ne pri kakem stranskem, ko so se n. pr. listine izročale ali pogodbe sklepale, potem se imenuje samo Marijin patronat še 1.1247. („Marijin altar") in 1.1293. („Gospejin altar"). Ta altar se je podrl pri povečanju cerkve proti vzhodu. V novem, gotskem prezbiteriju je segal gotski nastavek (z izrezljanimi podobami — kakor tedaj običajno) do stropa in je bil 1. 1625. prenovljen in poslikan. I Potem je kapelica kon- | cem severne ladije. Omenja se 1. 1359. in je posvečena sv. Martinu. Tam počivajo SI. 122. Gornji grad. Po Vischerjevi sliki (Tabl.II.) Katzensteini in soneški go- rekonstruiran tloris starega Gornjega grada. 1 In honore gloriose ac perpetue dei genitricis virginis Mariae. Or. St.-Ob. p. 4. Pečat je skozi ves srednji vek imel podobo Marije Device najprej z Detetom v jaslicah, pozneje pa pod križem s Kristusovim truplom v naročju. Mitt. C. Com. 1862. ii Ce/rK- wv itxw>i£ itavie. | Se irvcnaLa stati> 130 spodje. L. 1447. nosi naslov Marijine kapele, „katero so Friderik, grof celjski in njegovi predniki pozidali in ustanovili." Ob času Hrenovem se zopet povdarja stari naslov. Škof jo da poslikati, posveti 1. 1612. sv. Martina altar in si izbere v njej svoje zadnje počivališče. A ohranil se je obenem Marijin naslov. Vizitator 1. 1631. jo imenuje kapelo Marijinega Oznanjenja in sv. Martina. Koncem južne ladije je bila kapela sv. Andreja. Tam je bil spomenik škofa Ravberja, ki jo je bil popravil in se je dal tam pokopati, in škofa Kacijanerja. Tam si čital tudi tri spominske napise, katere je zložil škof Hren, namreč škofov: Tavčarja, Radliča in Glušiča. Tudi ti so tam našli svoj večni počitek. Na altarju je bil kamenit nastavek, katerega bomo kmalu opisali, ker je še ohranjen. Sedem altar j ev je stalo 1.1631. svobodno pod arkadami srednje ladije, pozneje pa so jih primaknili k stebrom. Na desni strani pri vhodu v kapelico sv. Martina (pri prvem slopu?) je bil altar sv. Ane iz renesanske dobe, ker je šele tedaj postal njen patronat običajen. Pri drugih slopih sta stala altarja sv. Miklavža (se imenuje 1.1631.) in sv. Janeza Krstnika (1.1389: altar sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista). Nad zadnjim je bil kamenit baldahin na štirih stebričih. Pri tretjih slopih sta bila altar sv. Trojice (1. 1631.) in sv. Doroteje. L. 1426. je bila pred zadnjim ustanovljena večna luč in nad njim je bil tudi baldahin na štirih stebrih. Pri četrtih slopih je je bil altar sv. Katarine, pred katerim je gorela od 1. 1350.1 večna luč, in pa altar sv. Fabijana in Boštjana. Vsi ti zaščitniki so popularni starokrščanski svetniki in zanimivo je, da ni med njimi niti benediktinskega, niti frankov-skega svetnika. Pri stenah stranskih ladij sta bila tudi dva altarja: v severni ladiji altar sv. Petra, v južni sv. Benedikta in sicer poleg vhoda v samostan. Tudi nad zadnjim altarjem je bil baldahin. Ali ni stal altar sv. Benedikta morda v skončni kapeli te ladije, dokler ni škof Ravber postavil tam altarja sv. Andreju na čast? Ni lahko misliti, da bi bili redovniki svojemu ustanov-niku izbrali zadnje mesto v cerkvi. Pred stopnicami, ki so vodile v prezbiterij, je stal 1.1631. altar sv. Reš-njega Telesa. Zadi za njim so visele vrvi iz malega zvonika. Mogoče, da je prej stal na istem mestu altar sv. Križa, ki se imenuje 1. 1426. in 1620. V gotskih cerkvah je namreč stal pred prezbiterijem ali pa visel od oboka velikanski križ. Naslov tega altarja se je najbrž spremenil šele 1. 1627., ko je škof Hren dal napraviti nov nastavek. Krstni kamen, ki ga je bil dal iznova napraviti škof Hren 1. 1609, se je nahajal 1. 1631. v sredi cerkve, pozneje pa je bil premeščen k zadnjemu slopu na severu. Predno naštejemo ostanke stare cerkvene oprave, podamo tukaj še popis stare cerkve, kakor se nahaja pri Orožnu po vizitacijskem zapisniku z dne 15. novembra 1631, in pristavimo številke iz našega tlorisa (str. 127). „Altare majus (1) in choro positum — iconem pulcherrimam habens con-secratum et B. V. Mariae et ss. Hermagorae et Fortunato dicatum. — In choro a parte Evangelii post ultimam fenestram statuam Episcopi primi a Lamberg 1 Je bil malo pred 1,1350. postavljen. Orožen, St.-Ob ad an. 1350, Dek . Ob. p. 26 131 ín muro positam invenit ex marmore nígro constructam; Alteram vero similem Dni. Episcopi Textoris a parte Epistolae, sed supra ultimam fenestram positam. Paulo inferius sedem Episcopalem ex nuce confectam. Hinc inde in choro sedilia ex nuce pariter pulcherrima pro Clero et aliis dominis. Ex dicta parte Epistolae organum elegans, quae omnia exstructa sunt a pie defuncto Illustris-simo (Thoma episcopo). In medio chori retro altare Ss. Corporis Christi (2) chordas turris minoris pendentes invenit. — In choro ex parte Evangelii in muro arcam lapideam invenit, in qua inclusa est arca lignea cum ossibus ut dicitur, fundatorum. In medio ecclesiae post gradus chori altare Ss. Corporis Christi, iconem habens parvam et mensam lapideam, quod impedimento est populo in elevatione Ss. Sacramenti, cum in summo altari celebratur ... A cornu Evangelii est Capella B. Virgini annuntiatae ac s. Martino dicata (3), in qua est altare consecratum, instaurata a pie Illustrissimo defuncto, qui et hic sibi criptam posuit in eaque sepultus est. Ex parte sinistra in-trantis ad dietam Capellam est altare s. Petro dicatum (4 ?), — a parte dextera intrantis ad dietam Capellam sub arco est altare D(ivae) Annae dicatum (5?), consecratum, iconem habens pulchram. -— Sub arcu secundae columnae invenit altare D(ivo) Nicolao dicatum (6), consecratum, iconem habens in-decentem; — sub arcu tertiae columnae — altare Ss. Trinitatis (7) — consecratum, iconem habens inconvenientem; ad 4. columnam altare s. Catharinae dicatum (8); — ad 5. columnam vas pro aqua benedicta (9); ex parte Epistolae sub arcu invenit altare ss. Fabiano, Sebastiano et Rocho dicatum (11); — ad 3. columnam ex dicta parte altare s. Dorotheae (12)1 — et supra ipsum fornicem super 4 columnas lapídeas; ad 2. columnam altare s. loannis Bapt. decollati (13) — desuper fornicatum ut supra. E diámetro supradicti altaris ad murum ecclesiae prope januam claustri altare S. Benedicti (14) consecratum in stipite, sine mensa iconem habens, ex petra desuper fornicatum et versus ad Capellam ex parte Epistolae. — Ex parte Epistolae Capella S. Andreae dicata, in qua altare consecratum (15). — In ipsa Capella est 1 Al tarč ek s y. „Rotije" je imel svoj baldahin in od 1.1426. je gorela pred njim, kakor pred nekaterimi drugimi altarji, večna luč. L. 1449. so menihi obljubili, da bodo prišli vsi njihovi duhovniki vsako leto dne 7. febr., na dan po sv. Rotiji v Gornjem gradu skupaj in bodo dne 8. febr. obhajali zadušnice za celjskega grofa in njegovo rodbino (Orožen, St.-Ob. str. 188, nasproti pa Dek. Ob. p. 15). Pozneje so se shajali že na dan sv. Rotije in so obhajali sinodo, dne 7. febr. pa so imeli mrtvaška opravila. M znano, zakaj so ravno ta dan izbrali za obhajanje aniversarija. Morda ga je posvečeval resen spomin na smrt kake osebe iz obitelji celjskih grofov, ali pa je najbrž bila ta dan D e d i c a t i o Ecclesiae starega samostana. Škof Hren imenuje s v. R o t i j o „patrono v Gornjem gradu" (Izve st j a muz. dr. za Kranjsko, 1. III, str. 89) in našteva njen dan med zapovedanimi prazniki svoje škofije. A ni imela svoje cerkve, ker je stara cerkev bila posvečena Materi Božji, pač pa že 1.1479. svojo kapelico obenem s sv. Gervazijem. Morda je bila „patrona loči". Ko so 1.1621. duhovniki prosili škofa Tomaža Hrena za preložitev sinode od tega neugodnega dneva v najhujšem zimskem času, njih prošnja mogoče ni bila ulišana (Orožen, Dek. Ob. p. 67). A že njegov naslednik je praznik preložil na tretjo nedeljo po Veliki noči (primeri zgoraj str. 124 op. 2). Tudi lučki opravilnik, ki je objavljen v pričujoči knjigi v XIV. poglavju, priča za prvo polovico 18. stoletja, da sta se obhajali sinoda in Dedicatio Ecclesiae Oberburgensis tretjo nedeljo po Veliki noči. Rotijin dan pa je ostal kot sopraznik v časti in spominu in je bil v Lučah po istem zapisniku „festum devotionis", 9- 132 sepulchrum Episcopi secundi, Rauberi, ex marmore albo. Effigies Episcopi Catianeri pariter ex marmore albo ac Epitaphia Ioannis Tautscher, Balthasari Radlitii et Conradi Glushizh, Episcoporum Labacensium. In qua dicitur ipsos sepultos esse. In parte Evangelii post altare s. Petri est turris major, non multum elevata ... Ex parte Evangelii ad 3. columnam est Cathedra con-cionatoria valde simplex. Ecclesia ipsa tota est lastricata pétris quadris, coetis seu lateribus (t. j. štirivoglata opeka, ok. 20 x 20 cm), capellae et chorus superior (presby-terium) ex marmore nigro et albo; est utcunque obscura, cum fenestras superiores in Ecclesia ex parte Evangelii habeat clausas et vitra illarum in choro sunt depicta, quae causant talem obscuritatem. — Tota praeter chorum majorem depicta decenterque ornata." Iz te stare cerkve še imamo dva kamenita altarna nastavka iz časa škofa Ravberja in dva lesena reliefa iz dobe škofa Hrena. I. Altarni nastavek sv. Andreja (Tabl. III.) iz peščenca, 1.97 m širok in 2*93 m visok. Obstoji iz treh odstavkov, ki jih ob straneh omejujejo pilastri. Na podstavku ali predeli vidimo Jezusa, ki težek križ nese. Jezus je na levi strani in ravno pade pod pretežko butaro. Obdajajo ga rabelji. Eden ga vleče za vrv. Na desni je uprizorjen utis, ki ga je pustil Kristus za seboj na križevem potu. Dandanes bi rekli, da je na desni šesta postaja križevega pota, na levi pa sedma. Na desni stoji Veronika in drži razgrnjen potni prt. Deček s canjo (z žeblji za križanje?) kleči. Čemu? Morda, da bi bila cela desna skupina bolj enotna in lepša. Ob robu so tri žene. Marija Devica se je zgrudila od bolečine. Ali je zagledala od daleč padlega Sina, ali pa žeblje v canjici? Tja proti levi namreč upira pogled. V glavnem delu je sv. apostol Andrej v prepasanem talarju privezan na križ. Svetnik ima dolge lase in brado. Govori in pridiguje. Okoli njega so posedle ženske in ga pobožno poslušajo. Spredaj se dve igrata z golim detetom. V ozadju je gora z mestom. — Na levi plošči so se zbrali možje, ki radovedno zrejo na sv. Andreja in prisluškavajo njegovim besedam. „Blizu dvajset tisoč ljudi je bilo okoli (njega) zbranih .. in blaženi Andrej jih je opominjal k potrpežljivosti. In še drugi dan, ko je bil že privezan na križ, je še vedno pridigôval resnico, ne da bi bil umrl."1 V ospredju pa je poseben prizor. Na levi stoji Turek v širokih hlačah, v ozki suknji in s turbanom na glavi in drži za roko bradatega moža v talarju in halji na strani pre-pasani in razcepljeni, ki ima s kožuhovino obrobljene rokave in ravnotako okrašeno obramnico (pelerino), na glavo pa je zavihnil kukulico. Sredi med ta dva pa je pristopil priprost mož, meščan, in je položil svojo roko na obe njuni, kakor bi ju hotel ali pomiriti ali ločiti, zraven pa kriči iz polnih ust. Najbrž je tukaj vpodobljen prizor iz življenja sv. Andreja. Sodnik Egej je namreč zaukazal, naj se apostol zapre v ječo. „Ko je bil zaprt in sam, je prišla množica ljudi iz cele pokrajine k njemu, kakor da bi hoteli ugonobiti Egeja in oprostiti apostola iz ječe. Blaženi Andrej pa jim je rekel: ,Ne motite tega sladkega in prijetnega miru, ki je našemu Gospodu Jezusu 1 Les Actes de saint André apôtre. Leclerque, Les Martyrs, Paris 1902, I, p. 184. Cf. Migne S. Gr. II col. 1189—1247. 133 < SI. 123. Gornji grad. Relief sv. Treh kraljev. Kristusu tako všeč ..Ko je bil apostol že povzdignjen na križu, je bila zbrana okoli njega množica dvajset tisoč ljudi; med njimi je bil Stratoklej, brat (sodnika) Egeja, ki je vzkliknil z vsem ljudstvom, da je ta kazen krivična. Blaženi Andrej pa je zavrnil te izjave vernikov in jih je opominjal k potrpežljivosti. .Ali imamo tukaj v ospredju Egeja, Stratoklej a, ki hoče apostola rešiti, in Andreja samega? Na drugem mestu5 sem tolmačil ta prizor 1 Mitt. d. C. Com. 1903. 134 kot dogodek iz življenja škofa Ravberja. Na levi je turški poveljnik, ki hoče škofa umoriti ali seboj odpeljati, na desni je škof v svoji hišni noši s talarjem, plaščem in kukulico, med nju pa je stopil kristjan, ki je prišel na čelu množice s sulicami in belebardami škofa rešit. Za to razlago govori 1. razlika v noši med Andrejem na križu in na levi plošči, 2. njegov obraz, ki ima celo drugačen izraz in krajšo brado, 3. neobičajni prizor iz življenja sv. Andreja, ki se menda nikjer drugod ne nahaja vpodobljen, kako ga hočejo kristjani osvoboditi, 4. obnašanje tretjega moža, ki kriči in polaga roko na roki obeh prednjih mož. Zoper tako razlago pa govori to, da so možje zadi, tudi tisti z orožjem, obrnjeni vsi na sv. Andreja in poslušajo njegov govor, dočirn bi v slučaju oprostitve škofa Ravberja gledali na Turka. Vsekako še čaka ta zanimivi prizor pravega tolmačenja. Nad reliefom je na ozkem okrajku napis: DIVO • ANDREAE • DICAT • MD'XXVII V atiki je zopet napis: ADORAMUS • TE • CHRISTE ET • BENEDICIMVS • TIBI QVIA • PER • S • CRVCEM • TVAM REDEMISTI • MVNDVM & Na vrhu je polukrožno čelo, okrašeno v podobi školjke. Na pilastrih vidimo spodaj obešeno listje vinske trte in grozdje, v srednjem odstavku so pilastri pri sredi razdeljeni in zgoraj in spodaj stoji svetnik, ravnotako pa tudi na zunanji steni pilastrovi. Na levem pilastru je spredaj zgoraj neznan svetnik v oklepu, z mečem v levi in z ovčjo glavo (?) v desni, spodaj je neznan mučenik, na drugi strani pa je zgoraj neznana svetnica, spodaj pa sv. Magdalena. Na desnem pilastru je spredaj zgoraj sv. Boštjan z dvema puščicama v roki — celo podobno je izobražen tudi v monštranci na Ljubnem — spodaj je sv. Florjan, ki vliva iz čebra vodo na gorečo hišo, na zunanji strani sta zgoraj sv. Barbara s stolpom, spodaj pa sv. Katarina s kolesom in mečem. Ves altar je enoten in njegova ideja je poveličanje križa. Napis poveličuje sv. križ, sv. Andrej pridiguje o svetem križu in možje in žene ga zvesto poslušajo, spodaj pa vidimo vzor nositeljev križa — Zveličarja samega na križevem potu. Spomenik se nahaja vzidan v južno zunanjo steno zakristijsko. V obče je še dobro ohranjen. V predeli so polovici oseb odbite glave, ravnotako sta tudi izgubili glavi obe ženi, ki poslušata v ospredju sv. Andreja, Turek pa svojo desno roko. Odpadel je tudi kos vrhnega okrajka in čela. II. Kos polukrožnega čela kakega nastavka. Po velikosti (v premeru 1*2 m) precej enak čelu prej opisanega spomenika (s premerom 1*28 m) je ta kos gotovo služil tudi v enak namen. A to čelo je okrašeno s figurami. Ohranjen je samo levi del. Na dolgi klopi sedi žena obrnjena proti desni in se nagiba naprej. V desni drži neko okroglo stvar (kodeljo prediva?), z levico pa je objela dete. Kip je zelo pokvarjen. Ženi je odbita glava, dete pa celo manjka, vidi se še samo stopalo leve noge. Kdo je ta žena, ne vemo. Tabl. III. j,V" 1 ADO RA MVS-TE • CHHI S T E* ET' BENEDICSMVS -TIBJ-CVV1A- PLR- S-CRV CR.M * T VAM' ¡'M4 RE.DEMIS Tf * MVN.DVM0 Gornji grad. Altarček sv. Andreja iz 1. 1527. Narisal A. Stegenšek. 135 Misliti moramo na večji prizor, ker tudi na desni strani čela so morale biti figure. Mogoče, da je na eni strani sedela Devica Marija z Jezusom, na drugi sv. Elizabeta z Janezkom. Ta prizor je bil v duhu tedanje dobe.1 Ob zunanjem čelovem robu je zanimiv okvir. Troje trakov ali viter je okoli roba v gotovi razdalji druga od druge koncentrično razpoloženih, sedem pa jih gre (na našem kosu) v smeri polumera, tako da nastane redka mreža, ki je okrašena s štirilistimi rozetkami v teh praznih predalčkih. Pred tem na severnolaške motive spominjaj očim okvirjem pa visijo trije venci, spleteni iz ovočja.2 Škof Tomaž Hren je oskrbel za prezbiterij celo novo opravo: veliki altar, škofovski sedež, klopi in orgle. L. 1606. je najel za leto dni leso-rezca Petra Hoferja, 1. 1613. pa je napravil Lenard Khern do stropa segajoč nastavek velikega altarja; pomagal mu je Kilian Schnejder, mizar in kipar (ter slikar!). L. 1627. je plačal škof novi altarni nastavek sv. Rešnjega Telesa, ki ga je bil izvršil podoborezec Jurij Skarnos v Ljubljani.3 Dva lesena reliefa, ki sta še ohranjena, sta približno iz te dobe. III. Relief sv. Treh kraljev (SI. 123.). Tabla je 156cm široka in 250 cm visoka. Na levi vidimo razpadlo zidovje, pred katerim sedi, obrnjena proti desni, Devica Marija in drži golo Dete na kolenih. Zadi za njo se pogovarjata dve dekli, poleg Deteta pa kleči angel s povzdiguj enima perutnicama in sklenjenima rokama. Moli novorojenega Odrešenika. Pred božjim Detetom kleči prvi kralj, mož častitljivega obraza in dolge brade z malo plešo. Z desnico ponuja v škatljici zaklad, levo pa polaga na prsi v izraz vere in spoštovanja. V dolgih gubah pada njegov plašč. Drži ga za njim klečeči fantek, ki se ozira z nežnim obrazom nazaj po novodošlecih. Ostala dva kralja stojita. Drugi kralj je krepke postave, s kratko brado, kodrastimi lasmi in s krono na glavi. V levici drži čašo, z desnico pa izraža svoje začudenje, obrnivši se k starcu, ki s povzdignjenim prstom ž njim govori. Ni-li ta plemeniti starček sv. Jožef? V vojaško opravo se je ogrnil zamorski kralj s turbanom in diademom na glavi. Tudi on prinaša svoj dar. Za spremljevalca ima zamorca. K tej skupini še spadajo tri osebe v ozadju. Po rogljati kapi skrajnolevega bi človek sodil, da so radovedni betlehemski meščani. Vidimo tudi velblode, na katerih so jezdili kralji. Na enem sedi čeden zamorski deček s psom in jih čuva. Z višine brega pa nas pozdravlja betlehemsko mesto z obzidjem, stolpi in mestnimi vrati. Ravno gredo skozi nje zadnji jezdeci iz premstva kraljev iz Jutrovega. Relief je dobro izdelan in njegov rezbar je bil izurjen v svojem rokodelstvu. Lepo loči med osebami v ozadju in v ospredju ter daje ene v nizkem, ploskem reliefu, druge pa izdela v visokem reliefu, skoro v polnih oblikah. Ugaja nam kretanje oseb, tudi skupine, a preslaba je umetnikova moč, da bi vprizorila dušno življenje sv. oseb, posebno malo nam ugaja izraz Marijin. Vsa tabla je mnogobarvno poslikana, obleka je navadno pozlačena. Tudi ohranila se ni slabo; tu pa tam je malo okrhana, sicer pa je cela, a pirava. 1 N. pr. Springer, Handbuch der Kunstgeschichte. Leipzig 1902. IV p. 15. 2 Najbrž spada to čelo k nastavku altarja Mar. Oznanjenja koncem severne ladije. 3 Orožen, Dioec. Lav. Bd. V p. 541. 136 Poklonstvo Treh kraljev so kdo ve kolikokrat vprizorili umetniki in zato je težko reči, koliko je naš rezbar samostojen, in koliko si je izposojal skupine in oblike. V razpostavi peterih glavnih oseb kaže naš rezbar največjo sorodnost zDlirerjevo sliko Treh kraljev v Uffizijah vFlorenci. IV. Leseni relief Venčanja Marijinega; 120cm širok, 134cm visok. Na desni vidimo sedeti na oblakih Boga Očeta z dolgo brado in tiaro na glavi in s svetovno krogljo na kolenih. Njemu nasproti, pa nekoliko nižje sedi poveličani Zveličar s križem zmage. Obadva držita kraljevsko krono nad glavo Device Marije, ki kleči na oblakih, obrnjena naravnost proti nam, in moli s sklenjenima rokama. Nad krono je bil pred ploskvo z vidnimi žarki pritrjen golob sv. Duha. Tako je bila cela sv. Trojica navzoča. V oblakih je vse polno angelskih glavic (11), več angelskih dečkov pa vidimo v kotih podobe in sicer v spodnjih po enega, v zgornjih po dva. Eden izmed njih bije po citrah, drugi igra na mandolino. Prvotno so bili docela goli in šele pozneje so jih nekoliko popravili. Morda velja zato ravno o našem reliefu opazka iz 1. 1631: altare ss. Trinitatis consecratum, iconem habens incon-venientem. Tudi ta relief je dobro izvršen, pa tudi, kakor prejšnji brez posebne umetniške cene; poslikan je mnogobarvno, v oblakih pozlačen. Malo je trhel. Odbila se je roka Zveličarjeva in izgubil se je golob sv. Duha. Rezbe pod štev. II—IV se shranjujejo od 1. 1903. naprej v kn. šk. lavant. muzeju v Mariboru. Druga cerkvena oprava. v Skropilnik poleg sedanjih stranskih vrat nosi letnico 1A25 (1725?). Arheologično zanimiv je tudi krstni kamen (SI. 157.) iz črnega mramorja, ker nam pove, kakšno obliko so imeli ti kameni začetkom 17. stoletja. Na nizkem podstavku se dviguje okrogel stebrič z napisom T*E*L* (Thomas Episcopus Labacensis) 1608 in nosi okroglo, z okrajkom opasano posodo. Pod tem je napis: SALVATORITOTIVS MVNDI DNO NROIESV XE FONTILVCIS ET SALVTIS1 ^ETERN/E Nagrobni spomeniki. Izmed srednjeveških spomenikov (benediktincev, sovneških gospodov in celjskih grofov, Kacenštajnov in dr.) se ni ohranil nobeden. Sedanji pričenjajo šele s 16. stoletjem in so vsi v najožji zvezi z ljubljanskimi škofi. Ko so podrli staro cerkev, so grobne plošče in napise vzidali zunaj v južno stran nove cerkve in sicer v dveh vrstah, drugo nad drugo. L. 1832. pa so župnišče razširili proti vzhodu in novi zid se je prislonil k cerkvi med prvo in drugo vzidano ploščo. Tako je prišlo, da se dandanes nahaja v spomenik prvega ljubljanskega škofa Žige Lamberga vzidan v steni kuhinjske shrambe, neki drugi pa spodaj v kleti. Na sliki 124. se vidi, kako so te plošče razstavljene. Ne kaže, da bi tukaj prepisavali vse njih napise, ampak podati hočemo samo umetniško in zgodovinsko zanimive. Napise sta objavila Radlič2 in Orožen3. 1 Združeni sta črki V in T ter I in S. — 2Mitt. d. C. Com. 1861 p. 243—245. — 3Dek. Ob. p. 19—22. 137 Spomeniki se morajo ločiti na prave grobne plošče,postavljene kmalu po smrti, in te segajo v 16. stoletje (1522—1544) in v spominske plošče iz 17. stoletja. Prve razpadajo v dve skupini, prvo s škofom Rav-berjem na čelu, ki je dal postaviti spomenike sebi, svojemu bratu, svojemu vzgojitelju in morda tudi svojemu zvestemu pravdniku, drugo s škofom Kacijanerjem in dvema njegovima sorodnikoma. Naš popis je razvrščen po kronologičnem redu in na čelu opisa vsakega spomenika stoji dotična letnica. •v 1522. (Štev. 7) Nikolaj Graczer, vzgojitelj škofa Ravberja.1 1527. (Štev. 2) Knezoškof Krištof Ravber (1493—1536). Belomramornata plošča je približno 1 m široka in 2 m visoka in je izdelana v nizkem reliefu. Prvotno je ležala na tleh v kapelici sv. Andreja v stari cerkvi. Škof se vidi v celi rasti od spredaj. Ležečemu počiva glava na mehkem, bogato vezanem vzglavniku. A ne spi smrtnega spanca, ampak gleda nas z odprtimi očmi. Njegov obriti, resnomoški obraz obrobljajo dolgi, v višini ušes ravno pristriženi lasje. Nosi slovesno liturgično opravo: albo, dolgo in ozko štolo, bogato vezeno dalmatiko in ravnotako vezen mašni plašč. Čez zadnjega pada naramnik in zagrinja z mehkimi gubami njegov gornji rob. V levici drži škof okovano knjigo, v desnici škofovsko palico z gotsko kapelico s svetniki in kljuko in s prtičem (fanonom). Mitra, križec na prsih in prstani (na desnem kazalcu, na levem prstancu in palcu) spo-polnijo njegovo opravo. Na poševno posnetem zunanjem robu okvirja se bere na desni strani napis: POSIT • ANNO ' CHRIST • M-D XXVII • DONEČ • IN • CARNE • VIDEAM • SALVATOREM % Ravber je umrl šele 1. 1536. in je bil pokopan v Gornjem gradu.2 1529. (Štev. 5). Ahacij Weichselburg, gornjegrajski sodnik (?) za škofa Ravberja. v 1530. (Štev. 6). Jurij de Turri, brat škofa Ravberja. Iz Kacijanerjeve rodbine so naslednji spomeniki: V" _ 1538. (Štev. 9). Cesarski poveljnik Janez Kacijaner. Belomramornata plošča je 98 cm široka in 216 cm visoka. Ranjki stoji v viteškem oklepu pod polukrožnim lokom, ki počiva na pilastrih z renesanskimi ornamenti okrašenih. Na glavi ima odprto čelado s tremi vihrajočimi peresi. Okoli vratu nosi zlato (?) verižico. Levico z mečem v nožnici upira ob bok, z desnico pa se opira ob držaj bandera s svojim rodbinskim grbom na vrhu. Ta je čveterodelen z dvema proti desni se vspenjajočima mrjascema in dvema takima 1 Or. Dek. Ob. p. 25 štev. 1. — 2 Valvasor, Ehre d. H. Kr.2 III p. 21, 1 i j i i i i i i 2 3 □ i t i i i 1 1 i □ i lO j i i 11 12 15 5 i 6 7 8 9 SI. 124. Gornji grad. Pregled grobnih kamenov, vzidanih v južni zunanji steni župnijske cerkve. 138 mačkama. Spodnji del lokov zagrinja vezena preproga, pod katero stoji junak. Ob njegovem levem boku je odprt list z napisom, ki pove njegovo starost: JETATIS SYAE-ANNO • XLVII • Listu odgovarja poleg desne golenice tablica z alegorijo. Vidimo grajsko dvorišče, s štirivoglatim stolpom ob levi, z zobčastim obzidjem in strelnimi linami v ozadju, za zidom pa raste visoko drevo. V sredi dvorišča stoji trebušnati steklenici podoben studenec. Od desne je pristopil k njemu žrjav in je pomočil svoj kljun v hladilno tekočino. A že se je vspela od leve lesica, ki pregrizne žrjavu vrat. Ta zamahne s perutmi in umrje. Nikolaj Zrinjski je namreč očital cesarskemu poveljniku Kacijanerju izdajstvo, prijateljsko ga je povabil k sebi in ga je pri mizi zavratno napadel in ubil.1 Podobno alegorično se slika tragična osoda Kacijanerjeva pri nogah junakovih. Med nogami leži na tleh mrtvaška glava in na nji je postavljena klepsidra (ura). Skozi glavo leze ostudna kača. Vnide v čeljust in pri očesni odprtini pride ven. Ima pa človeško glavo z dolgimi brkami pod nosom. Ravnotaka kača se ovija držaja Kacijanerjevega praporja. Napis pod kipom se glasi: GENEROSI' D • IOANNIS • KHAZIANNERI • BARONIS • IN KHACZNSTEIN • ET • FLEDNICK • ETC* STATVRA • QVT MISER ABUTTER • IN • COSTANOVICZA • CROATIA • PERYT • AN • M • D • XXXVIII • OCT • XXV • 1540. (Štev. 8). Jakob Kacijaner. 1544. (Štev. 3). Knezoškof Frančišek Kacijaner (1536—1544). Belo-mramornat relief, 1 m : 2 m velik; iz nekdanje Andrejeve kapelice. Pod lokom, ki počiva na dveh grčavim vejam podobnih stebričih in je zadi zagrnjen z vezeno preprogo, stoji ranjki škof •— plečat mož — in nosi albo z všitkom (paruro), štolo, vezeno dalmatiko, ozek in dolg manipel in gladek mašni plašč. V levici ima knjigo, v desnici palico s fanonom. Mitra mu krasi glavo; resen, skoro žalosten je njegov obraz. Pri desni nogi se vidi njegov rodbinski grb z osrednjim ščitom, ki predstavlja grb ljubljanske škofije. Napis se glasi v distihih: CATIANERVS • HVMO • FRANCISCVS • EPISCOPVS • ATRiE ■ SVCCVBAT • ET ■ CORPVS • VERMICVLI • LACERANT • EFFICIT ■ HVNG ■ MAGNVM • SEXTVS • TRIGESIMVS • ANNVS 2 SEPTEM • POST • ANNOS * LABITVR < AD • NIHILVM • Spomenik Janeza Kacijanerja in škofa Frančiška sta delo iste roke. Dokaz za to: v obeh se nahajajo kot ornament grčave vejice, ki spominjajo 1 Huber, Gesch. Oesterr. IV. p. 59—61. Voigt, Hist. Taschenbuch, V 129. Valvasor, Ehre d. H. Kr. III 30. — 2 L. 1536. je namreč postal škof. 139 na pozno gotiko. V zgornjih kotih obeh plošč vidimo izpolnjene prazne vogle z istim rastlinskim motivom; napis je pri obeh na ploščici z držaji (tabula ansata) pod reliefom in ima enake, drobne in lepe črke. Obe sta toraj narejeni po smrti škofovi. Spominske plošče je dal napraviti deveti ljubljanski škof, Tomaž Hren, in sicer sebi (pozneje ni bil tukaj pokopan) in tistim peterim svojih prednikov, ki še do tedaj niso imeli svojih spomenikov. Vse te plošče so iz črnega mramorja. Izvzeta je le njegova, ki je belomramornata. Vendar se pa razlikujejo med seboj. Najprej je postavil Hren sebi napis 1. 1609. Deset let pozneje je dal izvršiti vpodobljen spomenik četrtega škofa Urbana Tekstorja, potem ostalim prednikom in sicer v tem redu, da je šel po vrsti nazaj od neposrednega prednika Tavčarja do prvega škofa Lamberga. Drugi so dobili samo napise, Tekstor in Lamberg pa upodobljena spomenika. Napisi so bili postavljeni v Andrejevi kapelici, spomenika pa na odličnem mestu v prezbiteriju. Čemu je škof Hren tako odlikoval Tekstorja — o Lambergu, ustanovitelju nam je to lažje umevno — in ga povzdignil celo nad svojega prednika Tavčarja, kateremu se je imel toliko zahvaliti? Ali je morda upošteval to, da je škof Lamberg umrl v sluhu svetega življenja, škof Tekstor pa je umrl — rekel bi — za vero vsled protestantskega zasledovanja? To dvoje povdarja škof Hren tudi v obeh napisih. O Lambergu pravi, da je bil povišan na škofovsko stolico vsled izrednih zaslug — ob merita sua inclita Deo vocante, subvecto (ad sedem episcopalem) —; o Tekstorju pa, da je bil v vednem boju s heretiki in je bil od njih po zvijači ugonobljen — viro pio, optimo perpetuoque haereticorum malleo, ab eisdem Tanawerti per insidias interempto. Zdi se, kakor bi bil škof Hren v njiju gledal svoja vzornika. Zato se tudi v samo teh dveh napisih ponaša s svojimi lastnimi napori za katoliško stvar in se imenuje: Pro s. religione catholica reformator, reformator s. catholicae religionis. L. 1609. (Štev. 11). Knezoškof Tomaž Hren (1598—1630). Odlomek (74:100 cm) belomramornate plošče. Plošča je bila razdeljena na tri dele, drug nad drugim. Zgornji del manjka. Na srednjem je grb Hrenov in grb ljubljanske škofije, spodaj pa letnica: 1609. Na najnižjem tudi okrhanem delu pa je napis: EGO • AVTEM • HIC • EXPE CTO • RESVRRECTIO NEM • MORTVORVM • ET • Vitam VENTVRI • SiECVLI • Libera ME DOMINE Tomaž Hren je umrl 1. 1630. in je bil pokopan v ljubljanski stolnici. Tam je imel sledeči napis: Hac in tumba Requiesco post Labores Thomas Chrön Episcopus Non. Laba. S. C. M. consiliarius ac Redemptorem meum hic expecto carnis resurrectionem et vitam venturi saeculi, amen. Anno 1609.1 1 Mitt. d. hist. V. f. Krain 1860 p. 51 seq. i 40 Ko so 1. 1701. podrli ljubljansko stolnico, so prenesli njegove ostanke v Gornji grad. Tu si je bil Martinovo kapelico pripravil za grobišče. Tam je tudi stal opisani spomenik. L. 1619. (Štev. 4). Knezoškof Urban Tekstor (1544—1558). Velikost črnomramornate plošče 1 m: 2 m. Ranjki škof stoji v gotsko profi-liranem okvirju in nosi liturgično opravo z albo, vezeno dalmatiko, ravnotako kazulo, rokavice in prstane. V levici ima knjigo, v desnici palico s fanonom in mitro na glavi. Njegov simpatičen obraz je obraz mladeniča. Spodaj ob levi je škofijski grb, ob desni pa njegov zasebni ščit s štirimi, po koncu stoječimi peresi. Napis se glasi: A-M'D-0-E-Q-M-M-V-G-1 VRBANO • TEXTORI • IV • EPÖ • LABAC • FERDINANDI • I ■ HVNGAR • B0EML&Q • REGIS • & INF ANTIS • HISPANIAR &c CONSIL0 ELEEMOvSINAR0 AC • CONFESSARIO • VIRO • PIO • OPT • PERPETYOQ • HiERETICORVM MALLEO • AB ■ EISDEM • TANAWERTI • PER • INSIDIAS • INTEREMTO ■ THOMAS • IN • SEDE • EPALI • SVCCESSOR V2* FERDINANDI • II• ROM • IMP ■ NEPOTIS3 CONSIL • REFORMATOR • S • CATHOLIC33 " RELIGIONIS 1 ET • IN • EXCELSO I ■ A 4 PROVINTIAR • LO C VMTENENS • MEMORLR ' ERGO • P ■ P A° DNI MDCXIX. Ta škof je umrl 1. 1558. v mestu Donauwörth na Bavarskem, kamor se je bil podal pogajat se kot cesarski poslanec s protestanti. Ker je bilo po zimi, so njegovi nasprotniki po noči polili kamenite stopnice pred njegovim stanovanjem z vodo. Zjutraj je na njih zdrsnil, padel in se ubil. L. 1622. (Štev. 13). Knezoškof Janez Tavčar (1580—1597). Črno-mramornata plošča z napisom je 115:57 cm velika. Škofje umrl v Gradcu in je bil pokopan v Gornjem gradu. L. 1623. (Štev. 12). Imenovani knezoškof Baltazar Radlič (1579). Radi svoje zgovornosti je slovel kot kranjski Cicerón. Napis povdarja njegovo znanje slovenščine — slavice dicendi peritissimo. Od papeža Gregorija XIII. za škofa potrjen, je umrl, predno je bil posvečen. L. 1623. (Štev. 10). Knezoškof Konrad Glušič (1571—1578). Črno-mramornata plošča, 76 : 63 cm velika. L. 1625. (Št. 1). Prvi škof ljubljanski Žiga Lamberg (1463— 1488). Črnomramornat, zdaj pobeljen spomenik, 98: 232 cm velik. Ško sedi na prestolu s tremi stopnicami in naslonjalom. S telesom je obrnjen 3/4 na desno, gleda pa naravnost proti opazovalcu, nosi brke pod nosom in ostro zašiljeno brado. V levici drži škofovsko palico s fanonom, z razprostrto povzdignjeno desnico pa blagoslaA^lja. Nosi popolno liturgično opravo s pluvijalom in mitro, a brez križca na prsih. Spodaj je na levi grb škofijski, na desni pa grb Lambergov z gornjegrajsko zvezdo na osrednjem 1 Ad maiorem Dei omnipotentis eiusque Matris Mariae Virginis gloriam. 2 Successor quintus (Textoris). 3 Ferdinandu, je bil vnuk (nepos) FerdinandaI. Radlič čita: INNEPOTIS (?), Orožen: IN EPOTIS (!), jaz pa sem videl od tal samo NEPOTIS, kar edino da pameten smisel, 4 Interioris Austriae. 141 ščitku. Okvir je še na pol gotski in obstoji iz globokega žleba, v katerem leži palica z ovijajočim jo trakom. Napis se glasi: I f M1 I • XPO - O- M- E- Q-M-M-M-V-S-2 RMO IN CHRO P - D3 • SIGISMVNDO • LAMBERGIANA ■ ILLVSTRI • ORTO • FAMILIA • PRIMO • S • SEDIS • EPALIS ■ LABACEN • ANTISTITI • A • FRIEDERICO • III • ROM • IMP • & • PIO • II • PONT • MAX • GLORIOSISS • FVNDATORIB ■ AD • EAM - OB • MERITA • SVA • INCLYTA - DEO • VOCANTE • S VBVECTO • Ao XPI 1 &61 • THOMAS • EPVS • NONVS • EIVS • SVCCESSOR • FERDINANDI II • ROM • IMP • CONSIL • IN • EXCELSO • I • A • REGIMINE • LOCVM TENENS • AC • PRO S • RELIGIONE • CATHOLICA • REFORMA TOR • MEMORIAE • & ■ AMORIS • ERGO • P • P • P • P4 • ANNO • SSMi IVBILEI 1625 • HVIVS • SAECVLI • PRIMO. Žiga Lamberg je umrl v sluhu svetosti in je bil pokopan v ljubljanski stolnici5, kjer je imel sledeči napis: Venerandus Pont. Dominus Sigismund Lamberger Primus Episcopus Labacensis Ann. XXIV praefuit Anno Domini CIOCCCCLXXXVIII. XVIII Junij obiit.6 V Gornjem gradu je še počival knez o škof Peter Seebach (1558— 1568), a od njega nimamo nobenega spomenika in niti ne vemo, ali ga je sploh imel. Najbrž se je zgubil, kakor toliko drugih starin. Želeti bi pač bilo, da bi se ti spomeniki slavnih škofov spravili v cerkev in morebiti vzidali v steno veže, posebno ker so nekateri, kakor spomenik Lamberga in Tekstorja, bili nalašč narejeni cerkvi v okras. Naj se spominjajo ob njih Gornjegrajci, koliko se imajo zahvaliti tem cerkvenim knezom, tujci pa naj gledajo odlično vrsto prednikov ljubljanskih škofov, ki so si priborili toliko zaslug za katoliško in slovensko stvar! Na zunanji cerkveni steni sta vzidani še dve plošči, ki pa nista zaznamovali grobov. Prva (med štev. 8 in 9) je iz peščenca in ima grb ljubljanske škofije s središčnim ščitom škofa Hrena. Ob straneh grba je letnica 1602 in spodaj napis: THOMAS • IX • EPVS LABACEN -F F-L-D E-M-M-V kar pomeni: „Thomas, nonus episcopus Labacensis, fieri fecit. Laus Deo et Mariae Matri Virgini!" S to ploščo je bil datiran kak spomenik, ki ga je dal po- 1 Iesus f Maria. 2 lesu Christo, optimo, maximo eiusque Matri Mariae, magnae (?) Virgini, sacrum. 3 Patri Domino. — 4 Pium, pacificum (?) Patrem patriae. 5 Valvasor, Ehre d. H. Kr. III p. 659 a. Orožnova trditev (Dek. Ob. p. 20), da je bil pokopan v Gornjem gradu, je menda brez podlage. , 6 Mitt. d. hist. Ver. f. Krain 1860 p. 51. 142 staviti škof Hren, in sicer najbrž kapelica sv. Martina. Druga plošča kaže grb admontski ter grb gornjegrajski in nad njima napis: ABB ' ADMONTEN . OBERBVRG •1 Napis govori o škofu Ravberju, ki je bil komendatarni opat (abbas) admontski (admontensis) in gornjegrajski (oberburgensis). Mislim, da je plošča zaznamovala kapelo sv. Andreja, katero je Ravber okrasil. Vsi prej opisani spomeniki so namreč iz kapelic sv. Andreja in sv. Martina, ali pa iz prezbiterija, torej najbrž tudi zadnji dve plošči. Zgodovina nove stavbe. Ker je bila cerkev temna in starinska, ni mogla ugajati baročni dobi. Zato jo je dal knezoškof Ernest grof Attems (1743—1757) podreti in pozidati novo. O stroških pri novi stavbi poroča rokopisen zvežčič v župnijskem arhivu z naslovom: Percepta et Expósita Pro reaedifi canda ecclesia Collegiata Oberbur-gensi. Anno 1752 et 1753 et 1754 usque ad 11. Au-gusti. Fase. I. — Fase. II: Usque ad ann. 1761. Stroški so znašali skupaj 17.287 gold. 31 kraje, in 1 vinar. Izmed delavcev omenjamo stavbarja Matija Per sky j a v Ljubljani, ki pa se je le redkokedaj pripeljal v Gornji grad, in palirja Janeza Reifienbauerja iz Gradca. Boljše plačani, torej bolj izurjeni delavci so bili iz Gradca, vsi drugi pa „Kranjci" t. j. Slovenci. y Stukaturno delo so izvršili Jožef Landes, Anton Stampfel in Gal Schmidt. NoA^a cerkev je močna in prostorna stavba, ki se more meriti z vsemi sodobnimi cerkvami v naših krajih. Vedno bo pričala o "veliki podjetnosti ljubljanskega škofa, pa tudi C1 _ .. , ^ .. . , . o radodarnosti kranjskih SI. 125. Gornji grad. Prezbiterij m glavni altar - J V župnijski cerkvi. deželnih stanov, ki so — z Fotogr. Fr. Jurkovič, Šmarje. 10 tiSOC gold. - pokrili 1 Dosihdob vedno krivo objavljen: Abbas ad montem Oberburg. 143 več ko polovico stroškov. — L. 1863. je poslikal starejši Fantoni prezbiterij. Poleg oljnate podobe Matere Božje s sv. Mohorjem in Fortunatom stojita sv. Ciril in Metod, dve enobarvni (monohromatični) — rumeni — freski. Pod svodom je v luneti prizor, kako Jezus blagoslavlja otročiče, na kupolnatem svodu pa vSv. Trojica in angeli. Na slavoloku čitamo veliko letnico; 1863. Vsa ostala cerkev je samo pobeljena. Sedanji al t ar j i. Sedanja cerkev ima sedem altarjev. Zadnja dva altarja v kapelicah poleg veže sta se prej najbrž imenovala po sv. Apolinaru in sv. Janezu Nepomuku, ker je knezoškof Leopold grof Petazzi (1761—1772) za nju sporočil 1000 gold. in sta ovalni sliki omenjenih altarjev res iz njegove dobe. Morda so ju prenesli na sedanje mesto, ko so postavili večja altarja in sicer 1.1860. altar Marije čistega Spočetja in 1. 1865. sv. Jožefa. Vsa vrednost teh y altarjev obstoji v velikih, lepih slikah. Čeden je tudi lesen tabernakelj na glavnem altarju (SI. 125.) s shrambo, s kupolo na stebrih nad njo in z molečima angeloma. 1. Slika Matere Božj e s sv. Mohorjem in sv. Fortunatom (Glavni altar). Slikal Layer v Kranju. Devica Marija sedi na oblakih in je obrnjena proti desni, a z glavo se ozira na levo in gleda na nižje na oblakih sedečega sv. Mohorja. Zobemarokamadržibožje Dete in ga kaže presrečnemu oglejskemu apostolu. Kristus ga blagoslavlja. Modra ruta zagrinja Marijino glavo, noge pa ima bose. Sv. Mohor v li-turgični opravi s pluvijalom in mitro je ves prevzet: z levico drži škofovsko palico, desnico pa polaga na prsi, polne notranjega čuvstva. Na desni vidimo sv. Fortunata v dijakonski opravi. Knjigo je položil na kolena, desnico pa povzdiga v pozdrav božjemu Detetu. Nad Marijo se zibljejo v oblakih angelske glavice; ob spodnjem robu slike pa vidimo z zelenjem poraščeno SI. 126. Gornji grad. Kremser Schmidt: Rojstvo Gospodovo. Fotogr. Fr. Jurkovič, Šmarje. 144 zemljo. Luč prihaja od desne od zgoraj in obseva Dete in Marijin obraz ter pada od spredaj na sv. Mohorja. Drugi deli slike pa so v senci in tako sedi tudi sv. Fortunat v senci. S tem se varuje enoten značaj podobe. Prijetno se vrstijo tudi barve. Prevladuje rdečina: rdeča sta plašč in mitra Mohorjeva, dalmatika dijakonova in obleka Marijina. Modrina Marijinega plašča nekoliko zmanjšuje ta živahni utis, tako tudi bela, v polni svetlobi stoječa Mohorjeva srajca. Obrazi kažejo laški vpliv in niso posebno plemeniti. Slika je že nekoliko trpela, posebno v gornjih delih. Podoboslovno je zanimiva, ker spaja dva naslova: Matere Božje, ki je bil prvoten, in obeh oglejskih patronov. Kako bi naj slikar te tri osebe spojil? Poslužuje se vizije kakor slavni Rafael, Murillo in dr. 2. Slika Rojstva Jezusovega (1. str. aJtar na ep. str.). Slikal Kremser-Schmidt (SI. 126.) Prizor se vrši v rjavi votlini, skozi katero se iflilM^r ' desni svinčastotemno, s težkimi^ ^ oblaki ^ zastrto, po razdelitvi mere in svetlobe, pa tudi po časti — božje Dete. Leži v jaslicah. Za njim sedeča srečna Devica in Mati je odgrnila plenice, da pastirci z začudenjem gledajo včlovečeno božjo Besedo. Njih krepke postave z bakreno zagorelimi obrazi stojijo v živahnem nasprotju z bledim Marijinim licem in s slabotnim Novorojencem. Prvi poleg Marije se je pobožno nad njim sklonil — podoben je po obrazu sv. Jožefu, — drugi s torbo ob strani povzdiga v goreči molitvi roke, obadva pa gledata zvedavo in nepremično na Dete; tretji, ki je na pol razgaljen in je prinesel ovčico v dar, se z desnico radovedno dotika nožice Zveličarjeve, s kuštravo glavo pa se obrača nazaj, kakor bi hotel pri- Sl. 127. Gornji grad. Kremser Schmidt: Zadnja večerja Gospodova. Fotogr. Fr. JurkoviČ, Šmarje. 145 klicati še druge tovariše, zatrjujoč jim, da so v resnici našli napovedanega Odreše-nika. Skozi odprtino na desni prihaja žena z jerbasom na glavi, vodeča dečka z levo roko. Nad tem idiličnim zemeljskim prizorom se zibljejo nebeške moči: vidimo tri angele, ki so prihiteli navzdol. Eden se je takorekoč strmoglavil z neba in z naprej stegnj enimi in sklenjenimi rokami teži proti desni; pod njim pa je švignil proti levi drug, mal angelček. Vsi pa obračajo svoje oči v včlovečenega Boga. Od Njega izhaja vsa svetloba in odseva iz Marijinega obraza. Druge osebe so večinoma v polutemi. Globoka polutema daje tej sliki nekak tajinstven značaj. Škoda le, da je že precej poškodovana in pótenmela. 3. Slika zadnje večerje (SI. 127.) na levem koncu poprečne ladije. Vidimo lepo obito dvorano, z omaro ali vrati ob levem robu, pri katerih je neka strežnica. V dvorani stoji dolga, belo pre-grnjena miza, ki se obrača proti nam z levim sprednjim robom. Ob njenem prednjem koncu sedi apostol, katerega vidimo v temi od zadi, njemu nasproti pa je v polni luči Z veli čar. Ob levi podolžni strani mize klečita dva apostola, ob nasprotni stranici je zbranih šest drugih. Predstavlja se trenutek, ko je Zveličar začel deliti sv. obhajilo. Krepki in plešasti sv. Peter je pokleknil na tla in je naslonil v molitvi sklenjeni roki na svoj stolec ter tako prejme prvi Gospodovo Telo, njegov tovariš ob levi pa se ta čas priklanja do tal. Levico s pateno drži Kristus na tilniku sv. Janeza, ki leži sklonjen pod sladkim bremenom na mizi in počiva na prsih Gospodovih. Ves je bled in sklepa roke v molitvi. Za Kristusom stoji polnolas apostol z dolgo, črno brado. Na mizi je visok, zlat kelih, kakor so bili za slikar-jeve dobe v rabi pri sv. maši. Lepi so obrazi sosednjih apostolov. Prvi za 10 SI. 128. Gornji grad. Kremser Schmidt: Vstajenje Gospodovo. T v Fotogr. Fr. Jurkovič, Šmarje. 146 sv. Janezom je sivolas in sivobradat starček z globokočutnim izrazom v obrazu. Sledita še dva starčka: eden stoji, drugi se meni s tovarišem. Ta je morda portret kake osebe iz 18. stoletja. Izgleda kakor kakšen uradnik. Sedi v profilu, ima orlov nos, brke pod nosom in zalizce (Backenbart) pri ušesih, lase pa skrbno počesane na čelo, da mu zakrivajo plešo. Morda je v njem ovekovečen plačnik slike ali kdo drugi. Naslednji apostol se je pripognil in zajema s steklenico rdeče vino iz široke in nizke bakrene posode. Sprednji apostol pa je vstal iz izrezljanega stola z izstruženim naslonjalom in se je obrnil proti tovarišem. Menda hoče biti prvi, ki bo pokleknil poleg sv. Petra na tla. Plašč se mu je snel z ramen in je ostal na stolu: tako vidimo, da nosi ta sv. mož hlače in suknjo. V ozadju sta še dva prizora. Ob levem robu hiti proč izdajalski Judež. Z desnico drži daleč od sebe krivični denar, od zgoraj pa ga napada in pesti zlobec s perutmi in kremplji, z zmijinim repom in z žensko glavo. Ob desnem robu stoji apostol pred veliko odprto knjigo, iz kakršne se poje v samostanih koral. Morda je tudi on sodobnik slikarjev. V zraku sta nad mizo dva angela — mladeniča, ki občudujeta skrivnostni prizor. Eden sklepa roke, drugi prisostvuje svetemu činu s kadilnico. Ob spodnjem desnem robu se je umetnik podpisal: Martin Joh. Schmidt 1773 Slika je še precej dobro ohranjena. Nekoliko je potemnela in zgornji del je pokvarjen. Zanimivo je, da daje umetnik včasi svojim osebam sodobno nošo. Sestava slike je srečna, barve ubrane. 4. Slika vstajenja Kristusovega (SI. 128.) na srednjem stranskem altarju na južni strani. Grob ima podobo prostorne, kamenite krste s pokrovom. Tako se je izobražal v laški umetnosti. Proti nam je obrnjen levi prednji vogel. Svetli rob grobovega vrhnega okrajka in krilne plošče razpolovi sliko na zgornji in spodnji dol. Zgoraj vlada in plove nebeško življenje, spodaj diha in se kreta zemeljska reva. Okoli groba so zbrani stražniki. Dva še spita. Eden — zadi za grobom — je svoja lakta oprl ob krilno ploščo in njegov obraz se odsvita v luči nočne svetilnice, ki jo je odložil na grob; drugi — pred grobom — pa sedi, križa roki na kolenih in se mehanično oklepa sulice, a s čelado oborožena glava mu pada v nezavestnem spancu na prsi. Kristus je že vstal iz groba. V nebeškem veličastvu se ziblje z razprostrtimi rokami v zraku, le nekoliko odet z belo tančico, ki ga od spredaj zagrinja. Poleg njega je angel z belo zastavo z rdečim, vloženim križem. Zmagoslavno igra zastava v zraku in s svojimi bogatimi gubami dela ozadje za Kristusom. Nanj zrejo od zgoraj tri angelske glavice, drug angel pa (v pretirani, nelepi perspektivi) se je spustil z razprostrtimi perutmi na grob, da bi odvzdignil njegov pokrov. Tančica in povoji, s katerimi je bilo Zveličarjevo telo ovito, že leže na grobni plošči, odtrgani so že tudi pečati, a angel še mora odvaliti kamen, da bodo žene videle prazni kraj, „kamor so ga bili položili". Angelova prikazen, ki se je pojavila bliskoma od desne nad grobom, je vzbudila in prestrašila stražnike na levi grobovi strani in njegova svitloba jim je zasijala v oči. Zadnji še tava v poluspancu 147 in je omahnil nazaj, drugi je brez pomoči telebil na tla in išče z levico opore, tretji — prednji — pa je hotel z razprostrtimi rokami zbežati v stran, a noge so mu odpovedale vsled strahu in pokleknil je na tla, z glavo še vedno zroč na svitlo prikazen, ki ga je pribila na zemljo. 5. Slika vnebo-hoda Gospodovega (SI. 129.). Okoli skalnatega vrha oljske gore so se zbrali apostoli. Nekateri so spredaj, drugi zadaj za skalo in se vidijo samo v zgornjem delu. Klečali so okoli skale, ko jim je dal Zveličar zadnji blagoslov. Potem pa se je vzdignil v zrak. Sledovi njegovi se še vidijo vtiš-njeni v skalo. Gospod pa plava veličastno preslav-ljen v rdečkastih oblakih. Spredaj ga zagrinja bela tančica, pred njim pa frfra in za njim plapola rdeči plašč. Nanj gledajo zgoraj od desne tri angelske glavice. Razna čuvstva hrepenenja in žalosti pretresajo spodaj zbrane apostole. Na levi kleči v ospredju prvak, sv. Peter. Žalosten povzdiga in sklepa roke. Za njim je Mati Božja, ki je prekrižala roke na prsih in se ozira za Sinom polna bridkih čuvstev. Ognjeviti, mladeniški Janez pa je skočil po koncu in z razpetimi rokami koprni za Gospodom. Neki apostol si briše solze z belim robcem, drugi pa je v globoki tugi sklonil glavo na skalo in jo je skril v sklenjenih rokah; drugi zopet gledajo za Zveličarjem, drugi se menijo med seboj, sprednji apostol ob desni pa je omahnil nazaj in z razprostrtimi rokami se čudi v svetli luči odhajajočemu Gospodu. Spo- 10* SI. 129. Gornji grad. Kremser Schmidt: Vnebohod Gospodov. Fotogr. Fr. Jurkovič, Šmarje. 148 daj ob desnem voglu je umetnikov podpis: Martin Joh. Schmit f. 1775. Slika je izmed najbolj ohranjenih. V barvah je globoka in ubrana, manj pa nam ugaja prisiljen izraz Marijin, ki spominja na nekatere afektirane laške slike iz baročne dobe, še manj pa nerodno kretanje in plavanje Gospodovo, ker On se je povzdignil v nebo iz svoje moči, ne pa z fizičnim naporom. Pod zadnjima slikama (št. 4 in 5) se nahajata pritrjeni dve ovalni podobi, ki zakrivata kos zgornjih slik in sta bili morda skraja namenjeni za dva posebna altarja. V obeh lahko od blizu občudujemo spretnost Schmidtovega čopiča. 6. Pod podobo vnebohoda Gospodovega je doprsna slika škofa ravenatskega, sv. A p o 11 in arij a (SI. 130.) Bradat starček je uprl svoje oči v nebesa, odkoder pada nanj svetloba in ga gledata angelski glavici. Nosi korno srajco in naprsni škofovski križec, pluvijal in rumeno mitro. Obrnjen je proti levi in drži v rokah razgrnjeno listino z napisom. Mogoče, da ima ta kak zgodovinski pomen. Poleg nje sta tudi dve radovedni angelski glavici. Peti angel se pa ziblje svobodno v zraku pred ravenatskim apostolom in nosi gorjačo, znamenje Apolinarje vega mu ceni št va. 7. Pod podobo vstajenja je s v. Jane z Ncpomuk (SI. 131.) Nosi opravo kanonika s korno srajco in kožuhovinasto obramnico (pelerino) z modro spovedno štolo in „Mojzesovimi tablicami" pod vratom. Stoji za oblakom, na katerega pada štolin konec. Roki križa na prsih in poln notranjega ognja pripogiba glavo ter poveša oči, popolnoma odmrl zunanjemu svetu. Morda kaže ta poteza njegovo molčečnost. Pred njim drži angel razpelo in poleg je še angelska glavica. Drug angelski deček pa prihaja od zgoraj in prinaša mučeni šk i venec ter palmovo vejico. Pet plamcnčkov igra okoli svetnik ovc glave. Umetnik pri zadnjih dveh slikah ni podpisan, niti ni znan iz sporočila. A iz tehnike smemo sklepati, da je isti, kakor pri prej opisanih velikih podobah. Imamo pa še zato zelo zanimiv in odločilen dokaz. Naš Schmidt je namreč 1. 1770. urezal v baker podobo sv. Janeza Nepomuka. Izvirnik se nahaja v vacovski (Weitzen) stolnici na Ogrskem in je objavljen v Albumu vSl. 130. Gornji grad. Kremser Schmidt: rl Sv. Apolinarij. Fotogr. Fr. Jurkovič, Šmarje. 149 Svatojariskem.1 Svetnik kleči na oblaku in je obrnjen proti levi. Z razpetimi rokami priporoča zemljane križanemu Zvclicarju. Zakaj pred njim je na levi angel z velikim razpelom» Nad svetnikom prihajata dva angelska dečka z vencem in palmo v rokah. Pri križevih nogah so tudi trije angelčki. Spodaj pa vidimo bolnike in reveže, ki se priporočajo svetnikovi pri-prošnji. Umetnik se je podpisal: Martin Joh. Schmidt fec. 1770. Pet ali še več let pozneje je napravil oljnato sliko sv. Janeza Nepomuka za Gornji grad. Porabil je popolnoma isti sestav, kakor ga je bil razvil v bakrorezu. A ker je pri ovalni sliki prostor omejen, je obširno pripovedovanje ba-krorezovo skrajšal. Izpustil je najprej bolnike in reveže, zato pa je izostal tudi motiv razprostrtih svetnik o vih rok. Ker ni nikogar, ki bi ga priporočale, zato se pa mirno križajo na prsih. Angel in križ sta mala, znamenja mučeništva prinaša samo eden angel. Vrh tega so vse osebe bolj skupaj stisnjene, da nastane enotna, skoraj kompaktna vsebina. Tudi obraz svetnikov je v obeh podobah isti. Glavni razloček je v tem, da se svetnik v bakrorezu živahno kreta in deluje, v naši sliki pa mirno živi notranje življenje. Mnogi umetniki so vprizarj ali sv. Janeza Nepomuka. A z nobenim drugim proizvodom se ne more primerjati gornje-grajska slika, kakor samo z opisanim bakrorezom. Ona je skrajšana in izboljšana izvršitev nekdaj obširno zasnovane kompozicije. Spada med najlepše slike sv. Janeza Nepomuka. Naslednja dva altarja imata zgoraj visoko naslovno sliko in spodaj manjšo, ovalno podobo. Na levi strani je altar Marije Brezmadežne. Devica drži lilijo v rokah in angelčki jo obkrožajo. Za podlago je služil Murillo. Barve so motne in brez življenja; nimajo bleska in moči, ki je lasten oljnatim barvam; svetloteme iščemo zastonj; vse osebe živijo v enakomerni svetlobi. Risba je pravilna in izrazi dobri, a hladni. Slikar se je podpisal: P. KUNL 1860. si. 131. Gornji grad. Kremser Schmidt: Sv. Janez Nepomučan. Fotograf. Fr. Jurkovič, Šmarje. 1 Pamatky ücty vzdavane svat (ni patronfim naroda češko slo van skeho. Svazek I. Album Svatojanske. Sestavili Ed. Šittler a dr. A. Podlaha. V Praze 1896. List 24. 150 Spodaj j e slika R o ž n i v e n š k e kraljice s sv. Dominikom in sv. Katarino Siensko. Nima niti vrednosti, niti podpisa. Na desni strani altarja je slika sv. Jožefa z Detetom, obdanega od angelov. Podpis se glasi: P. KUNL 1865. V ovalni doprsni podobi je sv. Valentin, duhovnik in mučenec, v rdečem masnem plašču z biretom na glavi. V desnici ima meč, palmovo vejico pa v levici. Slikar se je podpisal: PAUL KUNL 1864. Odpravljene kapelice zunaj cerkve. • y v 1. L. 1479. se imenuje kapelica sv. Gervazija in sv. Doroteje. Skof Žiga je posvetil v njej altarja Device Marije in sv. Katarine. 2. L. 1604. je škof Tomaž Hren postavil novo kapelo na čast sv. apostolu Tomažu v zgornjem (notranjem?) dvorišču in je posvetil tri altarje: sv. Tomaža, Marije Device in sv. Magdalene. Marijin altar se imenuje 1.1631. Anin altar in se pravi, da je bila njena slika na presno na zid narejena. Najbrž tukaj ni nasprotja, ampak sta bile obe, Marija Devica in sv. Ana, skupaj naslikani, kakor na epistelski steni sv. Magdalena in sv. Katarina, ki se imenuje še zraven 1. 1631. 3. L. 1605. je posvetil škof Tomaž Hren novo kapelo sv. Pavla na novem pokopališču izven gradu. 4. L. 1614. se imenuje kapela sv. Uršule, ustanovljena od celjskih grofov. Škof Hren je posvetil v njej dva altarja: sv. Ahacija in sv. Mavricija. 5. L. 1631. se imenuje kapela sv. Marjete na starem pokopališču poleg župnijske cerkve. Stranska altarja sta bila posvečena presv. Rešnjemu Telesu in pa rojstvu Kristusovemu. Grajska kapela sv. Tomaža apostola. Knezoškof ljubljanski grof Attems je dal podreti staro in postaviti novo, veliko župnijsko cerkev v Gornjem gradu, ravno tako pa je tudi odpravil prej omenjeno kapelico sv. Tomaža na zgornjem grajskem dvorišču in je njen naslov premestil v grad. Novi oratorij leži na jugovzhodnem voglu tretjega nadstropja. Ima pravokoten tloris, je z banjo obokan in razčlenjen s stenskimi pilastri iz uglajenega mavca. Ves je dekorativno poslikan. Njegov najvišji kras pa je podoba sv. apostola Tomaža (Tabl. L). Z a m a k n j e n j e s v. T o m a ž a a p. Svetnik upira oči napol sede, napol na oblakih kleče navzgor, kjer vidi petero Gospodovih bliščečih se ran in ves začuden ter od tega pogleda prevzet razprostira svoje roke. Da ne bi omahnil, ga ščitita angela: eden ga podpira od leve, drugi od desne. Ta nosi ob enem sulico, znamenje mučeniške smrti apostolove. Kakor v vencu so razpostavljene štiri angelske glavice okoli Gospodovih ran, nadalje sta dve pri svetnikovi, s sandalo obuti nogi, dva angelska dečka pa se spodaj urno spuščata na 151 zemljo rosit blagoslov, ki izvira iz svetnikovih prošenj. Spodaj se vidi pokrajina: dolina s strugo, drevjem, skalami in gorami v daljini; ob levem robu je deblo z zeleno, povešeno vejico. Ob spodnjem robu je podpis: Valentin Menzinger Pinx: 1756 Slika zasluži, da si jo natančneje ogledamo. Razdelitev svetlobe nam kaže, da si jo moramo predstavljati v prostoru. Najbližje nam je angelski deček, ki z roko prekriža svoj obraz. Zdi se, da frfra kakor kak metuljček ravno pred našimi očmi. Zakriva nogo svojega tovariša, ki je torej zadi za njim in od nas bolj oddaljen. Za tem drugim angelom se kopiči vzbočena masa oblakov in še bolj zadi kleči na vrhu apostol. Nad njim je znamenje, okoli njega angeli. Od tega znamenja izhaja vsa svetloba. Prvi žarki obsevajo lica angelskih glavic, a sprednja stran njihovih oblakov je še v polu-mraku; drugi sijejo od zgoraj na apostola in njegova spremljevalca. Lice in ramena levega angela so v svetlobi, desni laket je v senci, ki pada od apo-stolovih prs, in kolena svetnikova so zopet v polni svetlobi. Seveda se nahajajo nedoslednosti. Matematična natančnost se mora iskati le na fotogra-fičnem izrezku iz narave, a umetnik svobodno gospodari s svetlobo in temo, da včasi povdarja tako telesnost predmetov, včasi oživlja kontraste, vedno pa s tem povzdiga slikovitost svojega izuma. Opazujmo nadalje, kako kompaktno je združil slikar tri glavne osebe! V sredi napol kleči apostol, od vsake strani pa klečita ali skoro na petah sedita oba angela, obrnjena proti njemu in se ga tiščita s koleni. Z njim se družita v eno, piramidalno sestavljeno maso. V dejanski resnici bi se nam zdela taka prisiljena raz-poredba nenaravna in nalašč poiskana. Vsa neverjetnost pa izgine v idealni luči slikarskega čopiča. Primerjajmo nadalje levo in desno stran slike! V obče vlada med njima somerna razvrstitev ali simetrija, v posameznostih pa se opaža velika razlika, da, naravnost nasprotje. Na levi so angelske glavice nekoliko višje postavljene in se vidijo v profilu; na desni stoje nižje in gledamo jih v treh četrtinkah obraza. Na desni je nam bližja zgornja glavica, na levi pa spodnja. Glejmo odraščena angela! Levi kleči višje, gleda navzgor in njegov obraz se vidi v profilu; desni angel pa je nižje postavljen, zre navzdol in gledamo mu v polni obraz. Kako živahno se kretata angelska dečka v ospredju! Kolika je razlika med njima! Levi ima glavo višje in noge nižje, spušča se torej nekako iz neba na zemljo. Narobe njegov tovariš: črta njegovega hrbta je nagnjena navzdol, z glavo naprej se ta angel strmoglavi na zemljo. Vrh tega je levi zasukan iz slikovne ravnine ven proti nam, tako da nam je njegova glava bližja, in so noge oddaljene. Zopet narobe desni angel. Njegova glava je dalje proč od nas in njegove noge so nam bližje: v poševni smeri se giblje mimo nas proti sliki (in ob enem se strmoglavlja navzdol). Tako vlada med angelčkoma največji kontrast. Lepa je ta misel umetnikova, drzna je njegova perspektiva. A desni angelček nam ne ugaja na tem mestu, v eminentno cerkveni podobi. V glavi se zrcali duša in sije iz oči, ta angel pa zakriva glavo in mi naj občudujemo njegovo 152 umetno skrčeno telo! In vrh tega je še angel, ki nima telesa! Pa tega ne smemo šteti umetniku v zlo, ampak priznati kot znak njegove dobe. Obrazi so prav plemeniti in izrazi dobri, posebno pri sv. Tomažu, iz čigar oči in nalahno odprtih ustnic se iskri in diha vsa moč in sila svetega zamaknjenj a. Vrh tega se mora povdarjati, da ti obrazi niso skoz in skoz italijanski, kar se v baročni dobi tako rado zgodi, ampak imajo nekaj individualnega, osebnega. Tudi barve so dobro razvrščene. Poleg globokih tonov modre in rdeče apostolove obleke in žarnega in-karnata angelskih dečkov se povdarjajo s svetlobo preplavljen zrak in oblaki. Smemo reči, da mora ta slika spadati med boljše umotvore tedanje slovenske umetnosti. Zanimiva je tudi v ikon o grafičnem oziru. Navadno, posebno za dobe renesance, so umetniki proslavljali sv. Tomaža, kako se s svetim strahom dotika s prstom rane Gospodovih prs. Ta zgodo-ATinska slika se nahaja že pred letom tisoč na grških in sirskih, pa tudi na v. Tomaža med drugimi tudi Guercino, Rubens, Van Dyck in mnogo drugih. Menzinger pa gre posebno pot. Ne predstavlja nobenega zgodovinskega momenta, ampak mistično vizijo. Vizije so bile v njegovi dobi v slikarstvu na dnevnem redu, ali pa je imel za ta slučaj kak posebni vzorec, nam ni znano. Mislimo, da ne. Apostol je nekdaj dvomil o Gospodovem vstajenju in resničnosti njegovih ran, zdaj pa jih gleda na veke, povišan od angelov v nebesa. Zanima nas tudi, kako so predstavljene rane Gospodove, to tembolj, ker je slika datirana iz 1. 1756. Vidimo roke in noge in srce s plamenčkom in križem. To srce koj spominja na prikazni bi. Margarete Marije Alakok (f 1690). Praznik Srca Jezusovega je bil uveden za vso cerkev šele 1.1765., a tukaj nahajamo njegovo podobo že nekoliko prej. Da sv. Tomaž tukaj gleda petere rane, je tako abstraktna in v taki podobi izvršena misel, da nam še le postane jasna, če pomislimo, da je tedaj začel cvesti kult peterih Gospodovih ran. Sv. apostol Tomaž je bil prvi njih častilec in kot tak je tukaj vprizorjen. Kdaj se je uvedel pri nas oficij „Peterih Gospodovih ran" (Pro aliquibus locis: Feria VI. post Dom. III. Quadrag.), nisem mogel najti. To češčenje so posebno širili pasijonisti (ustanovitelj sv. Pavel od Križa f 1775) in so vpeljali zanj poseben molek.1 1 Kirch.-Lex.2 VIIL 1229. SI. 132. Gornji grad. Križ iz 17. stol. zapadnih tleh. Tako so slikali 153 Na poti k cerkvi sv. Primoža je ob vznožju hriba staro „znamenje" (SI. 139.). Visoko je okoli 3 m in v tlorisu je 8 voglat steber, kateri je na vrhu opasan z okroglo paličico in nosi kubično glavo s štirimi kvadratič-nimi dupljinami in konča z nizko štiri str ano piramido. Spomenik je zidan, ometan in pobeljen. O gornjegrajskem grbu. Ko je izdal 1. 1567. lesorezec in tiskar Caharija Bartsch knjigo štajerskih grbov,1 ni bilo več gornjegrajske opatije, da bi bil sprejel njen grb v svojo zbirko; a tudi grba ljubljanske škofije — posestnice nekdanjega samostana, ne nahaiamo v niei. Grb gorniesraiski ie — kolikor grajskega konventa iz 13. in 14. stoletja2. Na srednjem si.iss. Grb polju najstaršega pečata (iz 1.1242.) se vidijo jaslice z Detetom, gornjegrajske za njimi sta vol in osel; v ozadju pa stoji Devica Marija. Mesto opatije. „Rojstva Gospodovega" vidimo na pečatu iz 1. 1308. „Zaščito Marijino" — klečeče redovnike pod razprostrtim Marijinim plaščem. Od 1. 1337. naprej pa zavzema pečatovo polje „Žalostna Mati Božja" v posebni obliki. Marija sedi in s povzdignjenimi rokami podpira srednjo vejo križa, na katerem visi Zveličar. Spodaj klečita dva redovnika, v ozadju pa so na praznih prostorih štiri šesterožarne zvezde s pičicami v kotih med žarki. A te zvezde imajo samo dekorativen pomen. Na konventovem pečatu se torej ne nahaja samostanski grb. Drugače je s pečati opatov. V deželnem arhivu v Gradcu se nahaja opis pečatov opata Leopolda (ok. 1. 1309—1342.) in Udalrika (1353—1365), a o kakem grbu ni govora. Od opata Nikolaja (1365 do ok. 1404) pa je ohranjenih več izvirnikov in sicer se vidi na listinah od 4. jul. in 25. jul. 1. 1369. opat z mitro in palico stoječ pod baldahinom, ob vsaki strani pa je po en grb s šeste rožar no zvezdo. Na listini od 12. maja 1.1376. in na dveh od 24. aprila 1. 1389. ima baldahin eno nadstropje: v njem je doprsna podoba Matere Božje z Detetom, spodaj pa doprsna podoba opatova, ki moli in gleda navzgor. Spodaj je grb s šest er ožarno, dvakrat obrisano in plastično v z b o k 1 o zvezdo (SI. 133.) Tudi opat Benedikt (ok. 1.1444—1453) ima na listini z dne 9. marca 1. 1449. pečat s podobo Matere Božje s krono na glavi in lilijo v roki in spodaj s šesterožarno, ravno tak o dvakrat obrisano zvezdo. Benedikt je bil predzadnji zakoniti opat. Grb gornjegrajske opatije so potem prevzeli njeni postavni dediči — ljubljanski škofje. Prvi škof Žiga Lamberg (1463—1488) je imel v svojem osebnem grbu osrednji ščitek s podvojeno šesterožarno gornjegrajsko zvezdo. Tak 1 Wappenbuch darinnen aller Geistlichen Prelaten Herren vnd Landleut auch der stett des löblichen Fürstenthumbs Steyer Wappen vnd Insignia mit jhren färben, nach Ordnung, wie die im Landthauss zu Grätz angemahlt zu finden... Graz 1567. 2 Mitt. der k. k. Zentral-Kommission zur Erforsch, u. Erhalt, d. Baudenkm. 1874 p. 247, 154 grb se nahaja na zgoraj (str. 140.) opisanem spomeniku, ki ga je postavil svojemu predniku 1. 1625. knezoškof Tomaž Hren. Od drugega škofa — Krištofa Ravberja je na južni strani sedanje župnijske cerkve vzidana kamenita plošča z dvema grboma In nadpisom: ABBAS ADMONTEN OBERBURG. Ta napis so dosihdob vsi pisatelji — Radies, Orožen, Janisch in člankar v Dom in Svetu 1. 1896. — čitali: „Abbas ad montem (!) Oberburg" in so menili, da je to grobni kamen kakega benediktinskega opata. A citati se mora: „ABBAS ADMONTENsis (et) OBER-BURGensis" in pomeni škofa Ravberja, ki je bil komendatarni opat admontski (1508—1536) in lastnik gornjegrajski. To je tembolj jasno, ker je pod besedo ADMONT izklesan grb admontski (prim. Bartscb, 1. c. p. 9), pod besedo OBERBURG pa je grb gornjegrajske opatije — osmerožarna podvojena zvezda na praznem polju. Izza dobe enajstega škofa Otona Buchheima (1641—1664) je iz 1. 1646. pozneje opisani altarni nastavek v Bočni. Podnožek levega stebra nosi grb tega škofa, desni pa razpolovljen ščit z znanim orlom ljubljanske škofije1 na desnem polju, na levi strani pa — osmerožarno belo zvezdo na rdečem polju. Tudi na zemljevidu gornjegrajskega komisarijata, približno iz 1. 1650., je vrh grba škofa Buchheima na grboslovno levi strani ščit ljubljanske škofije, na desni pa grb gornjegrajske opatije — osmerožarna rdeča in belo-obrisana zvezda na rdečem polju. Zadnji nam znani slučaj gornjegrajskega grba je na altarju sv. Florjana pri sv. Primožu nad Gornjim gradom. Nad grbom dvanajstega škofa Jožefa Rabatta (1664—1683) se nahajata grba ljubljanske škofije in gornjegrajski — šesterožarna zlata zvezda na rdečem polju; zlata zvezda pa ima malo rdečo v sebi. A ti grbi so nepazno preslikani. Grb gornjegrajski je torej od sredine 14. stoletja naprej šesterožarna rdeča zvezda, položena na ravnotako belo zvezdo na rdečem polju. Natančno obliko dajeta drugi pečat opata Nikolaja in pečat opata Benedikta. Za ljubljanskih škofov ima ta zvezda včasi po osem žarkov in včasi je cela zvezda bela -— brez rdečega jedra, a tega je kriva netočnost slikarjev in še bolj — pomanjkanje stalnega izročila. Odkar je izgubila opatija samostalnost in je bila vtelešena v škofovsko dotacijo, je imel njen grb samo dekorativen v > pomen. Škofje ga še rabijo od slučaja do slučaja v obsegu gornjegrajskega posestva, a stalno ga ni noben škof združil s svojim grbom, kakor je razvidno iz Valvazorja. Sedanji gornjegrajski trg ima tudi svoj grb „namreč trolistno deteljo na modrem polju, katero zgoraj v obeh kotih zagrinjata beli zavesi; vsaka zavesa pa ima v sredi po eno zlato zvezdo".2 Grboslovno bi rekli, da je 1 „Concedimus ... ut ipse episeopus pro Insigniis Episcopalibus .. deferat Cljpeum, cuius Campus aureus, habens in se Aquilam bicipitem duobus Diadematibus insignitam, cuius dextra Imperialis, et Sinistra pars medietate Aquilae, ad instar Aquilae, seu armo-rum Ducatus nostri Carniolae, Retroque Aquilam baculus Pastoralis argenteus existât.. . I z ustanovne listine ces. Friderika III. za ljubljansko škofijo. Zgodov. zbor. 1888 str. 22. 2 Dom in Svet, 1892 str. 55. 155 SI. 134. Sv. Lenart. Tloris podružnice. modra ost na belem polju, v osti pa je zelen grič s tremi vrhi.1 V gornjih poljih je po ena šesterožarna zvezda. O deteljici ne gre govoriti, ker detelj i čin list bi bil sredi polja, tukaj se pa vidijo samo zgornji robovi. Ta grb ni zgodovinski. Posnet je najbrž po grbu škofa Hrena, ki se s sedanjim trškim grbom v vsem strinja razven griča ali „deteljice". A Hrenov grb nima nič opraviti z Gornjim gradom. Imel ga je že Hrenov oče Lenart, župan ljubljanski.2 Podružnica sv. Lenarta. ' Cerkev stoji na gorskem obronku in je obrnjena proti vzhodu (SI. 134. in 135.). Ima eno ladij o (dolg. 8*5 m šir. 6*9 m) s 5*5 m visokim ravnim stropom. Štirikotni baročni prezbiterij (dolg. 6 m, šir. 3*4 m) konča s ploščnato absido in je svoden s plitvo kupolo, ki počiva na štirih stenskih pi-lastrih. Poleg prezbiterij a stoji na desni zvonik, ki služi v pritličju kot zakristija. Zunaj je cerkev opasana z verigo, ki se vidi tudi na naši sliki. Cerkev se imenuje 1. 1426. Orožen jo opisuje 1. 1877., daje ravnostropana v ladiji in obokana v prezbiteriju. Potlakana je bila z opeko in na eni se je čitala letnica 1529. Nad glavnimi vrati pa je letnica 1749 pomenila kako popravilo. L. 1895. je dne 9. jan. zjutraj o poluštirih telebil v cerkev snežen plaz in je podrl desno ladijino steno in kos leve, pokopal prižnico, poškodoval vse altarje, v cerkev pa je nanesel brun, kamenja in snega, s katerim jo je tako rekoč podkopal, potem pa je drvil naprej in odnesel mlin, ki je stal pod cerkvijo. Še istega leta se je zopet pozidala. O tem dogodku čitamo zdaj na koru napis: „Sneženi plaz cerkev razdjal 9. pros. 1895 | zopet popravljena in blagoslovljena 28. juni. 1896. Cerkev je imela 1.1631. tri altarje: sv. Lenarta, sv. Joba ter sv. Janeza in Pavla. Isti naslovi so še dandanes, a nove nastavke je izvršil Mozirčan Iv. Cesar, in sicer oba stranska (za 530 gld.) 1. 1888., glavnega 1. 1891. in prižnico 1. 1896. „Romanski" nastavek glavnega altarj a (SI. 136.) ima dva stebra s podstavki na vsaki strani dupljine, SL 135. Sv. Lenart Podružnica krepek lok in atiko. Na njem so sami od zapada. 1 Ta grb se nahaja ok. 1.1850. na kamenotiskani podobi gornjegrajskega trga iz t. zv. zbirke „Kaisersuite", 2 Valvasor, 1. c. III p. 700. 156 kipi. V atiki stoji brez madeža spočeta Devica, v dupljini sv. opat Lenart, ob njegovih straneh sta sv. papeža Urban in Silvester, nad obhodovima lokoma pa sv. Janez Krstnik in sv. Jožef. Lesena nastavka stranskih altarjev obstojita iz dveh stebrov in spajajoče ju romanske arhivolte. Pod njo je na levem nastavku sv. J ob, sedeč na gnojišču, poleg njega pa stojita ob straneh edikule kipa sv. Ane in sv. Barbare. Na nastavku ep. strani zremo v dolbini sv. mučenika Janeza in Pavla med sv. apostoloma Jakobom in Matijem. V prezbiteriju visijo na steni razne verige, katere so neki prinesli iz turške sužnosti. Najbrž pa so domače delo, naročeno od kakega osvobojenega jetnika, ki je hotel s tem skazati sv. Lenartu svojo zalivalo, kakor darujejo na božjih potih srebrne noge ali srebrne oči drugi, ki so bolani na nogah ali na očeh. Podružnica sv. Magdalene. Ta lepa cerkvica stoji na sredi pokopališča in je obrnjena proti severu (SI. 137. in 138.). V tlorisu je celo simetrično razporejena stavba z eno ladijo (dolg. 13*83 m, šir. 7°85 m) in s prezbiterijem s trostranim sklepom (dolg. 5°65 m, šir. 4°8 m). Koncem ladije je na levi strani edino od zunaj pristopna mrtvašnica, na desni pa zakristija. Stolp sega v ladijo in počiva na pro-čelnem zidu in na dveh znotranjih slopih. Ladij a ima od zunaj slabotne podpornike, znotraj pa krepke predložke, ki nosijo počrezne oproge. Obokana je s tremi križnimi svodi; nad prezbiterijem pa je eno svodeno polje in tri kape vrh trostranega sklepa. Tudi prezbiterij ima od zunaj podpornike. Podporniki, moderna svodna rebresa, ostroločna okna, a brez krogovičja, ostroločna glavna vrata in z ravnim trolistom završena zakristijska vrata kažejo, da si je stavbenik nove cerkve izbral za vzorec gotski slog. Vsa cerkev je dekoratmio slikana. Stene so kvadrirane, pisani trakovi pa spremljajo rebresa. V prezbiteriju vidimo na stenah tri Fantonijeve freske: Kristus se prikaže po vstajenju svoji Materi (na levi od naslovne podobe) in sv. Magdaleni v vrhu (na desni) ter Kristus obudi mladeniča iz Najina (nad zakristijskimi vrati). Stara cerkev sv. Magdalene je stala najbrž že L 1438. Bila je na gornjem koncu pokopališča, tam približno, kjer je sedaj prezbiterij, a bila je obrnjena proti .vzhodu» Na nasprotni, južni strani mirodvora je bila že ~ "V omenjena kapelica sv. Pavla. L. 1883. so izkopali temelj obeh stavb (Zupn. kr.). Cerkev je bila 12 sežnjev dolga in je imela ravnostropano ladijo in gotsko svoden prezbiterij z rebresi in v njem dvoje gotskih oken. Na zapadni vSl. 136. Sv. Lenart. Notranjščina podružnice. 157 fasadi je bila lesena veža. na strehi pa je čepel A A lesen stolpič. A cerkev je bila že skoro razpadla, ko so se 1. 1867. odločili jo podreti in postaviti Mg r^A novo. Ta je stala z altarji vred 3580 gold. B B Izmed altarjev se imenuje 1. 1631. altar --- sv. Magdalene, ki je nosil Hrenov grb in se je g ^HP i ohranil do 1.1868, potem Device Marije (na ev. str.) § f| ¡1 j in sv. Janeza Krstnika. Izmed stranskih altarjev pa ~%jt je bil v zadnjem času altar Marijin, posvečen H g žalostni Materi Božji, iz L 1661., nasproti je bil k sigi altar sv. Antona Puščavnika, čigar slika se je še H B g H ohranila, na severni steni pa se je videl prisloni en JI B altar sv. Ane. Nove altarne nastavke je napravil iP^pL®^^ mozirski kipar Andrej Cesar, prižnico pa Ivan ^^^ Cesar 1. 1898. SI. 137. Gornji grad. Tloris Nastavek glavnega alt ar j a obstoji iz podružnice sv. Magdalene. gotske kupole nad tabernakljem ter iz stranskih stolpičev in fial brez kipov. Zadi za njim pa visi na steni velika oljnata slika, ki predstavlja Mater Božjo s truplom Zveličarjevim s križa snetim. v A7 glavnih osebah spominja na znano „Žalostno Mater Božjo" (Pieta) dominikanca fra Bartolomeja v Florenci. Sv. Magdalena poljublja Gospodovo roko. Izgubila pa je prvo mesto v tej od nekdaj njej posvečeni cerkvi. Prvotna cerkev ni imela pokopališča, katerega je šele škof Hren sem preložil. Pri novi cerkveni stavbi so izbrali za glavni altar bolj za pokopališče pri- V" merni naslov Žalostne Matere Božje, a cerkev je še ohranila prejšnje ime. Stranska nastavka imata oljnati sliki z bogatim gotskim okvirjem. Na ev. vStr. vidimo sv. Ano, kako uči Devico Marijo brati; zadi za njima stoji sv.Joahim. Bolj zanimiva je stara slika (morda iz 1. 1662.) sv. Antona Pušča\rnika na ep. strani. V skalnati, spodaj ob levi z deskami zagrajeni jami, v katero pa sveti modro nebo, vidimo svetnika klečati na kamenu. Obrnjen je proti levi ter nosi črno haljo; ima sive lase in brado, plešo in upognjen nos. Naslanja se na skalo, poraščeno z zelenjem, na kateri leži odprta knjiga in mrtvaška glava. V roki drži križec in vanj upira oči. Okoli pasu se mu opleta rožni venec, na levi rami se mu sveti beli T. Pole£ C1 i00 n .. , , . . " vSL 138. Gornji grad. Podružnica njega je zvonček, v ozadju posodica sv. Magdalene od juga. 158 z vodo, v ospredju pa spletena canjica z belim prtom in bergljo. Bolj spodaj na drugem kamenu sika črna kača, zadi pa plava po zraku zelenkast zmaj s perutmi, s kremplji na dveh nogah in z razcepljenim, spletenim kačjim repom. — Mogoče, daje ta slika v kaki zvezi z redovniki sv. Antonija, ki so imeli tak „Antonijev" križec (T) na svojih haljah. Imeli so tudi v bližnji tuhinjski dolini svoj samostan. L. 1767. so pokopali pri tej cerkvi ljubljanskega knezoškofa Ernesta grofa Attemsa, ki je dal postaviti veličastno gornjegrajsko cerkev.1 Podružnica sv. Primoža in Felicijana. Cerkev ima ravnostropano ladijo (dolg. 15 m^ šir. 3*85 m, vis. 3*85 m), ki je potlakana s štirikotno opeko, tu pa tam okrašeno z utisnjenimi cvetlicami in z letnico 1529 (SI. 139. in 140.) Tla se proti vzhodu zvišujejo. Po 5*3 m dolžine pride nizka stopnica, potem sledi drugi del ladije (8*78 m) in zadnji kos je pred slavolokom še 1*04 m dolg. Za altarjem je trostrani prostor. Na levem koncu ladij e se vzdiguje zvonik. V pritličju služi kot zakristija in je obokan z banjo in dvema kapama nad oknoma. Nanj vodijo lesene stopnice od zunaj. Na desni je pri sredi ladije štirikotna (4*8 m : 4*6 m) kapela, znotraj s posnetimi vogli in osmimi pilastri, ki nosijo ogredje in kupolnat svod. Ta cerkvica je najbolj nepravilna in pri-Kjer bi iskali fasade, ni niti okna, niti vrat, ampak gola stena. Dvoje vrat pa vodi od južne strani. Kjer bi pričakovali prezbiterij, je samo trostrani prostorček. Ladija ne nosi nobenega znamenja starosti na sebi — in vendar mora biti stara. Hrib, na katerem stoji, se imenuje 1. 1389. „sv. Primoža hrib"1. Cerkvica se izrecno navaja 1. 1426. in tlakana je bila ok. 1. 1529. L. 1560. je imela, kakor kaže že večkrat omenjeni zemljevid, na severni strani vrata (ista, ki zdaj vodijo v zvonik) in dvoje (menda že tedaj razširjenih) oken; na pročelju pa vrata in okno nad njimi. Na strehi je čepel lesen stolpič. Poleg te stavbe je bila na severnem obronku hriba nad strmino stoječa kapelica sv. Florjana, tudi z nastrešnim stolpičem. Po tem letu so torej pristavili h Primoževi cerkvi zvonik, so podaljšali njeno ladijo za 5*3 m, so podrli staro Florijanovo kapelo in so prizidali novo pri cerkvi. Od kedaj je torej še stoječ ostanek 1 Ljudska pravljica trdi, da so bivale pri tej cerkvici benediktinke. V srednjem veku je navaden slučaj, da se nahajata na enem kraju možki in ženski samostan istega reda. Isti opat je skrbel za obojno hišo. Tako so bili n. pr. benediktinci in benediktinke v Solnemgradu in Admontu. Ena sama listina (iz 1. 1322.) se nahaja, ki morda govori o gornjegrajskih benediktinkah. Ako so imele kedaj tu svojo naselbino, gotovo je niso imele dolgo, ker sicer bi več slišali o pogodbah in darovih v prid samostanu. 2 Orožen, St.-Ob. p. 153. vSl. 139. Sv. Primož. Tloris podružnice. prosta stavba celega okraja. 159 prvotne cerkve — ladija od prve stopnice pri glavnem vhodu pa do slavoloka? Ker nima podpornikov, je ali iz začetka 17. veka ali pa iz romanske dobe. Znotraj nima niti enega pilastra, ki bi razčlenjal stene, in vrhutega je prezbiterij tako čudno pristavljen, da se nam nehote vriva misel, da je tam stala nekdaj polukrožna absida, katero so v baročni dobi zamenili s tro-stranim, izven vsake stavbene tradicije stoječim sklepom. Omenjena notranja pri-prostost tudi ne govori za 17. stol., ampak je v prilog starejših dob. Zato se nam ne zdi celo brez podlage v leseno preklado glavnega vhoda vrezan napis, ki se glasi: SI. 140. Sv. Primož. Podružnica od južnovzhodne strani. OD PERVO VIRNIH KRISTIANOV SIM BLA POSTA VLENA Vl/EO 1094 OBČASO CERKONIH OSKERBNIKOV IN Z VERHAM VRET POPRA VLENA Vl/TU 1874. LVKEZA ŠTORGLA IN IURIA VRRŠNIKA L. 1631. sta imeli kapelica sv. Florjana in cerkev sv. Primoža vsaka po eden altar. Tako je tudi dandanes. Altar v cerkvi je zelo majhen in nima drugega nastavka ko kipa obeh zaščitnikov, sv. Primoža in Felicij a na. Napravil ga je Ivan Cesar. Altar v kapelici (SI. 141. in 142.) pa obstoji iz dolbine s kipom sv. Florjana, obdanega z bogatim okvirjem in petnajstimi medalj oni, ki predstavljajo v reliefih 15 skrivnosti sv. rožnega venca. Ob straneh stojita zavita in z grozdjem okrašena stebra. Počivata na nosiljkah, olepšanihz angelskima glavicama, in nosita golšasto ogredje z zaokroženim frizom. Izven stebrov sta sv. Dominik in sv. Katarina Sienska. Na frizu je pet angelskih glavic, na ogredju pa dva vStoječa in štirje sedeči angelčki. Nastavek se konča s kipom Device Marije z Detetom v v levici in z žezlom v desnici. Nastavek je iznova prebarvan in pozlačen. Ker pa se niso obnovile prejšnje boje, je izgubil starinski značaj.1 Kakor se vidi iz celega sestavka, je bil prvotno posvečen rožnivenški Kraljici. Zato so okoli srednje diipljinc izrezljane SI. 141. Sv. Primož. Altarni nastavek sv. Florjana. 1 Stavbinski deli so prevlečeni s svinčenosivo (!) oljnato barvo; sv. Dominik ma rjav(!) habit in plašč ter rumenkast (!) škapulir. 160 jagode sv. rožnega venca" in razstavljene petnajstere skrivnosti, ob straneh pa se vidita dominikanca, goreča razširjevalca te molitve. Altar je moral biti prej v kaki drugi cerkvi gornjegrajske župnije, dokler ni bil semkaj prenesen. Grb škofa Jožefa pl. Rabatta pove, kdaj je bil narejen. Poznejši pa je tabernakelj, poznejši tudi kip sv« Florjan?. Treba je samo primerjati lepe SI. 142. Sv. Primož. Leva stran altarnega nastavka sv. Florjana. angelčke starega nastavka z njih malonaravnimi tovariši okoli sv. Florjana, ki imajo mnogo premale glave. Kip sv. Florjana nosi znamenja 18. stoletja in ni ravno izredno delo. Cerkev gornjegrajska, katero gasi, je nova stavba po L 1756.; a s tem še ni rečeno, da je bil altar po tem letu preosnovan, ker se taka malenkost lahko spremeni. Naš nastavek je v delu precej soroden z glavnim altarjem v Bočni. Opozarjam samo na stružene klinčke s široko nogo, ki so nabiti na spodnji strani obeh srednjih lokov, v Bočni pa visijo od ravnega ogredja. Altar v Bočni je iz h 1646, 161 Podružnica sv. Petra v Bočni. Cerkev ima eno ladijo (dolg. 13*1 m, sir. 8*2 m) in nekoliko ožji prez-biterij s trostranim sklepom (dolg. 6*25 m, sir. 5*1 m). Znotraj so ladijine stene razčlenjene s pil astri, ki nosijo oproge in tri kupole (vis. 9*25 m), v prezbiteriju pa je ena. Zvonik je pri zidan na desni strani pri začetku ladije, ob straneh prez-biterija pa sta zakristiji. Okna so vsa v polukrogu završena (SI. 143. in 144.). Imenuje se cerkev 1. 1426. L. 1855 se je prezidala in naslednje leto posvetila. Potres jo je 1. 1895. zelo poškodoval; za popravo je dobila od države iz potresnega zaklada 700 gold.. Delo se je dovršilo še v istem letu, kakor svedoči napis na slavoloku: PO POTRESU 1895 POPRAVLJENO L. 1631. se imenujejo naslednji altarji: sv. Petra, sv. Marka (ev. str.) in Device Marije (ep. str.) Za časa Orožna (1877) sta bila stranska altarja posvečena sv. Družini (ev. str.) in štirim sv. evangelistom, zdaj pa nosi prvi altar Marijin v naslov, drugi pa ime sv. Gregor i j a Čudodelni k a z novima oljnatima slikama. Na prvi vidimo Devico Marijo z Detetom Jezusom, malim Janezom in sv. Jožefom, poleg pa stojita kipa sv. Marka in sv. Matevža. Na ep. str. sta poleg Gregorijeve slike v opravi grškega škofa ostala dva evangelista: sv. Lukež in sv. Janez. Zanimiv je glavni altar. Obstoji iz štirih stebrov z ogredjem in atiko. Srednja stebra stojita na podstavkih, stranska pa na obhodovem loku, iz česar se vidi, da je nastavek preširok in prvotno ne za ta prostor namenjen. Stebri so obdani v dveh tretjinah z vzbočenimi kanelurami (paličicami), v ostalem delu valja pa z bujnim ornamentom opleteni. O gred je je sicer golšasto, a obstoji iz ravnili kosov in je tudi popolno. Friz je s palmetami okrašen, od venčnega okrajka pa visijo že pri prejšnji cerkvi omenjeni značilni klini. Podobno ogredje s pil astri ima atika; na koncih obojnega ogredja pa so kosi polukrožnih čel. Na koscih glavnega čela sedita angela, angelske glavice pa najdemo na več (10) nastavkovih mestih za okras. Na vrhu je križ med angeloma, v ovalni dupljini sredi atike je sv. Trojica, ob straneh pa, stoječa pred pilastroma, kipa dijakonov sv. Lovrenca in sv. Štefana. V manjših stranskih dolbinah med stebrovjern ii SI. 143. Bočna. Tloris podružnice sv. Petra. SI. 144. Bočna. Podružnica od zapada. 162 sta sv. Andrej in sv. Pavel, v srednji, veliko večji in celo novi, pa sedi sv. Peter v albi, stoli in pluvijalu, s tiaro na glavi, v desnici ima dvojni križ (—p), v levici pa odprto knjigo ter en zlat in en srebrn ključ. Nima nobene poteze tradicijonalne umetnosti na sebi. Svetnik je brez brade in pravega izraza. Iz živili oči mu sije ganjenost, in ljubeznivost govori iz njegovih odprtih usten. Tako si je predstavljal sv. Petra neizobražen kipar. Tudi stranska kipa nista istočasna z lepim nastavkom, ki sega nazaj v mnogo boljše čase lesorezbarstva v naših krajih. Na njem se čita pod dupljino napis: HOC ALTARE PROPRIIS ECCLESIAE HUIUS SUMPTIBVS AD BENEDICTAE DEI MATRIS DlVAE VlRGINIS MARIAE ET SUI SPONSI S. JOSEPHI SUI PATRIS S. JOACHIMI HONOREM ET GLORIAM EST ERECTUM AB ANDREA STEIDLER PAROCHO TUNC OBERBURGENSE ANNO RECUPERATAE SALUTIS 1646. » Steidler je župnikoval v Gornjem gradu 1. 1644—1647. Pod srednjima stebroma sta dva grba, eden tedanjega ljubljanskega knezoškofa Otona grofa Buchheima (1641—1664), drugi je grb gornjegrajske grajščine. Kakor pove napis, je bil altar posvečen Mariji Devici; v stranskih dupljinah sta pa bila sv. Jožef in sv.Joahim. Ljudje pravijo, da je bil prej pri Novištifti, kar je verjetno. Novaštifta je bila gornjegrajska podružnica noter do 1. 1786. XI. Župnijska cerkev sv. Martina za Dreto. Cerkev obsega eno ladij o (dolgost 15*8 m, širokost 5*2 m) z enako širokim, na vzhodnem koncu zaokroženim prezbiterijem (dolg. 4*7 m, šir. 5*2 m) in ima blizu vhoda dve stranski kapeli. Leva konča s tremi stranicami, desna pa ima zaokrožene zunanje vogle. Zvonik stoji pred glavnimi vrati, zakristija z nadstropjem pa na južni strani (SI. 145. in 146.). Znotraj ni cerkev skoro nič razčlenjena. V ladiji zaznamuje vznožje svoda ozek okraj ek, katerega presekavajo okna. Nad okni segajo svodne kape v banjast obok. V prezbi-teriju in v sklepčni polkupoli ni SI. 145. Šmartno. Tloris župnijske cerkve. te§a okrajka. Pevski kor sega d O vhoda v obe kapelici in počiva brez stebrov na segmentnem loku, ki je razpet prek čez ladijo. Leva kapelica je pokrita s križevim svodom in tremi kapami nad trostranim sklepom, desna pa s kupolo. Vrata v cerkev so pomeščena ravno v sredi veže v 163 pritličju zvonikovem, v zvonik pa vodijo lesene stopnice od zunaj. Cerkev je poslikana. Vprezbiteriju sta na steni sv. Peter in sv. Pavel, v lu-netah nad oknom a sv. dijakona Štefan in Lovrenc, na svodu pa sv. Martin v nebeški slavi. Na ladijinem svodu sledijo: sv. Janez Krstnik — sv. Anton Padov. sv. Miklavž — sv. Alojzij. Nad vhodom v levo stransko kapelico stojita sv. Lucija in sv. Barbara, znotraj pa vidimo sv. škofa z mečem (sv. Donata?) in za altarnim nastavkom sv. kmeta Izidora ter sv. Frančiška Ksav. Nad lokom, ki vodi v desno kapelo, sta sv. Ciril in Metod, v kapelici pa slika Matere Božje, ki daruje Jezusa v templju, in beg v Egipet. Cerkev se imenuje 1.1426.1 Skraja je imela samo kratko ladijo (sedanji sprednji kos) in gotovo samo nastrešni stolpič. V 18. stoletju so postavili kapelo sv. Izidora (1799 ?2) in 1. 1802. kapelo Matere Božje. Zvonik je iz 17. stoletja z vhodom v prvem nadstropju, in je bil 1. 1798. za devet čevljev povišan. Podaljšali so cerkev 1. 1632.; takrat so tudi postavili mesto stare razrušene zakristije novo na južni strani. Cerkev je imela 1. 1631. v ladiji tri altarje: sv. Martina, sv. Ahacija, katerega je bil posvetil škof Tomaž Hren 1. 1603., in sv. Ane. Glavni altar (SI. 147.) obstoji iz altarne mize in prostornega taber-naklja, čigar kupola počiva na šestih stebričih. Zadi na steni se nahaja med naslikano arhitekturo oljnata podoba cerkvenega zaščitnika sv. Martina. Mladi rimski vojščak jezdi na konju in odreže ravno kos svojega plašča^ da bi ga dal nagemu beraču. Slika je nova in lepa. — V levi kapelici so v nastavku trije kipi: sv. Izidora med sv. Jožefom in sv. škofom Donatom. v _ V desni kapelici pa je lepa, nova slika Žalostne Matere Božje. Podružnica sv. Jošta. Na vzhodnem obronku dobroveljskega hriba leži zanimiva cerkvica sv.Jošta (SI. 148. in 149.). Obrnjena je proti vzhodu in obstoji iz veže pod zvonikom (dolg. 3*5 m, šir. 4*3 m), ki je skoro enako široka ko ji sledeča ladija (dolg. 12*3 m, šir. 5*9 m) in iz prezbiterija (dolg. 8 m, šir. 5*35 m), ki sklepa s tremi stranicami osmerokota. Severno od njega je kapelica, južno pa zakristija. 1 Župnijska kronika napačno govori o zvoniku z romanskim oknom in o kapelici sv. Izidora, na kateri se je čitala letnica 1222. Sv. Izidor (fll30) je bil še le 1. 1622. svetnikom prištet in 1. 1631. se ne imenuje v naši cerkvi nobeden Izidorov altar. 2 Po rečiški kroniki je dobil tega leta rečiški župnik oblast blagosloviti novo kapelico pri cerkvi SAr. Martina. IX* V v SI. 146. Šmartno. Župnijska cerkev od severovzhodne strani. 164 Stavba je zelo zanimiva. Prezbiterij je svoden z enim križnim poljem in s šestero-stranim sklepčnim svodom z rebresi, ki so nadaljevanje polukrož-nih služnikov, postavljenih v kotih trostra-nega sklepa. Služniki nimajo niti baz, niti kapitelov. Druga re-bresa pa rastejo brez konzol neposredno iz stene. Zunaj odgovarjajo služnikom slabotni podporniki, ki se vzdi-gujejo šele iz krepkega podzidja in se ne poni lajaj o navzgor, ampak so bolj pilastrom podobni in končajo s s štiristrano streho. Na zadnji steni prezbiterija se vidi od zunaj zazidano prvotno okno (SLI 50 L). Okno je dvodelno in brez nosov v ostroločno sklenjenih polovicah in s šesterolistom v glavnem ostrem loku. Prej so bila neki1 povsodi taka okna, a so jih pozneje (v 19. stoletju) razširili in jim dali pravokotno obliko. To okno v prezbiterij u in svod imata oblike rane gotike in morata biti vsaj iz 14. stoletja. Ladija je svodena s peterimi polji zvezdnih obokov z rebresi, ki počivajo na služniki h, ki imajo baze in kapitele, sorodne s kapiteli v solčavski cerkvi. Od zunaj so na južni strani trije podporniki iz sekanega kamena, ki se vzdigujejo v treh odstavkih; na severni strani pa stoji cerkev do sredine stenske visokosti v zemlji. Zvonik ima v cerkvi poznogotski svod nad pevskim korom. Rebresa so samo od spodaj pritrjena in nimajo konstruktivnega pomena. Med seboj se križajo. Pevski kor je bil pozneje (1. 1840?) pozidan. Proti ladiji počiva na segmentnern loku, svoden pa je nad vežo SI. 148. Sv. Jo št. Tloris podružnice. S kupolnatim obokom. SI. 147. Šmartno. Glavni altar 1 Tako je pravil cerkovnik Blaž Lever, 165 Cerkev je tlakana z opeko. V sredi ladije je 21 cm dolga in široka opeka s 4 zvezdami in tremi križi, ki morda kaj pomenijo. Podobo ima tako-le: * x * + x + t + Pravijo, da je tu menih pokopan. Od zunaj je pročelna stena celo gladka. Šele na vrhu se izloči iz nje osmerovoglati stolp, ki nosi osmerostrano piraT midalno streho. Podboja glavnih vrat sta gotski profilirana. Stopnice vodijo navzdol v nižje ležečo cerkev. Sredi fasade je okno s štirimi „ribjimi mehurji" ali plamenčki, ki zavzemajo ves prostor okoli malega, okroglega srednjega očesa. Tudi stolpove line so iz sekanega kamena. Okno na pročelni strani je pravokotno s tremi nosovi, tako da nastane na vrhu dvolisten sklep (SI. 150,111); ono proti strešnemu slemenu ima samo na prekladi dva nosa. Ostali dve lini sta razširjeni in sta izgubili prvotno podobo. Cerkev je znotraj poslikana. Na stropu so sami okraski, na stenah pa dogodbe iz življenja sv. Jošta in sv. Donata. Vidimo lurško Mater Božjo, vSv. Lucijo, rožnivenško Mater Božjo, sv. Družino in Zadnjo večerjo. V medalj onih so doprsne slike sv. Alojzija, sv. Miklavža, sv. Blaža, sv. Katarine Aleksandrijske in sv. Frančiška. Na pevskem koru je napis: DILeXI hVnC VItae & eXVLtatIonIs LoCVM Letnica 1849 pomeni menda stavbo korovo, ker so slike same čisto nove. Podobe so na svež omet napravljene (al fresco). Ko so ostrgali stari belež in omet na stenah, so našli v prezbiteriju sledove starih slik s podobami angelov. Pometali so jih na tla. V kapah svodovih pa niso klesali starega ometa, ampak so ga vnovič prebelili; nanj je napravil slikar svoje okraske (al secco). Torej je tam še ohranjena stara dekoracija, a skrita pod večkratnim beležem. A tudi prvotna ladija je bila slikana. Kdor gre na sedanji svod in odstrani kupe tresk in preperelega lesa, ki se je nagromadil v onih jamah, kjer obokove kape hitijo navzdol in počivajo na služnikih, SI. 149. Sv. Jošt. Podružnica od zapada 166 bo našel na stenah sledove stare dekoracije. Na severni ladijini strani se vidi v prvi jamici od prezbiterija proti vhodu (nad prvim služnikom) stena takole okrašena (SI. 151,11): na vrhu je 8 cm širok bel pas z rdečimi okraski. Pod njim je 20 cm širok zelen pas. Nižje se nahajajo na modrem ozadju razne podobe. Vidimo širok, okrogel stolp s petimi okni. Vrh stolpa stoji 16 cm visok mladenič v rdeči halji, s finimi rmenimi lasi. V eni roki vihti nad glavo gol meč, v drugi pa drži rdečo nožnico. Spodaj je stolpič z enim oknom in ostro streho. Okoli se še vidi obzidje. Na levi je cerkev z nastrešnim stolpičem, na desni zopet visok stolp. Srednja trdnjava nas spominja na angelski grad v Rimu, mladenič (čeprav brez nimba in perut) pa na angela, ki je vtikal meč v nožnico, ker je hotel večnemu mestu pri-zanesti s kugo. Še dandanes je vrh angelskega gradu bronast kip takega angela. Morda spada odkrita slika k večjemu prizoru iz življenja sv. Gregorija Velikega. Ta ima dandanes v cerkvi svoj altar. y i « 5 o -iO 10 30 40 &>01K l—1—!-1-1-i-i-1 SI. 150. Sv. Jošt. Stavbeni detajli. Okna: I v prezbiteriju, II na fasadi, III. v stolpu; preseki: podbojev glavnih vrat sv. Jošta (IV) in sv. Gerv. in Prot. (V) ter rebres sv, Jošta (VI). V naslednji jamici (SI. 151,1) se vidi lepo narisana cerkev (v krivi perspektivi, da gredo vsporedne črte v daljino narazen, mesto skupaj), ki ima križni tloris, okroglo absido in nastrešni stolpič. Pred njo je še ostanek velikega nimba. Moramo torej misliti, da je bil spodaj na steni naslikan prizor iz življenja kakega svetnika in sicer z osebami približno naravne velikosti. V tretji jamici pa se vidi samo nepopisan, na kvišku frfrajoč trak, katerega je držal svetnik v roki. Na južni steni pa ni nobenega sledu slik. Odkrite podobe spadajo v 13. ali 14. stoletje. Ladij a je torej imela raven strop in poslikane stene, pa gotska okna. Brez oboka so bile v naših krajih mnoge gotske cerkve n. pr. v Celju, v Konjicah in v Slovenjem Gradcu. Sv. Jošta cerkev se imenuje prvič 1. 1426. Prezbiterij in neobokana ladija sta gotovo še za sto let starejša, ladijin obok je sezidan v sredi 15. stoletja, zvonik pa postavljen v 16. stoletju: tako je cerkvena stavba napredovala od vzhoda proti zapadu. Cerkev je imela 1. 1631. tri altarje: sv. Jošta, Marije Device (ev. str.) in sv. Jakoba (ep. str.). V stari zakristiji (!) je bil od škofa posvečen altar 167 sv. Lucije. Naslovi teh altarjev so ostali stari, spremenil se je edini altar vsv. Jakoba. Orožen je našel na njegovem mestu 1. 1877. altar sv. Jurija, zdaj pa je tam altar sv. Gregorija Velikega. Nastavek glavnega altarja je v gotskem slogu s tremi baldahinčki, pod katerimi stojijo trije opati: sv. Anton Puščavnik, s v. J oš t z opatsko palico, s knjigo in ribo na njej, in sv. Egidij (Tel) s košuto ob strani. V severni kapelici, nekdanji zakristiji, je baročni nastavek iz 1.1720. z dvema stebroma, ogredjem in atiko. V atiki je kip sv. Barbare, spodaj pa sv. Lucija med kipoma sv. Otilije in sv. Katarine. Gotska nastavka obeh altarjev v ladiji sta iz leta 1868., a kipi so starejši. Na ev. str. je v vrhovnem stolpiču sv. Apoloni j a, v baldahinu pa Marija Devica z Jezuščkom v rokah. Na ep. str. je zgoraj sv. Agata, spodaj pa sv. papež Gregorij Veliki. Ostanki gotskih altarnih nastavkov. I. Dva iznova pobarvana reliefa na novi prižnici (SI. 152.). Prvi predstavlja svetnico (sv. Elizabeto) s kraljevsko krono na glavi, ki drži v levici odprto knjigo, z desnico pa daje torbico (z miloščino) revnemu dečku. Drugi relief je žena z golim detetom na desni roki in visokorastlo deklico na svoji levi strani, ki ponuja detetu grozdek. To je znana sv. Ana Samo-tretjica z Jezuščkom in Marijo Devico. Najdejo se take skupine, v katerih dava Marija Jezuščku rajsko jabelko; čemu bi torej ne stal tukaj grozd, morda v znamenje trpljenja? II. Pri glavnem altarju so v dveh hrastovih okvirjih štirje reliefi, zdaj z belo oljnato barvo pomazani, katerih pa ljudje ne znajo tolmačiti in pravijo, da so zahvalni dar iz Hrvatskega. Njih prizori se ne skladajo z življenjem nobenega pri nas razširjenega svetnika. A izreden kip sv. Otilije na altarju sv. Lucije nam kaže pot, da najdemo v teh reliefih dogodke iz življenja sv. Erharda, njenega krstitelja. Najbrž je imela sv. Otilija v tej cerkvici nekdaj svoj altar in ti reliefi so bili pomeščeni na njegovih perutnicah ali pa na predeli (podstavku). Njih vsebina je naslednja (SI. 153.): 1. Prikazen pri s v. maši. Na desni vidimo altar s kosom gotskega nastavka. Pred njim stoji škof sv. Erhard — v albi, tuniceli in krasnem gotskem mašnem plašču. Ravno povzdiguje veliko hostijo. Za njim je strežnik in drži v levici sanktus-svečo, z desnico pa privzdiga masni plašč. Altar je pregrnjen in na njem stoji kelih, en svečnik, pult z odprto knjigo in škofovska kapa, izpod gotskega baldahina pa moli božja roka z nimbom. Škof je brez brade. Na levi so zbrani verniki. Razvrščeni so tako, da 168 stoje zadnji na višjem mestu ko prednji in se tako ne zakrivajo drug drugega: prvi kleči in moli z očmi, uprtimi v povzdiguj eno hostijo, zadi pa stojita mož in žena. To je ilustracija k besedam legende: In parte Bavariae coelestibus intento B. Erhardo re-velatum est, ut ad Rheni fluminis partem repedaret7 puellam (sc. Othiliam) baptizaret ac coecam illuminaret.1 2. Ozdravljenje inkrst slepe Otilij e. Od leve pripelje strežnica sv. Otilij o v dolgorokav-nati obleki in z zavezanimi t. j. slepimi očmi. Za njo je njena mati, voj-vodinja Beresvinda. Na desni pa stoji škof Erhard z mitro na glavi in s knjigo v roki. Govori s povzdignjeno roko in opravlja krstne molitve. Poleg njega je strežnik v k orni srajci, s škofovsko palico. Za škofom stoji Otilijin oče, vojvoda Adalrik, s plemenitnikom ob levi, ki nosi meč po koncu, v znamenje njegove vojvodske časti. v 3. Čudežni grob sv. Erhard a. Grob ima podobo velike krste, na katere pokrovu je vpodobljen škof, ki počiva v njej. Okoli so se zbrali pomoči potrebni bolniki. Zadi pri glavi bolnikovi moli klerik iz knjige, pri nogah se priporoča s povzdignjeno (suho?) roko visokorasli mož, ki je prišel ob palici semkaj. Pred grobom kleči na levi beračica s kukulico na glavi in s čutaro, obešeno z motvozom na desni roki. Na desni sedi na pregrnjeni postelji mlada bolnica in s povzdignjenima rokama prosi pomoči. V starem avgsburškem brevirju se je čitalo: Atque ita factum est, ut brevi ad sepulchrum Erhardi caeci vi sum reciperent, claudi sana-rentur, aliaque plura miracula fierent.2 Erhardova legenda našteva med drugim naslednje čudeže: pri grobu svetnikovem ozdravi neka žena, ki je bila slepa, druga, ki je imela suho roko, tretja, ki je imela roke in noge zasukane in zverižene, potem neki obsedenec, ki je bil prej ves divji, in 1 AA. SS. Boll. Jan. I. 533 seq. Življenje sleporojenke. sv. Otilij e glej v Rogaču, Življenje svetnikov in svetnic božjih. Celovec 1869. IV, 510 nasl. 2 L c. p. 543. SI. 152. Sv. Jošt. Gotska reliefa na prižnicL i 169 pa neki služabnik, ki je bil padel v studenec. Svetnik se tudi večkrat prikaže, med drugim tudi sv. Volfgangu, svojemu nasledniku. 4. Otvoritev svetnikovega groba. Sveti škof leži v rakvi, od katere je nekdo (vojvoda?) s sekiro odprl pokrov in je naenkrat omahnil v stran (kakor zadet od božje moči, ali pa tudi vsled napora), tako da ga mora prestreči za njim stoječ vojak s čelado. Za rakvo so tri osebe: dve ženi z nagnjenima glavama v znamenje globoke žalosti in neki duhovnik (?), ki moli. Pred krsto pa kleči bradat mož in prosi s povzdignjeno levico pomoči. Videti je, da se vrši pred nami silovito odpiranje, pravzaprav oskrunjenje svetnikovega groba. V legendi nismo našli podobnega prizora. Tam se samo pove, da je Erhar-dove ostanke prenesel papež Leon IX., ki je prišel 1.1052. v Rezen spravit med seboj cesarja Henrika III. in ogrskega SI. 153. Sv.Jošt. Kos gotskega altarčka. kralja, in je ob tej priliki svetnikom prištel rezenska škofa Erharda in Volfganga.1 — Mogoče tudi, da se morata 3. in 4. prizor tolmačiti iz življenja kakega drugega svetnika.2 Kapelica sv. Gervazija in Protazija. Mala cerkvica (SI. 154. in 155.) obstoji iz pravokotne (dolg. 6*8 m, šir. 5*5 m\ ravnostropane ladije z gotsko profiliranimi podboji ostroločnega glavnega uhoda (SI. 150. V) in iz vzhodno ležečega, stremi stranicami sklenjenega prezbiterija (dolg. 5T m, vis. 4*5 m). Ta je banjasto svoden z vrezanimi sedmerimi kapami, tako da nastane navidezno gotski obok. Nad odprtino v svodu se vidi kos starega, z okraski poslikanega lesenega stropa. V ladiji je strop ometan in pobeljen. Na strehi je lesen stolpič. Po profilu podbojev bi sodili, da je cerkvica postavljena koncem 15. ali začetkom 16. stoletja. L. 1631. je velel vizitator okna v prezbiteriju in v v ladiji razširiti in je zadelati s steklenimi šipami. 1 1. c. p. 542. — 2 Ta prizora se tudi ne nahajata v življenju Erhardovega brata, sv. Hildulfa, škofa trevirskega, ki je bil po legendi istotako navzoč pri Otilijinem krstu. AA. SS. Boli. Jul. III, 205. SI. 154. vSv. Jošt. Tloris kapelice sv. Gervazija in Protazija. 170 Do tedaj so bila torej okna mala, gotska, zaprta samo z lesenimi zatvornicami. Cerkvica ima samo eden altar (tako že 1.1631.) —v prezbiteriju. Njegov nastavek m v je celo kmetsko delo. Štirje stebri z ogred-jem obdajajo tri dolbine; v stranskih sta kipa sv. Martina in sv. Florjana, v srednji pa je priprosta baročna slika sv. Ger-vazija in Protazija. Na okvirju je napis: Sv. Gervazi in Protazi za nas Boga prosita. SI. 155. Sv. Jošt. Kapela sv. Gervazija in Protazija od jugovzhoda. V atiki je med dvema stebroma sv. apovstol Jernej s knjigo in nožem v roki. Stranska altar j a koncem ladij e nista prirejena za maševanje. Na visokem zidanem podstavku leži svobodno plošča prenosnega altarčka. Na steni nad njim visi na platno naslikana naslovna podoba. Slika na evangeljski strani je „strašna" kopija kakega laškega izvirnika. Na levi sedi Marija Devica in drži Jezuščka v naročju. Od desne je pristopila sv. Katarina, noseč v levici bisernat venec, desnico pa podaja Jezusu, da natakne na njo zaročni prstan. Za svetnico sta dva angela, dva druga se s palmo in krono zibata v zraku, trije pa so spodaj v ospredju in delajo godbo: eden igra na mandolino, dva pa pojeta iz knjige. Pri njihovih nogah leže na tleh gosli. — Slika nad podstavkom ep. strani kaže dominikanko, ki poljubuje križ. Na mizi pred njo leži knjiga, na tleh pa opatičina palica in kraljeva krona. SI. 156. Krstna kamena v Solčavi in v Gornjem gradu. XII. Pregledi. 1. Pregled župnijskih cerkev glede prostornosti.1 Ime župnije Število2 Prostora v cerkvi v m9- duhovn. duš se zahteva3 je4 je preveč je premalo Solčava........ 1 762 203 162 _ 41 Luče.......... 2 1771 237 278 41 Ljubno......... 2 2418 322 270 52 Sv. Frančišek .... 1 1191 317 330 13 Rečica......... 2 3524 470 227 — 243 Nacaret........ 1 876 233 460 227 Mozirje........ 2 2253 300 271 29 v Smihel......... 1 456 121 185 64 Novaštifta....... 1 886 236 350 114 Gornji grad...... 2 2070 276 868 592 — • Sv. Martin...... 1 915 244 168 76 2. Kronologičen pregled cerkvenih stavb. Na podlagi popisa in raziskavanj prejšnjih enajst poglavij sestavimo tukaj vse cerkve po starosti glede cele stavbe, pa tudi posameznih delov. Da bode ta pregled tem krajši, stoji ime župnije (n. pr. Gornji grad) mesto župnijske cerkve. Nadalje po- 1 Ta pregled naj služi edino primerjanju velikosti župnijskih cerkev. Praktičnega pomena nima. Ali je ta ali ona cerkev premala ali prevelika, je namreč poleg tega še odvisno od krajevnih razmer. 2 Podatki po „Personalstand des Bistums Lavant", 1904, p. 112—116. 3 Po Gerhardy, Praktische Ratschläge über kirchliche Gebäude, Kirchengeräte und Paramente, Paderborn 1895, p. 12 računim: K službi božji ne pride 1/3 duš. Kjer torej službuje samo 1 duhovnik, je treba prostora za 2/3 faranov, kjer pa sta dva dušna pastirja vsled dvojnega opravila samo za i/9 duš. Po tem računu pride na vsakega obiskovalca cerkve 0'4m2 in sicer dobijo % vernikov sedeže po V2 m2, 3/7 pa stojišča po 1/sm2. Prostori za altarje, spovednice in krstni kamen niso odšteti. — Vsakdo izprevidi, da so te številke nekoliko previsoke. Na deželi ni toliko sedežev in ljudje se tudi v sili precej „skupaj stisnejo". 4 Izračunjena površina obsega vežo, ladij o, kapele, prezbiterij in kraj pod stolpom, ne pa pevskega kora in zakristije, kjer navadno ni prostora za vernike, pa je tudi v tem oziru v različnih župnijah različna navada. 172 menijo številke pred imeni stavbeno leto, one za imeni pa — ako arabske (n. pr. 1173) — leto, ko se dotična stavba prvič v listinah imenuje, ako pa latinske (n. pr. XII—XIII) — stoletje stavljenja, kolikor se da približno dognati. Številke (I), (II), (III) za imenom pa pomenijo prvo, drugo ali tretjo novo stavbo na istem selišču. 1094 (?) Sv. Primož [Gornji grad] (I) Rečica 1173 Gornjigrad (II) XII.-XIII. Sv. Miklavž [Moz.] (I) 1241 Sv. Radegunda (I) 1241 Ljubno (I) 1308 Radmirje 1395 Sv. Janez (I) 1347 Lepa Njiva 1392. Sv. Jošt, prezbiterij, XIV. Sv. Magdalena (I) 1438 Gornjigrad (II), prezbiterij, XV. Ljubno (II) 1426 Okonina (I) 1426 Kokarje 1426 Sv. Urban (I) 1426 Bočna (I) 1426 Brezje (I) 1426 v Smartin 1426 Sv. Miklavž [N. Št.] (I) 1426 Sv. Jošt, ladij a, 1426 Sv. Lenart (I) 1426 Sv. Uršula, pred 1. 14561 Solčava, prezbiterij, ok. 1. 1.470 1481 Sv. Primož pri Ljubnem 1485 Solčava, ladij a Sv. Gervazij in sv. Doroteja 1479 Rosule (I) 1512 Sv. Gervazij in Protazij 1631 Radmirje (II) XVI Sv. Miklavž [Moz.] (II) XIV.—XVI. Mozirje (II) XIV.—XVI. Lepa Njiva (II) XVI Sv. Frančišek (I) 1569 1507 Gornji grad (II), streha 1517 Gornji grad, obzidje in stolpi 1545 Gornji grad, zvonik (I) Ok. 1560 Novaštifta (I) Luče 1631 Sv. Janez, zvonik, XVII. Sv. Anton 1631 Rastke 1631 Sv. Duh 1631 Sv. Ana (Kokarje) XVII. 1604 Sv. Tomaž 1605 Sv. Pavel 1604—1631 Šmihel 1610 Sv. Ana (Solčava) 1614 (?) Gorica 1618 (?) Štejngrub 1625 Loretska kapelica v Nacaretu Ok. 1650 Rosule, Jožefova kapelica 1655 Sv. Urban (II) 1661 Nacaret, ladij a 1668 Kokarje, zakristija 1669 Rosule (II) 1671 Gornjigrad, stolp (II) Novaštifta, božji grob, XVII. 1560—1680 Sv. Primož (Gor. grad), zvoni:: Radmirje, zvonik XVII. •V Smartin, zvonik XVIL Brezje (II) XVII—XVIII. 1710 Solčava, zvonik 1717 Sv. Frančišek, kapela sv. Fr. 1720 Radmirje, zakristija 1721—1725 Sv. Frančišek (II) 1722-1731 Okonina (II) 1749 (?) Sv. Lenart (II) v 1751 Smihel, zvonik povišan 1752—1761 Gornji grad (III) 1754 Mozirje, prezbiterij in kapele 1756 Gornji grad, oratorij sv. Tomaža 1760 Luče, obok1 1786 Mozirje, zvonik povišan 1798 Šmartno, zvonik povišan -v 1799 (?) Šmartno, Izidorova kapela Ljubno, sv. Ane kap., konc. XVIII. Sv. Primož (Gornji gr.), sv. Florjana kapela, koncem XVIII. Gorica, zvonik, koncem XVIII. 1802 Šmartno, kapela M. B. 1804 Rečica (III) 1813 Ljubno, ladija obokana, pristavljena kapela M. B. 1826 Luče, zvonik povišan 1826 Rečica, zakristija 1829 Sv. Urban, stolp povišan 1830 Sv. Anton, stolp 1835 Rosule (III) 1837 Sv. Štefan 1837 Gornji grad, stolp povišan 1838 Šmartno, prezbiterij 1840 Sv. Jošt, pevski kor 1842 Lepa Njiva, zakristija 1 Kapelica v Gornjem gradu, postavljena od celjskih grofov, ki so izumrli 1.1456. 2 Orožen, Dek. Ob. p. 148. 173 1843 Sv. Janez (II) 1852 Kokarje, prezbiterij 1853 Novaštifta (II) 1861 Sv. Miklavž [Moz.] (III) 1862 Sv. Anton, ladij a svodena 1863 Rosule, zvonik povišan 1867 Sv. Magdalena (II) > 1869 Šmihel, ladija svodena 1872 Sv. Miklavž [Novaštifta] (II) 1873 vSv. Miklavž (Mozirje), zvonik povišan 1874 Sv. Primož (Ljubno), zakristija, ladija obokana 1875 Nacaret, zvonika povišana 1879 Gorica, ladija obokana 1883 Rosule, zakristija 1886 vSv. Duh, zvonik povišan 1886 Mozirje, zvonik povišan 1888 Rastke, zvonik povišan 1891 Sv. Duh (II) 1895 Radmirje, zakristija 1895—1898 Sv. Radegunda (II) 1896 Sv. Lenart, ladija 1898 Ljubno, ladija podaljšana. 3. Zgodovinsko-topografični pregled cerkvenih selišč. Kedaj je bil gonregrajski okraj pokristjanjen in kedaj so se postavile prve, gotovo lesene cerkve, je pač zanimivo vprašanje, a dosihdob ga ne more rešiti zgodovina, ker ni o tem niti pisanih poročil, niti listin iz tako zgodnje dobe, pa tudi pravljica o tem molči. S časom se bo dalo še marsikaj dognati, deloma z £ SofčcLva ecfenvoole UatstKe SvpttiMil HjLoLt^undol | I (.«pa-njivo Sradovče^ Mtfnle 1' ItfOJJOO Sv.jošl raziskovanjem kulturne zgodovine n. pr. v katero dobo spadajo razna polja, selišča in vasi, deloma z jezikoslovnim tolmačenjem imen potokov in izvirkov, polj in gora, krajev in vasi, deloma tudi z ar-heologičnim študijem cerkvenih stavb. Slika 157. kaže sedaj v gor- njegrajskem okraju obstoječe cerkve. Iz znamenja, s katerim so zarisana dotična selišča, se razvidi doba, v kateri se je izbralo mesto za cerkveno stavbo, kolikor se da o tem dandanes na podlagi listin in stavb samih soditi. Najstarejša selišča so v Gornjem gradu, v Rečici in Mozirju. Istočasno (1.1241.) se omenja tudi Sv. Vid (sedaj sv. Radegunda) in Sv. Ožbalt (dandanes sv. Miklavž v Libiji). Prve tri cerkve ležijo nekako v središču dotičnih polj. SI. 157. Zgodovinsko-topografični pregled cerkvenih selišč. O — romanski slog (XI.—XIII. stol.) A = gotski slog; (XIII.—XVI. stol.) □ = baročni slog (XVII.—XVIII. stol.) Pri Rastkah se naj štirikot spremeni v trikot, ker je tamošnje selišče še iz gotske dobe. Mesto imena »sv. Miklavž« pri Mozirju, se naj rajši čita »Libija«, kar je ime vasi. 174 V Gornjem gradu, v Mozirju in pri Sv. Vidu so stali tudi gradovi; Sv. Vid je bil ravno vsled gradu postavljen. Višje v Savinski dolini (Ljubno, Luče in Solčava) so cerkve poznejšega izvira. Večina cerkvenih selišč je šele iz gotske dobe. Med njimi tudi nekdanja mozirska podružnica — Sv. Andrej v Belih vodah. Tedaj se je krščanstvo ukrepilo in ljudje so stavili mnogo cerkvic ne samo po vaseh, ampak tudi po samotnih krajih. Zadnja selišča si je izbrala baročna doba — doba oživljenja katoliške zavesti v slovenskih v deželah — in tedaj so nastale cerkve Matere Božje pri Novi Štifti, v Nacaretu "V" in v Stejngrubu, sv. Katarine na Gorici, sv. Mihaela nad Mozirjem, sv. Duha nad Solčavo in sv. Antona pri Lučah. Po 17. stoletju se niso več stavile cerkve na novih seliščih, pač pa so se stare povečale in dovrševale. Toliko glede starosti posameznih selišč. Z ozirom na lego se mora reči, da so skoro vse stavbe na vzvišenih mestih pozidane. Celo v ravnini ležijo sv. Miklavž pri Mozirji in pri Novi vŠtifti, Rečica in Šent janž1, Gornji grad, sv. Magdalena, sv. Martin in sv. Anton pri Lučah. Na pobočju vznožij hribov se vzdigujejo Bočna, Okonina, Ljubno, Mozirje, Lepa Njiva, Rastke, Solčava. Na malih gričkih kraljujejo sv. Barbara (zdaj sv. Frančišek), sv. Mihael v Radmirju, M. B. v Rosulah, sv. Katarina v v Gorici, M. B. v Kokarju, M. B. v Nacaretu, M. B. v Brezju in M. B. v Štejngrubu. Višje na gorskih obronkih so Nova Štifta, sv. Lenart, sv. Duh, sv. Primož pri Ljubnem, sv. Vid (sedaj sv. Radegunda), sv. Mihael nad Mozirjem in sv. Jošt. Precej na vrhu hribov sta sv. Urban in sv. Primož pri Gornjem gradu. Na vrhu gor pa niso stavili cerkev. V obče se mora reči, da so selišča v dolini starejša, bolj v oddaljenih krajih pa mlajša. Dosledno pa se to ne da trditi in za nekatere cerkvene patrocinije so nalašč zbirali gotovo krajevno lego. V tem okraju' imamo n. pr. dve cerkvi sv. Primoža na hribih, ravnotako dve sv. Jošta (sv. Jošt pri Mozirju in pri Šmartnem), in dve sv. Mihaela na vzvišenih seliščih; dandanes so trije sv. Miklavži pri vodi, sv. Anton Puščavnik pa je v samoti. Glede patrocinije v opazimo, da spadajo med najstarejše sv. Kancijan v Rečici, Devica Marija Vnebovzeta v Gornjem gradu, sv. Jurij v Mozirju; istodobna sta še sv. Vid in sv. Ožbalt, drugo polovico srednjega veka pa označuje sv. Urban nad Nacaretom, sv. Barbara pri Radmirju, sv. Katarina na Gorici. V novejši čas spada sv. Križ. Zanimivo je tudi razmerje med patrocinijem in krajevnim imenom. V 16 slučajih ima selo, v katerem stoji cerkev, svoje ime brez ozira na cerkveni patrocinij; najbrž so te naselbine že bile, ko so stavili cerkve. Po 14 cerkvah pa imajo dotične okolice svoja imena; večina teh cerkev je še dandanes na samoti, okoli nekaterih pa so se razvile vasi v v ( n. pr. Šmartno, Nova Štifta, Sv. Duh. Te cerkve so starejše, kakor pa ta-mošnje naselbine. Ko so pričeli v 16. stol. zidati cerkev pri Novi Štifti, je bil tam še gozd, dandanes pa se že mnogo višje razteza rodovitno polje. 1 Mogoče, da je pri Šentjanžu bila prvotna krstilnica rečiške župnijske cerkve sv. Kancijana. Cerkev stoji namreč blizo potoka, ni daleč od župnijske cerkve in ima patrocinij sv. Janeza Krstnika, 175 Črte, ki vežejo na naši sliki 157. cerkve med seboj, kažejo, pod katero župnijo so spadala dotična selišča za dobe prvotnih cerkvenih stavb. V Gornjem gradu, Rečici in Mozirju so nastale cerkve menda neodvisne druga od druge. V obsegu stare gornjegrajske župnije pa so sčasom pozidali 12 podružnic, v mozirski župniji 6, v rečiški 4, v ljubenski 3, v lučki in solčavski po eno. Nacareška cerkev je nastala izven župnijske organizacije, zato ni na sliki z nobeno župnijsko cerkvijo spojena. Ker se je proces izbiranja cerkvenih selišč večinoma končal s 17. stoletjem, bi bilo pač zanimivo zvedeti, kako so izgledale tedanje cerkve. O tem pa v naslednjem poglavju. 4. Cerkve in cerkvena oprava v prvi polovici 17. stoletja. L. 1631. je obiskal Hrenov naslednik knezoškof Oton Buchheim (1641—1664) celo svojo škofijo. Vizitacijski zapisnik je pisal njegov tajnik in se shranjuje v ljubljanskem škofijskem arhivu. Orožen je povzel iz njega opise gornjegrajvSkih cerkev. Po njih si moremo ustvariti sodbo o notranjščini tedanjih hiš božjih. Večinoma so bile cerkve male, v ladiji ravnostropane, v prezbiteriju obokane. Ta ali ona ni imela niti zakristije. Tlakane so bili z opeko ali s stolčeno prstjo (Estrich). V tleh so se včasi nahajale nagrobne plošče, tako da so verniki hodili po podobah mrličev, po vsekanih križih in napisih. Cerkve so bile večinoma temne in so imele ozka gotska okna. Pri sv. Barbari okna niso bila narejena za odpiranje, kapela sv. Gervazija in Protazija ni imela steklenih šip v oknih. Vizitator je skoraj vsepovsodi veleval ali okna razširiti ali obstoječa zazidati in na drugem mestu nova in večja napraviti. Zanimive so tudi opazke glede cerkvene oprave. V treh cerkvah so stali a lt ar j i sredi ladije, v osmerih celo pred vhodom, v dveh pa v zakristiji. Vizitator je redoma velel take altarje odpraviti. Solčavska cerkev je imela celo na pevskem koru tri altarčke! Že iz tega je razvidno, da so bile cerkve še čisto v srednjeveškem položaju, kar pa še bolj jasno postane, ako pre-vdarimo nekatere druge stvari, katere je grajal vizitator. Gornjegrajske cerkve so se držale še tega, kar je bilo v srednjem veku zapovedano ali običajno. Drugod pa se je bilo v zadnjem stoletju cerkveno življenje pre-osnovalo, tudi v cerkveni opravi so se zgodile izpremembe. A gornje-savinske cerkve niso korakale s časom naprej, ampak so zaostale. To velja posebno glede krstnega kamena in glede tabernaklja. Ako pogledamo nekoliko v njun zgodovinski razvoj, nam bode koj jasno, da vizitator zastopa nove cerkvene predpise, vizitirane cerkve pa se držijo še starih. Stari krstni kameni so imeli bolj široko in globoko jamico za krstno vodo, ker so v njih otroke potapljali.1 Ta šega je trajala v različnih krajih različno dolgo. Cerkveni zbor v Leodiju jo je prepovedal šele 1. 1445., rimski pontifikale jo pripušča še dandanes. Ko je prišlo oblivanje v navado, so postali krstni kameni manjši. Taka sta najstarejša kamena v tej dekaniji: 1 Zgodovino krstnic in krstnega kamena glej v Kirchenschmuck, 1880 in 1881, 176 solčavski (ok. 1. 1485.) in gornjegrajski (1. 1609.). Vizitator graja, da ne stojijo krstni kameni poleg cerkvene stene, ampak so postavljeni svobodno, tako da je bilo mogoče iti naokoli, ali celo sredi cerkve, kakor v Solčavi in v Gornjem gradu (SI. 156.). A ravno to, kar graja, je bila mnogostoletna navada. Tako kaže n. pr. še ohranjen načrt za benediktinsko cerkev sv. Gala ob Bodenskem jezeru krstni kamen sredi cerkvene ladije; ta načrt pa je iz dobe Karola Velikega. V solnograški nadškofiji so bili koncem 16. stoletja splošno na svobodnem prostoru postavljeni; zakaj — obrednik1 predpisuje, da mora duhovnik pri blagoslovljen ju krstne vode pojoč litanije iti sedemkrat okoli „svetega studenca" in potem šele naj začne blagoslavljati krstno vodo. Podobne običaje poznata Durand2 in Beleth8 v srednjem veku v nekaterih galskih cerkvah. Ista šega je veljala tudi v ljubljanski škofiji, dokler je ni prepovedal 1. 1620. apostolski vizitator, škof Sikst Carcano, rekoč: „In conficienda aqua Baptismali relinquatur ilia antiqua caeremonia septem circuitionum circa fontem Baptismalem."4 Tudi solno-graška sinoda je zapovedala, da se morajo v sredi cerkve stoječi krstni kameni premestiti ali pa odpraviti in na njih mesto postaviti mramornati, ki morajo imeti pokrivalo, podobno kupoli ali stolpu. Postaviti pa se morajo blizu glavnega vhoda na levi strani5. Zanimivo je, da je dal škof Hren še 1. 1609. postaviti krstni kamen sredi cerkve; njegov naslednik pa je uvel nove predpise. V Rečici in v Mozirju tudi nista stala krstna kamena pri zidu, v Lučah in v Ljubnem se pa ne omenjata, sta bila torej menda šele pred kratkim in po novejšem pravilu pomeščena. Druge cerkve niso imele krstnih kamenov, ker so bile podružnice. Prvotno so sv. Rešuje Telo shranjevali v golobčkih ali stolpičih pod baldahinom glavnega altarja. V 12.—16. stoletju je bila na Laškem navada, da soje čuvali v steni v kameniti dolbini, narejeni in okrašeni v romanskem, gotskem ali pa renesanskem slogu. V Rimu je še okoli 15 takih tabernakljev. Zadnjega je napravil v baziliki sv. Križa španski kardinal Carvajal 1. 1536. in si je pred njim izbral svoje počivališče. Ta stenski tabernakelj je še dandanes v rabi. Izven Laškega pa so začeli s 15. stoletjem staviti poleg stene na evangel j ski strani, kjer je bila sicer omenjena dolbina, kamenite stolpiče z dolbino za Najsvetejše. Zvali so jih zakramentalne hišice. Istočasno pa se je rodil na Laškem drug običaj: začeli so Najsvetejše zopet shranjevati na altarju in sicer v lesenem tabernaklju. Tako so se povrnili deloma k starokrščanski šegi. Pravijo, da je ta način uvel škof veronski, Ivan Matej Ghiberti (1495—1533), ki se je pred vsem odlikoval kot reformator cerkvenega življenja6. Cerkveni zbor tridentinski ni ničesar odločil radi tega. Pač pa je pokrajinski zbor oglejski 1. 1596. zapovedal, da se mora zanaprej shranjevati sv. olje v stenskih omaricah, kjer je. bilo dosih-dob sv. Rešnje Telo7. V gornjegrajskem komisarijatu je bilo 1. 1631. sedem tabernakljev, t. j. v vsaki župnijski cerkvi po eden, potem izvanredno v 1 Libri A gen d. p. 225. — 2 Durandus 1. c. p. 136, 3, 241, 40. — 3 1. c. p. 355. — 4 Mitt. d. hist. Ver. f. Kr. 1862 p. 31. — 5 Kirch.-Lex. I 1976. — 6 Njegovo delovanje v Kirchen-Lex.2 V 588—593. — 7 Rohault de Fleury, La Messe, II, p. 72. 177 romarski cerkvi pri Novištifti1. Samo eden je bil pravilno napravljen, ki je bil lesen in na glavnem altarju postavljen ter najbrž narejen ob enem z visokim altarnim nastavkom za dobe škofa Hrena. Vsi drugi so bili kameniti in so stali na evangeljski strani. V Rečici je bila menda bolj priprosta dol-bina, kamor je velel vizitator shraniti sv. olja; dolbine z gotskimi okraski so bile v Solčavi (morda še deloma ohranjena, vzidana v pokopališčnem zidu), v Ljubnem in v Mozirju, kjer je bila posebno bogato okrašena (macchina illa circa tabernaculum), v Lučah pa je bila prava zakramentna hišica (ar-marium lapideum) in tako tudi v Novištifti. Prišntca se omenja v gornjegrajski cerkvi, a se pravi, da je zelo priprosta, in pa v Magdalenski cerkvi. Drugod jih najbrž ni bilo. Kriševi poti pa so prišli šele v 18. stoletju v navado in so bile postaje prvotno izven cerkve, kakor v Lučah od 1. 1733—1786 in v Nacaretu približno do 1. 1738. Še 1. 1835. so napravili v Mozirju na obzidju novega pokopališča križepotne postaje. Znotranj ščina teh cerkev je bila torej zelo priprosta, celo revna. Že omenjeni apostolski vizitator ljubljanske škofije, škof Sikst Carcano, o katerem pa ne vem, ali je prišel tudi v gornjegrajski okraj, pravi, da so v tej škofiji shranjevali v cerkvah posodo z oljem, skrinje za žito in vkazuje, naj se vse te posvetne reči odnesejo iz cerkve, razven v slučaju, da je prilomastil sovražnik v deželo ali pa je nastal požar. Tudi neprimerne slike v podružnicah se naj odpravijo.2 Nič manj priproste in neznatne so bile te cerkve od zunaj. V gornjegrajski grajščini se nahaja na platno naslikan ves gornjegrajski komi-sarijat z vsemi cerkvami. Slika je 132 cm dolga in 84 cm visoka. Kar nam predstavlja, je neke vrste pokrajina v ptičji perspektivi, ki naj služi kot zemljevid. Skupnega napisa nima; pač pa je pri posameznih cerkvah pri-stavljeno njih ime in na vrhu nosi slika grb ljubljanskega škofa Otona Buchheima (1641—1664) in je torej iz njegove dobe. Narejena je ok. 1.1650., ker se v Nacaretu še ne vidi novopostavljena cerkev, ki je bila 1. 1666. posvečena. Nekatere cerkve, kakor Mozirje, Nacaret, Gornji grad je slikar na licu mesta narisal; verjetno je, da tudi druge, ker ima vsaka svoje značilne "V posebnosti. Skoda pa je, da je slika potemnela in se pri nekaterih cerkvah ne vidijo več podrobnosti. V obče velja o vseh cerkvah naslednje. Vse y so obrnjene proti vshodu, vse so obzidane (Mozirje, Kokarje, Gorica, Smartin, y v Bočna, Gornji grad, Stejngrub, Nova Štifta, Rečica, Sv. Barbara, Ljubno in Luče). Okoli nekaterih je pravi tabor — prave, visokoobzidane utrdbe. Tako v Mozirju, kjer je skozi zid vodil vhod in je nad vhodom bila pozidana hiša. Visok zid ima tudi cerkev v Kokarju, prave utrdbe pa Gornji grad. Večina cerkev ima samo lesene nastrešne stolpiče. Od tal pozidan zvonik vidimo v Mozirju, Nacaretu, Gornjem gradu in pri Sv. Barbari. Vhod v zvonik je navadno od zunaj in sicer v prvem nadstropju (v Mozirju, v Gornjem gradu, pri Sv. Martinu in v Lučah). Okoli cerkve se razprostira pokopališče. Pokapali so tudi pri podružnicah (n. pr. v Kokarju, Bočni, pri Lepi Njivi in pri Sv. Radegundi. 1 Dandanes pa jih je nad 50, ker ima vsaka podružnica 1—2, vsaka farna cerkev pa 2—3, kar je nepotrebno in zoper rimski običaj. — 2 Mitt. d. hist. Ver. f. Kr. 1862 p. 32. 12 178 5. Kronologični pregled zanimivejših skulpturnih del. Romanski kip M. B. v Solčavi. Gotske podobe: sv. Elizabeta, sv. Ama Samotretjica, življenje Erhardovo pri Sv. Joštu, sv. Trojica pri Sv. Duhu (Solčava) sv. Mihael in sv. Katarina, sklcpnika v Radmirju. Ok. 1485 krstni kamen v Solčavi 1527 Altarček sv. Andreja v Gor. gradu 1527 Grobna plošča škofa Ravberja 1544 Grobna plošča škofa Kacijanerja Zač. XVII: Sv. Ana Samotretjica v Štejn- grubu Relief sv. Treh kraljev v Gor. gradu Relief sv. Trojice v Gor. gradu 1609 Krstni kamen v Gor. gradu 1619 Spomenik škofa Tekstorja 1625 Spomenik škofa Lamberga 1646 Altarni nastavek v Bočni 1650—80 Altarni nastavek sv. Florjana pri Sv. Primožu (Gornji grad) Prva polovica XVIII: Ležeči kip sv. Frančiška pri Sv. Frančišku 1750 Altar sv. Frančiška v Nacaretu (Robba) 1750—53 Nastavki 6 altarjev v Nacaretu Ok. 1760 Kipi na gornjegrajski fasadi 1763 Altarni nastavek v Mozirju Ok. 1770 Altarni nastavek pri Sv. Fran- V* v-l cisku Druga polovica XVIII. stol. Altarni nastavek v Lučah. 1861 Pri Sv. Miklavžu (Mozirje) kipi od Gafinerja, Zajca in Ane Gschiel 1885 Glavni altar v Nacaretu (Iv. Vurnik) 1886 Altar pri Sv. Urbanu (Iv. Vurnik) 1898 Loretski altar v Nacaretu (Iv. Vurnik) Druga dela stojijo pri imenih dotičnih umetnikov. 6. Datirane freske. Gotske freske: Nad ladijinim obokom pri Sv. Joštu, sv. Krištof pri Sv. Janžu, v Ljubnem, v Solčavi in na Brezju. 1863 Prezbiterij v Gornjem gradu (Tom. Fantoni) 1865 Nova Štifta (Tom. Fantoni) 1865 Rosule (Jak. Brollo) 1887 Kokarje (Jak. Brollo) 1888 Loretska kapela v Nacaretu (Tom. Fantoni) 1891 Solčava (Tom. Fantoni) 1891 Mozirje, ladija (Tom. Fantoni) 1896 Rečica (Iv. Gosar) 1896 Nacaret, loretska kapelica (Matija Bradaška) 1897 Luče (Iv. Fantoni) 1898 Gorica (Iv. Fantoni) 1900 Miklavž pri Mozirju (Iv. Fantoni) 1903 Šmihel nad Mozirjem (Iv. Fantoni) 7. Datirane Ok. 1662 (?) Sv. Anton Pušč. pri Sv. Magdaleni 1670—1779 Sv. Barbara pri Sv. Frančišku 1681 Zaobljubljena slika Mariborčanov v Nacaretu 1715 Votivna podoba Pliberčanov v Nacaretu 1715 Milostna slika pri Sv. Frančišku (Reinwaldt) Ok. 1730 Sv. Janez Nepomuk in sv. Ignacij v Okonini 1736/7 Stenske slike pri Sv. Frančišku 1.750 Sv. Peter Regalat, sv. Barbara, sv. Jožef: altarne slike v Nacaretu 1756 Sv. Tomaž v škof. kapelici v Gor. gradu (Menziger) Ok. 1760 Mati Božja s sv. Mohorjem in Fortunatom v Gor. gradu (Leyer) oljnate slike. 1773 Rojstvo in Zadnja večerja v Gor. gradu (Kremser Schmidt) 1775 Vstajenje in Vnebohod; sv. Apolinar in sv. Nepomuk v Gornjem gradu (Kremser Schmidt) 1799 Sv. Kancijan v Kokarju. 1826 Križev pot v Okonini (Goetzel) 1828 Sv. Florjan v Nacaretu (Potočnik) 1860 Brezmadežno Spočetje D. M. v Gor. gradu (P. Kuni) 1864 Sv. Valentin v Gor. gradu (P. Kuni) 1865 Sv. Jožef v Gor. gradu (P. Kuni) 1865 Brezmadežno Spočetje v Lučah (Jak. Brollo) 1866 Križev pot v Lučah (Wisiak) 1882 Marija Devica z Jezuščkom v Nacaretu (P. Roblek) 1889 Križev pot v Mozirju (Bradaška) 179 8. Seznamek umetnikov.1 Arnold Jakob, str. 88, kipar v Mozirju v 18. stoletju. Augtiste Robert Ivan, str. 42, zlatar v Parizu v drugi polovici 18. stoletja. Za slovesno venčanje Ludovika XVI. je napravil zlato krono, zlat kelih in drugo zlato in emajlirano cerkveno pripravo, katero je kralj daroval pri tej priliki renski (Rheims) stolnici. Umrl je v Parizu L 1805.2 Bradaska Matija, str. 72, 77, 79, 85 in 88, slikar v Kranju. Brecl (Wretzel) Andrej, str. 22, imenuje se 1. 1646, živel je še 1. 1686. v Ljubljani (cf. Wallner). Brollo Jakob, str. 13, 22 in 66, še živeč slikar v Huminu (Gemona) na Furlanskem (SI. 158.). O svojem življenju je pisatelju poročal s pismom z dne 26. februarja 1. 1904. sledeče: „Rodil sem se dne 19. septembra 1834 v Huminu, ki je tedaj spadal še k avstrijskemu cesarstvu. Mesto je za poldrugo uro železniške vožnje oddaljeno od Pontebe na koroški meji. Oče je kot zidarski mojster hodil vsako poletje vSkozi 51 let delat v Borovlje na Koroškem, mene pa je dal, ko sem dovršil pet ljudskih šol in sem se zanimal za slikarstvo, učit se k nekemu slikarju Jožefu Bonittiju (1847). Veljal je za najboljšega mojstra v našem mestu. Ž njim sem delal pet let, potem pa (1852) me je oče poslal v Benedke na akademijo. Odbran k vojakom sem pretrgal 1. 1854. študije in sem služil cesarju poltretje leto v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. Dobivši vsled očetove prošnje dopust sem se 1.1857 vrnil v Benedke. Vsled vojske med Avstrijo in Piemontom sem moral 1.1859. zopet zamenjati čopiče z orožjem. Šele naslednje leto sem začel izvrševati izučeno umetnost. Najprej me je pozval spomladi slikar Anton AVieser k Sv. Martinu pri Beljaku na pomoč in sem ostal tamkaj do jeseni. Tisti čas je začel tudi Tomaž Fantoni izvrševati slikarska dela na Južnem Štajerskem; povabil me je, da bi ga spremljal, ker je potreboval pomoči pri raznih delih. Rad sem se odzval tej ponudbi in delala sva potem skupaj skozi sedem let (1861—1868). V to dobo izpadajo naslednja dela: L. 1861. slike župnijske cerkve v Brežicah in dva altarja v Alojzijevi cerkvi v Mariboru. v L. 1862. prezbiterij žup. c. v Cadramu in prezbiterij žup. c. v Konjicah, kjer sva tudi obnovila stare freske v kapeli Matere Božje. L. 1863. prezbiterij sv. Maksimilijana v Celju in prezbiterij žup. c. v Gornjem gradu. . L. 1864. prezbiterij M. B. na Gori pri Sv. Petru poleg Maribora ter prezbiterij žup. c. v Galiciji v Savinjski dolini. L. 1865. prezbiterij žup. c. M. B. pri Novištifti pri Gornjem gradu in prezbiterij M. B. v Rosulah pri Ljubnem. 1 Pleteršnik, Zgodovina umetnosti pri Slovencih v „Slovanstvu" str. 194—198. — Radi es, Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev v Letopisu Matice Slov. za 1. 1880., str. 1—58. — —i—, Črtice iz zgodovine slikarstva, zlasti slovenskega, v Dom in Svetu 1891. — Wallner, Beiträge zur Geschichte der Laibacher Maler und Bildhauer im XVII. und XVIII. Jahrh. v Mitteilungen des Musealvereines f. Krain 1890. — Wastier, Steirisches Künstler-Lexicon. Graz 1883. — Wurzbach, Biographisches Lexicon des Kaisertums Oesterreich. Wien 1865. 2 Voditelj, 1904, str. 53. SI. 158. Jakob Brollo, slikar. 180 L. 1866. prezbiterij žup. C. sv. Martina v Rožni dolini pri Celju in ladija žup. c. v Konjicah. L. 1867. prezbiterij žup. c. sv. Ruperta nad Laškim; ena stena z altarjem v kapucinski cerkvi v Celju in dva altarja v žup. c. sv. Barbare pri Vurbergu. Potem sem začel samostojno sprejemati naročila (1868—1896). V tej dolgi dobi sem izvršil naslednja freskovna dela: L. 1868. prezbiterij pri presv. Trojici na Gojki (Frankolovo); osnaženje starih fresk v žup. c. v Kamnici pri Mariboru in novo slikanje v kapeli sv. Janeza Nepomučana. L. 1869. kapelica šolskih sester pri Sv. Petru pri Mariboru; prezbiterij žup. c. v Ormožu; podr. sv. Lovrenca v Cirkovljanu v Medžimurju. L. 1870. žup. c. v Čakovcu in žup. c. v Lembahu pri Mariboru. L. 1871. žup. c. v Arasinis pri Huminu in žup. c. sv. Petra pri Mariboru ter kapelice križevega pota ob potu na „Goro" ravnotam. L. 1872. prezbiterij podr. Marije Svetinske nad Celjem; obnovitev fresk v kapeli sv. Križa v mariborski stolnici. L. 1873. kapela sv. Frančiška Ksav. v stolnici v Mariboru; ladija žup. c. v Ormožu. L. 1874. prezbiterij žup. c. v Ljutomeru. L. 1875. ladija podr. M. B. v Petrovčah pri Žalcu in prezbiterij ravnotam se je prenovil. -v L. 1876. prezbiterij podr. sv. Štefana pri Teharjih; župnijska cerkev pri Veliki Nedelji in kapela Nemškega reda ravnotam. L. 1877. frančiškanska cerkev v Mariboru (zdaj podrta). L. 1878. ladija žup. c. v Ljutomeru; dve podružnici v Velikem Bukovcu v Podravini. L. 1879. prezbiterij žup. c. sv. Andreja v Slovenskih goricah; žup. c. Velikega Bukovca. v L. 1880. prezbiterij žup. c. sv. Jurija na Sčavnici; žup. c. Bregih pri Koprivnici na v Hrvatskem; podr. sv. Križa v Sobotici pri Cakovcu; prezbiterij žup. c. v So-botici; kapelica žup. c. sv. Lovrenca v Slov. goricah. L. 1881. podr. sv. Martina na Freidenbergu na Koroškem; nadaljevanje dela v podružnici sv. Križa v Sobotici. L. 1882. žup. c. v Svetinju pri Ljutomeru; ladija žup. c. velikonedeljske; prezbiterij žup. c. jareninske. L. 1883. ladija in kapela žup. c. jareninske; del ladije žup. c. v Sobotici; samostanska in romarska cerkev sv. Trojice v Slov. goricah. L. 1884. prezbiterij žup. c. v Grižah; nadaljevanje pri Sv. Trojici; prezbiterij žup. c. sv. Volfganga v Slov. goricah; ladija žup. c. sv. Andreja v Slov. goricah. L. 1885. žup. c. pri Kapeli pri Radencih; žup. c. v Prevorjah; prezbiterij žup. c. sv. Lovrenca v Slov. goricah. L. 1886. žup c. pri Novicerkvi; prezbiterij žup. c. sv. Jederti nad Laškim. L. 1887. podr. M. B. v Kokarjih v rečiški fari; obnovljenje starih fresk pri Sv. Roku poleg Šmarja; priprosti okras žup. c. sv. Jurija ob južni železnici; prezbiterij žup. c. v Selnici ob Dravi. L. 1888. nadaljevanje v selniški cerkvi; žup. c. sv. Križa nad Mariborom; podr. sv. Ane v Teharjih. L. 1889. žup. c. sv. Martina na Freidenbergu na Koroškem; ravnotam podružnici sv. Ane in sv. Lovrenca; podr. sv. Duha pri sv. Juriju ob Sčavnici. L. 1890. ladija žup. c. sv. Jederti nad Laškim; žup. c. sv. Martina na Ponikvi. L. 1891. žup. c. sv. Helene v Žetari vasi na Koroškem; popravek prezbiterij a žup. c. v Hočah in v Slivnici; novo poslikanje ladij obeh omenjenih cerkev. L. 1892. žup. c. v Vuhredu; podr. M. B. Lurške pri Grižah. L. 1893. podr. M. B. v Vitanju; žup. c. sv. Petra v Savinski dolini; žup. c. sv. Križa pri Ljutomeru. L. 1894. žup. c. sv. Tomaža pri Veliki Nedelji; kapela dijaškega semenišča v Mariboru; žup. c. M. B. v Lankovicu pri Gradcu. L. 1895. nadaljevanje žup. c. v Lankoiucu; prezbiterij žup. c. sv. Egidija pri Mariboru; žup. c. sv. Petra pri Zavodnem. L. 1896. žup. c. sv. Marjete niže Ptuja; zasebna kapela gospoda Mikila pri sv. Barbari na Hrvatskem. 181 Dovršivši to cerkvico, sem se vrnil dne 9. avgusta v domovino, zapustivši na Štajerskem sina Antonija, ki je zmožnejši ko jaz, ker se je izobraževal skozi sedem let na akademiji v Benedkah in je potem skozi sedem let delal z menoj. Pomaga mu pa brat, ki se je učil skozi pet let tudi pri meni. Pripomniti pa moram, da sem imel seboj vsak poletni čas 3—4 pomočnike, da sem mogel bolj naglo izvrševati naročila. Dokler ni sin izvršil študij, sem vedno sam risal ter delal slike in figure (osebe). Po svojih zapiskih smem trditi, da sem v 50 cerkirah, katera sem poslikal v poletnem času (skozi 6 mescev), napravil na leto povprek več ko 180 figur. Našteti bi moral še oljnate slike, katere sem delal večinoma doma v Huminu v zimskem času. Napravil sem 15 k riževih potov ali 280 slik, ki se nahajajo: 1. na pokopališču v Huminu, 2. v neki zasebni cerkvi pri Beljaku, 3. v župnijski cerkvi v Ljubnem v Savinjski dolini, 4. v žup. c. v Rečici, 5. v žup. c. v Pišecah, 6. v žup. c. v Gornji Beli (Obervellach) na Koroškem, 7. v podružnici M. B. v Petrovčah (1. 1870.), 8. v žup. c. v Kapeli (1.1885.), 9. v žup. c. v Selnici (1. 1889.), 10. v žup. c. v Trbovljah (1.1892.), 11. v žup. c. sv. Križa pri Ljutomeru (1. 1893.), 12. v Lurški cerkvi pri Grižah (1. 1894.), 13. v žup. c. Jederti nad Laškim (1. 1895.), 14. v prevaljski žup. cerkvi na Koroškem (1.1898.) in 15. za neko podružnico poleg Spodnjega Dravograda (1.1902.). Altarnih slik sem izvršil 11 okoli 3 m visokih, 32 okoli 2 m visokih in 57 manjših z raznimi svetniki. Vrhutega sem še poslikal mnogo •v poljskih kapelic v domovini in na Štajerskem. vSrečnega se štejem s svojo obiteljo vred, da sem mogel toliko let uživati gostoljubnost in ljubav spoštovane štajerske duhovščine. Nikdar se mi ni kaj neljubega pripetilo, tudi ne v politiško razburkanih letih (1859—1866), kar bi bilo mene žalilo ali pa motilo medsebojno sporazumljenje; vsak čas in na vsakem kraju sem bil uljudno sprejet.& Cesar Andrej, str. 6, 17, 22, 22, 37, 65, 91, 91, 157, kipar v Mozirju (SI. 159.). Rodil se je 1. 1824. v Soteski pri Novi cerkvi in se je izučil v podobar-stvu in zlatarstvu pri kiparju Mastnjaku na Fran-kolovem, potem pa je šel za dve leti izobraževat se v Gradec. L. 1853. se je nastanil v Mozirju, odkoder je hodil izvrševat razna cerkvena naročila po Arsem v Južnem Štajerskem, mnogo tudi po Koroškem. Najrajši je delal v gotskem slogu. L. 1885. ga je zadela v Zagrebu pri delu srčna kap in je umrl v tujini. V gornjegrajski dekaniji se nahajajo naslednja njegova dela: 2 stranska altarja in prižnica pri LepiNjivi, 2 stranska altarja v župnijski cerkvi šmihelski, stranski altar in prižnica v žup. cerkvi rečiški, stranski altar v žup. cerkvi gornjegrajski, 2 altarja in prižnica v Ljubnem, vsi 3 altarji pri sv. Primožu nad Ljubnem, slednjič stranski altar in okvirji križevega pota v Lučah — vsa ta dela v renesanskem slogu; v gotskem slogu pa: 3 altarji in prižnica na Gorici, 2 altarja in prižnica pri Sv. Joštu, vsi 3 altarji pri Sv. Magdaleni ter vsi 3 altarji in prižnica v Solčavi. — Na več mestih smo omenili, da so včasi samo stavbinski deli iz njegovih rok, kipi in slike pa so starejši ali pa od drugod naročeni. Cesar Ivan, str. 14, 79, 87, 101, 102, 155, 157, 159, še živeč kipar v Mozirju. Rodil se je 1. 1864. in se je najprej učil pri svojem očetu, prej omenjenem rajnem Andreju Cesarju. Domači pouk je nadaljeval v Gradcu pri tedaj slovitem cerkvenem podobarju Jakobu Gschielu in je ob enem obiskoval v obrtni šoli večerni risalni pouk. Na to je bival skozi dve leti na Ogerskem v mestu Keszthely ob Blatnem jezeru, kjer se je pri kiparju A. Hortu naučil klesati podobe iz kamena. Dovršivši potem študije na c. kr. umetni obrtni šoli na Dunaju, katero je obiskoval skozi 41/2 leta, se je nastanil kot umetni SI. 159. Andrej Cesar, kipar. 182 podobar in pozlatar v rojstnem trgu in je že marsikaj izdelal za okras cerkev gornje- grajske dekanije. V renesanskem slogu, ki mu je najbolj priljubljen, je napravil: 2 stranska altarja v Mozirju, glavni altar na Brezju, 2 altarja in prižnico pri Sv. Rade» "V gundi, prižnico v Nazaretu, 2 altarja' v Smartnem, 2 altarja v Kokarjih, glavni altarček pri sv. Primožu nad Gornjim gradom, 3 altarje in prižnico pri sv. Lenartu in glavni altar pri sv. Antonu v Lučah; v gotskem slogu pa omenimo: glavni altar pri Sv. Joštu in prižnico pri Sv. Magdaleni. Charl (?) M., str. bakrorezec v Ljubljani v 18. stoletju. Elizabeta, cesarica-vdova Karola IV., str. 50, darovala lastnoročno vezenino. Fantoni Ivan (mlajši), str. 10, 64, 90, 98, 165, še živeč slikar v Huminu na Furlanskem, stričnik Tomaža Fantonija. Izobraževal se je najprej pri stricu, potem pa pri Jakobu Brollu. Fantoni Tomaž Hektor, str. 3, 72, 85, 109 in 143, slikar (SI. 160.), sin Petra F. in Bernardine Ostermann, rojen dne 16. decembra 1. 1822. v Huminu na Furlanskem. Oče mu je bil lesorezec, slikar in pozlatar. Dovršivši doma ljudsko šolo je šel za dve leti v Videm na realko. Potem je pomagal dekoraternim slikarjem v Benedkah in je ob večerih obiskoval akademijo kot izredni slušatelj. Pozneje je pomagal očetu, dokler se ni pridružil dobrim slikarjem, ki so hodili v Avstrijo, posebno na Koroško. Prvo samostojno delo je izvršil v Dobrni; pozneje se je vrnil, da ga je popravil. O njegovem delovanju v 1. 1861—1867. se je poročalo zgoraj v životopisu Brollovem. Prvikrat se je oženil v Huminu (1. 1858.), po smrti prve soproge (1.1869.) pa je vzel Slovenko in se je stalno naselil v Jamni pri Konjicah. Med Slovenci se je celo udomačil. Tukaj je tudi umrl 1. 1892.1 Fay ens Anton Mihael, str. 86, pozlatar v Ljubljani 1. 1763. Ferstler Ivan, str. 50, bakrorezec v Gradcu v 18. stoletju. Gafiner Ivan, str. 91, kipar na Dunaju (1817—1867), sin lesorežčev iz maltinske doline na Koroškem; jako delaven in umetniško samostojen. Njegova dela se vidijo v celovškem muzeju posneta v mavcu. Njegov brat Jožef, tudi na Dunaju, pa je delal ponajveč svetniške kipe.3 Gebhard Jožef, str. 76, vodja štukodorcev v Nazaretu 1. 1750 — 1752. Goetsel G., str. 59, slikar in učenec Leyerjev v Kranju.3 Gologranc Ferdinand, str. 16," še živeč stavbarski mojster v Celju. Gosar Ivan Nep., str. 60, še živeč slikar. Gottwald Franc, str. 88, slikar v Gradcu. Grein Vincencij, str. 101, zidarski mojster v Vojniku. Gschiel Ana, str. 91, kiparica v Gradcu, žena kiparja Jakoba Gschiela, ki je napravil nešteta dela verskega značaja po Štajerskem in v sosednjih deželah.4 Hobtner Marko, str. 126, freskant 1.1611. Hoffer Peter, str. 135, lesorezec 1. 1606. Inschnitt Mihael, str. 22, mizar v Ljubljani, ki pa je delal tudi altarje. Jelovšek Franc, str. 72, freskant in slikar oljnatih slik v Ljubljani, kjer je bival od 1.1730. Učil se je menda v Italiji. Prislužil si je toliko, da si je 1.1740. kupil hišo v Ljubljani.5 Jenčič Mihael, str. 101, slikar 1.1791. Kerschbaumer Fr. Genuin, str. 79, kipar. Khern Lenart, •Str, 135, lesorezec 1.1613. Krackher Ivan Lukež, str. 59, slikar XVIII. stol. na Češkem. Okoli 1. 1750. je delal v Pragi, kjer se še nahajajo njegove slike v cerkvah. Tako se vidita v cerkvi sv. Miklavža dve podobi: Jezus, Marija in Jožef" ter „Obiskovanje D. M."6 1 Sliko in življenjepis gl. v Dom in Svetu 1.1895, str. 351. 2 Hevesi, Oesterreichische Kunst im XIX. Jahrhundert. Leipzig, 1903, p. 156—158. 3 Letopis 1. c. str. 52. — 4 Wastler, 1. c. p. 31. 5 Letopis, 1. c., p. 37 in 44; Wastler p. 53 in Wallner, 1. c. 6 Wurzbach, 1. c., vol. XIII, p. 96. t- 183 Kregar Ivan, str. 7, pasar in zlatar v Ljubljani. Kilnl Pavel, str. 107, 109, 109, 149 in 150, slikar v Ljubljani. Prišel je s polkom Hohcnlohe^ št. 17, iz Češkega in je izdeloval pred vsem cerkvene slike.1 Lendero Ivan, str. 143, stavbar v Vidmu na Furlanskem. Leyef Leopold, str. 143, slikar v Kranju (1752—1828). Izučil se je na Dunaju. Njegove slike se nahajajo v Kranju n. pr. Zadnja večerja v župnijski cerkvi, križani Zveličar v kameli na pokopališču. Napravil je tudi sliko Marije Pomočnice na Brezju, ki spada med najbolj znane slovenske podobe. Tudi slika Vnebovzetja Marijinega v Braslovčah je delo njegovega čopiča.2 Marija Elizabeta, nadvojvodinja, str. 46, darovala lastnoročno vezenino. Marija M&gdalena, nadvojvodinja, str. 48, poslala lastnoročno vezenino. Marija Terezija, cesarica, str. 47, izdelala mašni plašč. Medved Matevž, str. 108, zidar- j i ski mojster v Cerkljah na Gorenjskem (1796—1865). Sezidal je devet cerkev in predelal sedemnajst starih. L. 1841. je postavil kupolo ljubljanske stolnice.3 Mensiger Valentin, str. 151, rojen 1. 1730., je bil zelo plodovit cerkveni slikar, dasi je bil pohabljenec. Njegove slike se vidijo skoro v vseh ljubljanskih cerkvah. Prislužil si je toliko, da si je kupil v Ljubljani več hiš. Pokopan je ravnotam v rakvi kapucinske cerkve. Morda se je šolal v Benedkah.4 Mikek Lukež, str. 90, jako spreten zidar (1802—1869) v Mozirju (p. d. Čokan, h. št. 69). Postavil je cerkev sv. Miklavža v Mozirju in sv. Križa pri Belih vodah. Oblak Ignacij, str. 8, kipar v Celju, oče slavnega slavista Vatroslava Oblaka. Oiks Boštjan, str. 90, stavbarski mojster na Laškem. Per sky Matija, str. 142, stavbenik v Ljubljani. Pirsch Adolf, str. 76 in 79, slikar v Gradcu, po rodu Kranjec, je obiskoval risalno akademijo v Gradcu (1874—1879), potem je bival eno leto v Benedkah.5 Plawes Matevž, str. 126, slikar 1. 1613. Pogačnik Nikolaj — se ni omenil v tekstu — pomožni duhovnik pri Sv. Frančišku, kjer je poslikal več kapelic v bližini romarske cerkve. Pozneje je bil beneficijat v rojstnem mestu Kranj.6 Pototschnig Ivan, str. 79, slikar (1752—1834) v Ljubljani. Rojen v Kropi na Gorenjskem, je bil gluhonem. Izučil se je na dunajski akademiji. Slikal je več stvari 1 Letopis, 1. c. p. 54. 2 Wurzbach, 1. c. XV, p. 57; Wastler, 1. c. p. 88; Dom in Svet, 1891, p. 78. 3 Slovanstvo, str. 195; Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare, 1890, str. 143. 4 Wurzbach, 1. c. XVII, p. 378; Wallner, 1. c. p. 103; Dom in Svet, 1891, p. 77. 5 Wastler, l.c. 171. — 6 Annales S. Francisci Xav. p. 22; Orožen, Dek. Ob. p. 102. Po Slekovčevih zapiskih je bil 1706 alumnus v Gornjem gradu, 1719 coadjutor pri Sv. Frančišku, 1727 in 1728 kaplan v Mozirju, podvikar vMotniku, 1733 začasni duhovnik v Goricah in beneficijat v Kranju. Umrl je 23, okt. 1. 1755, 77 let star. 184 za frančiškanski samostan v Ljubljani in tem potem je morda dobil tudi naročilo iz Nacareta.1 Reinmaldt Ivan Mihael, str. 29, 31, 35, 35 in 53, slikar (1655—1740). V Ljubljani je deloval od 1. 1715—1732., torej že več kot šestdesetleten starček. Kje pa je prej živel, se ne ve. Med drugim je delal za župnika v Krškem in je imel z njim razpor. L. 1715. je napravil oljnato sliko sv. Frančiška. Naslednje leto je izvršil na desko sliko za magistrat ljubljanski; bival je tudi pri Sv. Frančišku, kjer je s freskami olepšal novo prizidano kapelo. Ko je bival 1. 1728. cesar Karol IV. v Ljubljani, je imel naš mojster posla pri dekoracijah. Zato je dobil 90 gold., prosil pa je še „milostnega navržka". Pri tej priliki je slikal mestno hišo in cesarjev baldahin. Iz 1. 1731. se je ohranila Reimvaldtova slika v cerkvi sv. Tomaža v Spodnji Dragi blizu Višnje gore na Kranjskem. Predstavlja sv. Janeza Nepomučana, ko spoveduje kraljico. Vis. 1*39 m : sir. 0*83 m. vSpodaj ima napis: TERREAT LABOR ASPICE PREMIVM | P(inxit) I: M : RainWoldt, Ciu(is) : lab(acensis) : 1731. Tedaj je bil že 76 let star, in se je morda le zato lotil težavnega dela, ker je moral ozir jemati na plačilo, da še kaj prisluži. L. 1733. je bil zopet pri Sv. Frančišku, kjer je dne 23. avgusta dogotovil kopijo svoje prve podobe v tej cerkvi. Poslali so jo v Prago. Videti pa je, da mu umetnost ni toliko nesla, da bi bil mogel počivati v svoji visoki starosti, zakaj prosil je pri ljubljanskem magistratu za službo v mestni kruharni2, katero je dobil. Umrl je 1. 1740. JPrejcmši vest o njegovi smrti, je pisal P. Herendler iz Dunaja Ahaciju Steržinerju pri Sv. Frančišku in je pristavil, da bode Bog dobremu starčku milostljiv. Njegovo zunanjost smo spredaj opisali.3 Reine I., str. 40, zlatar. Reissenbatier Ivan, str. 142, kamnosek v Gradcu. Rivalta, br. Aleš, str. 79, frančiškan in kipar (1730—1781); od 1. 1750. je živel v ljubljanskem samostanu. Sodobniki so ga cenili kot umetnika.4 Robba Frančišek, str. 75 in 76, kipar in stavbar, po rodu Benečan, kakor sam pravi, in je prišel že izučen v Ljubljano. Pred 1. 1721. je vstopil v službo pri tedaj mnogočislanem kiparju Luku Misleju, čegar hčer je vzel v zakon. Pozneje je prevzel tastovo hišo, a po 1. 1753. se je morda vrnil na Laško. Njegova znana dela so: 1. 1727. kapelica sv. Jakoba pri savskem mostu v Črnučah; 1. 1728. kip Karola VI.; 1. 1732. veliki altar pri sv. Jakobu v Ljubljani; 1. 1736. veliki altar v sedanji frančiškanski cerkvi, 1. 1744. altar v uršulinski cerkvi in pred 1. 1750. altar sv. Rešnjega Telesa in sv. Dizma v ljubljanski stolnici. Ta čas je imel v delu altar sv. Frančiška v Nacaretu (1748 —1750), a ga je moral opustiti radi dolgotrajnih poslov pri mestnem vodnjaku (1743—1752).5 Belomramornat kip sv. Frančiška (str. 33), dogotovljen najbrž pred 1. 1736., ker se nahaja na podobi starega altarja (str. 36), je morda Robbovo delo. Roblek o. Aleksander, str. 81, frančiškan, akademični slikar in pisatelj.6 Sapotnegg, str. 51, slikar. Scarnos Jurij, str. 135, kipar. Schmidt Martin Ivan, str. 144—149, slikar (1718—1801). Učil se je najprej pri očetu, ki je prišel kot slikar in kipar iz Frankobroda na Nemškem. L. 1758. se je stalno naselil v Steinu poleg Kremsa ob Donavi, odkoder mu ime — Kremser Schmidt.7 Delal je neizmerno pridno. Njegovih oljnatih slik je nad tisoč in se nahajajo po Nižje-in Gornje-Avstrijskem, Solnograškem, Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, pa tudi na 1 Wurzbach, 1. c. vol. XXIII.. p. 173. 2 Bil je „Brodkämmerer". Je-li to isto ko „Brodsitzer", ki je dobival prosto stanovanje v kruharni in še 60 gold. na leto? Vrbovec, Ljubljanski meščani v minulih stoletjih. Ljubljana 1886 str. 47. 3 Podatki v Mitteil. d. Musealver, f. Krain, p. 123 od Wallnerja in 1. 1902 od K. ■v Crnologarja. — 4 Letopis, 1. c., p. 46. 5 V. Steska: Francesco Robba, ljubljanski meščan in kipar. Dom in Svet, 1902, str. 732. 6 Dom in Svet, 1895, str. 289. 7 V. Steska: Kremser Schmidt v Dom in Svetu, 1. 1898, str. 513. — Vonbank Blätter aus Krain 1861, p. 62 je opisal tudi gornjegrajske slike. 185 Bavarskem, Ogerskem in Poljskem. Zaslužil je mnogo, bil pa je mož resnega značaja in glob oko vernega srca, Schneyder Kilian, str. 126 in 135, mizar in lesorezec. Stuflesser I., str. 6, 87 in 87, kipar v Grodnu na Tirolskem. Tavčar Jurij, str. 72, kipar v Idriji, učenec Leyerjev v Kranju (1820—1892). Vavher Ivan, str. 11, 12, 17, 94, samouk, mizar in kipar. Rojen 1. 1805. v šmi-helski župniji, se je priženil na Smolijo štev. 1 v Trnavčah v mozirski župniji, kjer je umrl 1. 1867. Vischer Jurij Matija, str. 83,124,127, duhovnik in zemljepisec v Gradcu (1628- 1699). Kmetski sin iz Tirolskega, je postal duhovnik, a se je najrajši pečal z zemljepisnimi študijami. Napravil je zemljevide za Nižje-Avstrijsko in za Štajersko (1. 1675—1678), potem pa štajersko „topografijo" ali t. zv. Schlofierbuch (1676—1696) in mnogo drugih del. Imel je več bakrorezcev-pomočnikov. Umrl je v Gradcu, zapustivši dolg na stanarini, ker so ga deželni stanovi premalo podpirali, knjige gradov pa še ni bil docela izvršil.1 Vodnik Alojzij, str. 8, kamenosek v Ljubljani. Weidner Jurij, str. 18, mizar in kipar v Koroški Kaplji. Weisman Nikodem, str. 107 in 126, slikar in meščan v Beljaku.2 Wisiak Franc, str. 12 in 13, slikar, učenec Leyerjev v Kranju.3 Zajec Ivan, str. 91, kipar v Ljubljani. Imenujejo se še slikar T. Q. (Quaglio?) iz Benedk (str. 58) in zlatarji: A. P. (str. 36), I. G. (str. 39) ter I. C. (ne I. G. str. 44). XIII. O svetnikih, ki se časte v gornjegrajskem okraju, s posebnim ozirom na patrocinije oglejske in solnograjske cerkvene pokrajine.4 Kdor popisuje vse cerkve, altarje, kipe in slike kake dekanije, spozna, da se vedno ponavljajo ista sv. imena ter da je precej omejeno število v dotičnem okrožju češčenih svetnikov. Isto priča pregled pričujoče knjige. Seznamka svetnikov pa, ki imajo v gornjegrajski dekaniji svoje spomenike, pisatelj ni semkaj postavil — proti svoji prvotni nameri —, ker je namreč premalo zanimiv. Raziskano okrožje je preozko in pretesno, zato pa ne 1 Mitteil. d. hist. V. f. Steiermark, 1876, p. 3 seq. — 2 Wurzbach, 1. c. LIV, p. 191 pozna Celovčana Martina W., ki je živel 1. 1618. v Monakovem; 1. 1657. se pa v Ljub- ljani imenuje slikar Gašpar W. (cf. Wallner, 1. c.) — 3 Letopis, 1. c. p. 52. 4 O sorodnem predmetu govorijo naslednja dela in razprave: Lamprecht Jo h., Das Martyrologium und die Acta Sanctorum als Patronate der meisten Kirchen der Christenheit, und in specie des Landes ob der Enns — in seiner hohen und tiefen Bedeutung. Linzer theol.-prakt. Quartal-Schrift, 1890, 1891 in 1892. — Samson H., Die Heiligen als Kirchenpatrone und ihre Auswahl für die Erzdiözese Köln und für die Bistümer Münster, Paderborn, Trier, Hildesheim und Osnabrück. Paderborn 1892. — P. G. H., Die Heiligen-Patronate der Kirchen und Kapellen der Erzdiözese Salzburg. Salzburg 1895. — Reitlechner P.Gregor O.S.B., Patrozinienbuch zur Verehrung der Schutzheiligen der Kirchen und Kapellen der Erzdiözese Salzburg, der meisten von Brixen, Seckau, Gurk, Oberösterreich und der benachbarten bayrischen Dekanate. Salzburg 1902. — Die Patrozinicn der Pfarrkirchen in der Diözese Seckau. Grazer Volksblatt v. 18. Okt. 1903. — Stückelberg E. A., Die schweizerischen Heiligen des Mittelalters. Zürich 1903. — Beißel St. S. J., Die Verehrung der Heiligen und ihrer Reliquien in. 13 186 najdemo tega ali onega svetnika, katerega ljudstvo vendar časti, nasproti pa nekatere (n. pr. str. 57, 75 in 161), ki v obče niso znani med ljudmi. Ako hočemo dobiti odgovor na zanimivo vprašanje, zakaj se pri nas častijo ravno gotovi svetniki, se moramo postaviti na širje stališče. Ker govorimo o popularnem kultu svetnikov, zato ne bomo iskali pojasnila v liturgičkih knjigah, v misalu in brevijariju. Tam so zbrani slavnejši svetniki vseh katoliških pokrajin in redov; ljudsko češčenje, značilno za to ali ono deželo, se navadno ne zrcali v njih. Ravnotako tudi škofijski proprij ni vir in merilo za narodni svetniški kult, ampak nasprotno — on je osnovan na podlagi tega češčenja. Sicer pa tudi proprij obsega svetnike, ki so tuji našim krajem, opušča pa druge, d asi imajo med nami cerkve. V lavantinskem propriju pogrešamo n. pr. sv. Brikcija, sv. Daniela, sv. Hemo, sv. Jošta, sv. Kolomana, sv. Lamberta in sv. Radegundo, ki so zaščitniki deloma župnijskih cerkev, deloma podružnic in imajo torej popularen kult. Poljudnost kakega kulta se razvidi iz praznovanja svetnikovega godu, iz ustanov, altarjev, kipov in slik prirejenih svetniku na čast, iz procesij, ki prihajajo k njihovim cerkvam, iz navade dajati njihova imena otrokom pri krstu, posebno pa po številu cerkev, ki nosijo imena dotičnih svetnikov. Cerkve staviti ni mala reč. Veliko mora biti zaupanje ljudstva do kakega svetnika, ako mu zgradi cerkev; mora ga smatrati za svojega posebnega zaščitnika. Zato so cerkveni patrociniji najboljše merilo za popularnost kakega kulta.1 Zato se bomo za to razpravo postavili na stališče cerkvenih patrocinijev in sicer ne samo ene dekani je ali škofije, ampak ozemlja solnograške in goriške (nekdanje oglejske) cerkvene pokrajine v deželah: Solnograški, Koroški, Štajerski, Kranjski in Goriški. Ta teritorij je dovolj obširen — ima nad 5000 (5191?) cerkev, tako da se nam ni bati prenagljenih zaključkov, vrhutega je pa tudi zgodovinsko zanimiv, ker ga je skozi tisoč let razpolavljala Drava v dva kosa, ki sta bila vsak pod drugim vplivom. Za podlago nam služijo šematizmi solnograški (S), celovški (C), graški (G-r), mariborski [M\ ljubljanski [Lj) in goriški (Go\ ki podajajo uradni popis vseh cerkev svojih škofij. Porabnost teh zapiskov pa je različna za naš namen. Nobeden nima sestavljenih vseh patrocinijev. Edina C in M imata topografski imenik vseh župnih cerkev in pa podružnic posebej, a mnogokrat imenujeta kraj (n. pr. Žetale) mesto patrocinija (sv. Mihael v Žetalah). Gr in Go ne povesta niti, koliko cerkev je v škofiji in so se cerkve morale šele sošteti. V podatkih glede cerkvenega naslova vlada v vseh škofijah velika nenatančnost. V graškem šematizmu je 72 cerkev in kapelic brez pristav- Deutschland bis zum Beginn des XIII. Jahrh. Erg.-Hefte zu den Stimmen aus Maria Laach. 47. Freiburg i. Br. 1890. — Die Verehrung der Heiligen und ihrer Reliquien in Deutschland während der zweiten Hälfte des Mittelalters. Erg.-Hefte. 54, 1892. — Analecta Bollandiana. Vol. I—XXV (z referati o hagiograiicni literaturi od 1.1890. naprej.) — Helmling O.S.B., Hagiographischer Jahresbericht 1902, 1904. 1 To je n. pr. dokazal P.Willibald Hauthaler O.S.B, o cescenju sv. Ruperta v spisu: Die dem heiligen Rupertus geweihten Kirchen u. Kapellen. Mit einer Karte. Salzburg 1885 187 lj enega patrocinija n. pr. str. 193 (1903): a) In Sommereben; b) in Rossegg; c) in Rachling"; v solnograškem je takih kapel 22, v celovškem 114 in v goriškem 14 n. pr. str. 88 (1899): „Eccl. fil. 1. in Dobbia ... 3. in Selz. 4. in Soleschiano. 5. in Staranzano. 6. in Vermegliano." Lj in M nimata teh hib. Pač pa ne razločujeta z drugimi vred dosledno svetnikov enakih imen. Poleg sv. Janezov Krstnikov in sv. Janezov Evangelistov in Nepomučanov ima še £—3, C — 18, Gr — 2, M— 17 in Lj — 4 sv. Janeze brez določilnega pristavka. Isto velja o sv. Jakobu, sv. Antonu in sv. Frančišku, posebno pa še o bolj redkih patrocinijih: o sv. Valentinu (je-li škof-mučenik iz Interamne ali mašnik-mučenik ali opat?), o sv.Jeri in o sv. Donatu, kjer bi se moral pristaviti tudi dan patrocinija. Historični podatki so pri posameznih cerkvah v Lj in C precej natančni; povesta, kdaj se cerkev vprvič imenuje v listinah („urkundlich"), kdaj je bila postavljena, včasi tudi opomnita, da se je prvotni naslov spremenil. Želeli bi samo, da bi se pri podružnicah, kjer največkrat ni nobenih dat zaznamovanih, dostavilo vsaj približno stoletje stavljenja prvotne cerkve. M pa večkrat samo zabeleži, kedaj je bila sedanja, obstoječa cerkev postavljena n. pr. župnijska cerkev v Gornjem gradu 1. 1752. in v Rečici 1. 1799., kar pa more zgodovinarja samo zapeljati, ker pri nekaterih cerkvah najde letnice, kedaj se prvič v zgodovini omenjajo. Grr, Lj in Go nimajo nobenih zgodovinskih podatkov. Podlaga za pričujoče črtice je torej nenatančna in nepopolna, deloma celo nezanesljiva. Vseeno pa priobčimo tukaj imenik vseh svetnikov, ki imajo cerkve v imenovanih deželah; to pa zato, ker se že iz tega pregleda da mnogo sklepati za zgodovino patrocinijev v naših krajih, posebno pa, da pokažemo, kako pri izbiri cerkvenih patrocinijev ni vladala slepa slučajnost, kakor bi kdo mislil, ampak da jih je večina izbrana pod vplivom zemeljske lege naših krajev in pa v gotovih dobah običajnih kultov. 1. Statistišk! pregled cerkvenih patrocinijev v škofijah: solnograški (S), graški (Gr.), celovški (C), mariborski (M), ljubljanski (Lj) in goriški (Go). Svetniki i s Gr C M Lj Go Razmerje s. : j. Vsota •v Z. P- Ž. i p. v 7 /j. P- v Z. P- ž. P- v Z. P- s. j- s. j. S. j. s. j. s. Achatms .... 1 i 1 1 i 3 i 5 1 Q 2 • 01 o . fj 123 S. Adalarius .... 1 1 S. Adalbertus . . . 1 1 S. Aegydius .... 41 3 10 6 6 2 4 3 1 3 1 2 4 3 1 1 351:19 54' | S. Aemilianus . . . 1 1 S. Agatha...... 1 1 1 2:1 3 S. Agnes...... 4 1 5 1 11 1 4:19 23 S. Albanus..... 1 1 S. Alexius..... 1 1 13" f 188 Svetniki S Gr C M Lj Go Razmerje s. : j. Vsota ž. P- Ž. P- ž. P- v Z. P- -v z. P- v z. P- s. j. s. j- s. j- s. j. S. Aloysius .... 1 1 1 | i 3:0 3 S. Alphonsus . . . 1 1 S. Amandus .... i 1 j S. Ambrosius . . . 2 1 0:3 3 S. Anastasia . . . , 1 1 0:2 2 S. Andreas..... 4 1 II1 4 9 3 13" 6 2 4 i 5 5 21 10 5 442:59 1032 S. Angel. Cust. . . 2 1 0:3 3 vS. Anna....... 1 16 7 182 1 1 101 71 1 2 1 8 5 37 3 9 553: 72' 1274 S. Ant. Erem. . . 1 i 3? 4 41 1 3? 5? 3 20 4 2 91:411 502 S. Ant. Pat..... 1 13 1 1 1 2 2 1 1 8 2? 11? 18:26 44 S. Athanasius . . . 1 1 1:1 2 vSs. Apostolorum . 1 1 vS. Augustinus . . . i 2 41 1 1 1 72:2 92 Barbara .... 4 1 8 3 2 1 1 1 4 i 7 3 18:17* 351 S. Bartholomaeus . 32 2 7 5 4 1 8 41 1 6 1 4 15 1 302:321 623 S. Bcnedictus . . . 4 l1 1 2 2 2 61:6 121 S. Benno...... 1 1 S. Blasius..... 21 1 1 1 2 51:2 71 S. Bonifacius . . . 1 1 vS. Bonaventura . . i i S. Briccius..... 1 1 1 1 4 1 2:7 9 S. Brigida..... 1 1 Caecilia .... 1 1 1 2:1 3 S. Cantianus .... 2 1 1 3 6 8 2 3 0:26 26 S. Carolus Bor. . . 4l i 3 2 72: 2 92 S. Cathar. Alex. . . 2 4 13 4 1 4l 3 6 2 15 4 4 263: 34 603 S. Christophorus . 1 1 1 2 1 1 2:5 7 S. Chrysanthus . . 2l 21 vS. Chrysogomus . 1 1 vS. Chunialdus . . . t , i S. Clemens..... 1 1 1 1 4 3:5 8 S. Colomanus . . . 1 1 1 1 3:1 4 S. Cosmas et Dam. 1 1 1 7 1 2:9 11 S. Cunegundis . . . 3 2 1 2 1 2 1 7:5 12 S. Cyriacus .... 1 1 1 2:1 3 S. Cyrillus et M. . 1 1 0:2 2 vS. Daniel..... 1 2 2 1 2 1 3 2 1 3:12 15 vS. Dionysius . . . i 2 1 1 31:1 41 S. Dismas..... i i S. Dominicus . . . 1 1 1:1 2 S. Domitianus . . . 1 1 S. Donatus..... 1 3 1 1 5:1 6 S. Dorothea .... 1 1 1 1:2 3 vS. Edeltrudis. . . 1 ' 1 vS. Elias....... 2 2 0:4 4 \ S. Elisabeth .... 2l 1 1 2 1 2 31:6 91 S. Emmeranus . . 1 1 S. Erasmus .... 1 i 1 1 1 1 1 31; 3 61 Svetniki i S Gr C M Lj Go Razmerje s. . J. Vsota V Z. P- V Z. P- V Z. P- V Z. P- -v Z. P- v Z. P- S. j. s. • J. S. j. s. j- ! S. Erentrudis . . . 1 i S. Erhardus .... 1 2 l1 1 1 5' : 1 6' S. Ernestus .... 1 1 S. Ervinus..... 1 1 S. Fabianus. . . . « 2 t 3 O:6 6 S. Ferdinandus . . 1 1 S. Florianus .... 1 1' 6 41 1 2 21 2 3 21 4 1 483 vS. Fusca...... 1 1 S. Franc, de Paula 1 1 . vS. Franc. Sales . . 1 1 S. Franc. Ser. . . . 21 1? 4 1 3l: 5 81 S. Franc. Xav. . . 2 2 1 2 1 1 10 5:14 19 vS. Gabriel..... 1 1 1:1 2 , S. Gallus...... 1 1 S. Gandolphus . . 1 1 2:0 2 S. Georgius .... 91 11 12 9 20! 41 8 5 5 8 5 12 33 11 2 72' : 801 1322 S. Gertrudis .... 3 1 2 2 1 1 3 7 1 6:15 21 S. Gotthardus . . . 1 1 1 1 1 1 1 4:3 7 S. Gregorius.... 1 2 1 3 1: 6 7 S. Guilelmus . . . 1 1 Hadrianus. . . 1 1 S. Helena ..... 2 1 2 2 1 2 4 5 1 2 4:18 22 S. Hemma..... 1 1 1 1 1:3 4 S. Henricus .... 2 1 1 2 2:4 6 S. Hermag. et F. . 1 2 1 9 2 14 3 0:32 32 S. Hieronymus . . i 2 1 5 1 1 O3:8 83 S. Hilarius et T. . 1 1 0:2 2 vS. Hippolytus . . . 1 1 S. Hubertus .... 1 3 4:0 4 S. Hyazintha.... 1 1 »S. Ignatius Loy.. 1 2 1 0:4 4 S. Ingen, et Alb. . 1 1 0:2 2 S. Iacobus Mai . . 92 3 16 6 12 8 91 1 3? 5? p 8? 12 31 4? 3? 583: 72 1303? S. Ioachimus . . . 1 1 S. Ioannes Bapt. . 85 1Û2 20 162 13 6 12 6 2 3 3 10 40 5l 9 819:81' 16210? S. Ioannes de Deo 1 1 S. Ioannes Ev. . . 4 2 1 2 6 1 3? 4? 10? 3 6 1 136:24 376? S. Ioannes Nep. . . 1 21 10 2 41 2 2 1 3 1 192:9 28 2 S. Ioannes et Paul. 2 2 1 1 2 1 4:5 9 S. lob........ 1 1 0:2 2 S. Iodocus..... 1 1' 1 4 9 1 1:16* 17l S. Iosephus .... 4 41 45 12 1 41 7 1 3 4 23 21 5 297:45l 748 S. Isidorus..... 1 .. „ 1 S. Iulianus..... 1 1 S. Iustus...... 1 2' 2 2 . 0:7 7 S.Lambertus. . . l1 o ¿j 1 4 21 51 2 1 1 3 1 132:101 233 S. Laurentius . . . 61 1 2 11 4 5 3 11 2 1 9 5 4 23 5 4 40* : 55 95l S. Lazarus .... 1 2 1:2 3 190 Svetniki S Gr 1 c M Lj Go Razmerje s. . J. Vsota V Z. P- V Z. P- Ž. P- V Z. P- v Z. i P- ž. P- s. j- s. j. S. j- s. j. S. Leonardus . . . 8 7 6 5 7 3l 131 5 2 3 9 29 2 6 481:571 1052 S. Leopoldus . . . 1 1 1:1 2 S. Lucas...... 1 2 0:3 3 S. Lucia...... 1 1 V 1 1 7 1 2 2:13' 15' S. Ludovicus . . . 1 1 : Marcus .... 1 1 2 2 1 1 1 1 8 2 4 5:19 24 S. Margarita .... 5 5 9 2 9 3 10 5 4 4 6 11 26 1 3 44:59 103 S. Maria Magd. . . 2 6 6 6 2 9 7 1 3 8 3 31 1 6 30:61 91 S. Mauritius .... 1 1 1 1:2 3 S. Maurus..... 1 1 1 0:3, 3 S. Martha..... 1 1 S. Martinus .... 84 2 11 5 18 8 131 3 2 12 1 4 15 26 10 1 605:79 1395 S. Mathias..... 1 2 4 1 1:7 8 S. Matthaeus. . . . 1 2 1 1 1 2 1 4:5 9 S. Maximus .... 1 1 S. Maximiiianus. . l1 3 2 2 1 1 9': 1 10l S. Michael..... 41 4 52 9 7 8 11 2 8 r 0 10 25 8 11 423: 75 1173 vS. Nicolaus . . . 81 61 21 8 14 5 43 9 1 8 19 11 63 9 7 62:131 193 S. Nothburga . . . 1 1 1:1 2 Omnium Ss. . . . 2 5 1 1 1 1 3 2 91:6 151 S. Oswaldus .... 2l 13 2 3 2 9 4' 1 1 6 2 8 1 , j 31,:23l 542 S. Pan erat ins . . i 1 1 2 2 1 3 1 1 2 1 7': 8 15! S. Paternianus . . 1 1 S. Patricius .... 1 2 , 21 S. Paulus..... 1 2 1 4 2 3 1 1 3 12 3 11:22 33 S. Pelagius .... 1 1 S. Petrus...... 4 4 9 3 5 8 1 2 7 1 2 12 29 4 ,6 36:61 97 S. Petrus et Paulus 4 1 9 2 7 5 6 1 1 3 2 7 3 3 30:24 54 S. Philipp, et Iac.. 1 1 3 1 51 l1 1 2 5 10': 101 20* S. Phillipus Neri . 1 1 S. Primus et Fei.. 2 1 1 3 1 1 1 6 2 16 2 8:28 36 S. Pulcheria .... 1 1 QuaUiordec.Aux. 3 3' 6 1 121:1 13' QuatuorVV.Aquil.M.M. 1 1 S. Quirinus .... 21 2' ,S\ Radegundis . . 2 1 2 1 2 4 21 6:8' 141 S. Raphael..... 1 1 1:1 2 S. Rochus..... 2l 2 1 4 19 4 3 22: 32 342 S. Rosalia..... i 1 2 2 1:4 41 S. Rupertus .... 72 3 7 4 6 10 3 1 2 2 1 1 38*: 9. 47 ^ Scholastica . . 1 C. 1 S. Sebastianus . . 2 2l 1 82 2 3 1 1 2 1 33 184.46 2210 S. Servatius .... 1 <■■ O 1 S. Servulus .... 1 1. S. Sigismundus . . 2 2 3 1 1 , ,8:1 9. H S. Simon et Iuda . 1 1 2 4 1:7 /8. S. Silvester .... 1 2 2 0:41 41 S. Sixtus...... 1 1 1 l1:! 2V 191 Svetniki s Gr C M Lj Go Razmerje s. : j. Vsota ž. p. v Z. P- v Z. P- v Z. P- v Z. P- ž. p. s. j- s. j- s. i. s. j- S. Stephanus . . . 2' 1 7 1 4' 4 7 2 3 -a 1 3 6 23 5 1 232:47 702 S. Sophia..... 1 1 Ä Theresia .... 1 1 j S. Thomas Ap. . . 5 1 1 6 4 1 2 1 21 4 3 13:36 49 S. Thomas Cant. . 1 1 S. Tiburtius .... 1 i 1 ! Ss. Trium Reg. . . 1 2 1 2 2 1 4 3:10 13 S. Ubaldüs .... 1 1 t S. IJdalricus .... 4 l1 3 11 6 4 8 5 1 6 8 22 4 2 331:52 851 S. Urbanus..... i 1 2 1 2 D 1 7 5:15 20 S. Ursula..... 1 1 2 3 8 2:13 1D j S. Valentin Ep. . 1 i 1 s 21 ? S. Valentin M.. . . 11? 1 1 5 2 1? 2:9 11? S. Vincentius M. . 1 1 1? 2:1 3? S. Vincentius Fer. 1 1 S. Vincent, a Paul. 1 3 2 4:2 6 S. Virgilius .... 1- 1 2^0 2* S. Vitus...... ß; 1 13 1 3 21 5 i 4 6 9 17 i 7 2 29'2:473 764 I S. Walburga . . . 1 1 1 2:1 3 S. Wenceslaus . . . 1 1 S. Willibaidus . . . 1 1 S. Wolfgangus . . . 1 o1 1 2 3 2 2 2 4 1 121:72 193 j Zeno...... 1 4 0: 5 5 S. Zanutus..... i ! 1 1 Razi a g a. V vsaki škofiji se ločijo župnijske cerkve (i.) in podružnice (p.). V celovški (C) in mariborski (M) škofiji se delijo cerkve še dalje po legi z ozirom na Dravo — je li se nahajajo severno (s.) od nje ali pa južno (j.). Predzadnji stolpec pove razmerje s:j tj. med vsotama severno in južno od Drave ležečih cerkev; zadnji stolpec pa poda vsoto vseh cerkev istega patrocinija. Težave so delale cerkve, ki imajo po dva naslova. Zato imajo L cerkve sv. Petra in Pavla posebno vrsto; 2. se nahajajo cerkve z dvema svetnikoma, ki ju redno skupaj častimo (sv. Filip in Jakob, sv. Primož in Felicijan, y sv. Simon in Juda i. t. d.), pod imenom prvega svetnika, kakor je razvidno iz prvega stolpca; 3. ako pa je skupina obeh svetnikov nenavadna (n. pr. sv. Ana in sv. Volfgang), potem se pripiše število takih sopatrocinijev z eksponentom pri obeh imenovanih svetnikih. Torej pomeni m pr. pod besedo S. Anna v predzadnjem stolpcu število 553, da ima ta svetnica nad Dravo 55 cerkev in 3 sopatrocinije, število 721 pa, da je južno od Drave 72 njenih cerkev in 1 sopatrocinij. Pravzaprav bi se morali taki sestavljeni patrociniji ločiti in sicer tako, da bi se štel prvotni, najstarši naslov, poznejši, dodatni naslov pa bi se pripisal z eksponentom. Tako je n. pr. pri patrociniju 192 „sv. Avguština in sv. Daniela" drugo ime prvotno, prvo pa pozneje pristav-ljeno, a navadno se pa brez zgodovinskih podatkov ne da to določiti, včasi je celo mogoče, da sta obadva patrocinija istočasna. V pregledu se nahajajo tudi patrociniji angelov, izpuščeni pa so naslovi presv. Trojice, Zveličarja, sv. Duha in Device Marije, deloma ker se ne nahajajo med njimi velike razlike severno ali južno od Drave, deloma pa tudi, ker so Marijini patrociniji v šematizmih preveč splošno popisani. Iz tega pregleda je najprej razvidno, da se v solnograjskem in v oglejskem okrožju častijo v obče isti (176) svetniki. Izjeme so maloštevilne in izginejo proti tisočerim cerkvam, ki so posvečene svetnikom, češčenim v obojnem ozemlju. Pravi razloček se pokaže šele v tem, da se nekateri svetniki bolj častijo severno od Drave, drugi pa južno od nje. Predno pa o tem spregovorimo, je treba, da si ustvarimo sodbo o absolutnem in relativnem številu cerkev v naših škofijah. Treba je vedeti, da ima ljubljanska škofija trikrat toliko cerkev ko solnograjska, drugače bi krivo sklepali, da časti n. pr. sv. Andreja (15 cerkev) trikrat bolj kakor solnograjska (5 cerkev), ko vendar vlada v tem slučaju enakost (3x5 = 15)/ Razmerje med prebivalstvom in cerkvami kaže naslednji pregled. Škofije Število prebivalcev Število cerkev Ena cerkev pride na prebivalcev S1 1902 256.363 5162 496*8 G 1902 363-291 1061 342 Gr 1903 889.716 965 920 M 1904 514.458 675 762 Lj 1902 590.356 1532 382 GO 1899 237.740 450 534 2,851.914 5199 Glede absolutnega števila cerkev so naše škofije v naslednjem razmerju: Go : S : M : Gr : C : Lj 1 • 1 i/ • 14/ • 9 lj •• ? 4/ ' ^ 4/ 1 • -l /14 ' 1 /14 • ^ /14 • ^ /14 ' ° /14 Ako se pa vprašamo, na koliko prebivalcev pride ena cerkev, potem je to relativno razmerje precej drugačno. Ako postavimo za enoto celovško škofijo, kjer pride na 342 prebivalcev ena cerkev, potem dobimo to-le vrsto: C : Lj : S : Go : M : Gr 1 : 1 Vs : 15/s : 17/s : 2y4 : 2 3/, Na najslabšem sta po tem računu obe štajerski škofiji, kjer je treba 2—3 krat toliko prebivalcev, da dobijo po eno cerkev. Solnograjska škofija 1 S kosom severne Tirolske. 2 Solnograjska nadškofija je imela nekdaj mnogo več cerkev, pa nekatere so se za cesarja Jožefa II. odpravile, druge pa so razpadle. Die Heiligen-Patronate etc. p. 7. pa, dasi ima več ko trikrat manj cerkev kakor ljubljanska, stoji vendar najbližje ljubljanske in ni daleč od celovškega „ideala". 2. O razmerju patrocinijev južno in severno od Drave. Glede cerkev južno in severno od Drave vlada naslednje razmerje: Lega S C Gr M Lj Go Svota | Nad Dravo Pod Dravo 516 713 347 965 123 549 1532 450 2317 2878 516 1050 965 672 1532 450 5191 v Število vseh cerkev nad Dravo (2317) stoji proti cerkvam pod Dravo (2878) v razmerju 4 : 5. Preglejmo torej iz tega stališča številke v predzadnjem stolpcu našega statističnega pregleda cerkvenih patrocinijev! A ko vzamemo razmerje 4:5 za merilo, potem lahko ločimo v naših krajih češčene svetnike v tri vrste — na take, ki se v solnograjskem in oglejskem ozemlju približno enako častijo, in druge, ki se častijo bolj v enem okrožju kakor v drugem, K prvi vrsti spadajo: sv. Andrej (442: 59), sv. Ana, sv. Katarina, sv. Jurij, sv. Janez in Pavel (4:5), sv. Jožef, sv. Lovrenc (40^55), sv. Lenart (481:57-1) in sv. Marjeta (44:59). Prevladuje pa nad Dravo češčenje zaščitnikov nemških škofij: sv. Er-harda, sv. Huberta, sv. Lamberta, sv. Maksimilijana, sv. Ruperta, sv. Volfganga in sv. Kunigunde (soustanovnice bamberške škofije). Značilni za nemške kraje so tudi patrociniji sv. Blaža, sv. Egidija, sv. Ožbalta, sv. 14 Pomočnikov in v sv. Žiga. Sv. Boštjan ima zato več cerkev nad Dravo, ker so se mu posebno priporočali v kužnih časih 17. in 18. stoletja, ko je že bil južno od Drave prevzel nov svetnik — sv. Rok — to starodavno zaščito sv. Boštjana. v Češčenje sv. Karola Boromejskega (71:2) sta nad Dravo pospeševala dva njemu po krvi sorodna solnograjska nadškofa: Wolf Dietrich in Marcus Sitticus.1 Zanimivo je, da se tudi sv. Janez Nepomuk časti bolj med Nemci ko pri nas (191:9); vzrok je ta, ker so zemljepisno bližje groba svetniko-vega, odkoder se je na vse strani širil njegov kult. Ne morem pa uganiti, zakaj so patrociniji sv. Jerneja ter sv. Filipa in Jakoba nekoliko številnejši nad Dravo, kakor pod njo. Mnogo večja je vrsta svetnikov, ki se bolj častijo južno od Drave. Najprej pridejo v poštev oglejski svetniki: sv. Kancijan, sv. Mohor in sv. Florjan (?); potem benečanski: sv. Marko, sv. Daniel in sv. Rok; 1 Tudi vsled sorodstva je pospeševal patrijarh Bertold (1218—1251) kult sv. Elizabete kraljice — bil je njen stric — in, ko jo je Gregorij IX. 1.1237. uvrstil med svetnice, je bogato obdaril oglejski kapitel, da bi v bodoče slovesno praznoval njen spomin (De Rubeis, 1. c. p. 719). Morda je tudi on posvetil eno izmed prvih kapelic sv. Elizabete v naših krajih v Slovenjem gradcu, v kateri je 1. 1251. izdal darilno listino v prilog patrijarhiji (Zahn, Urkundenb. III, p. 153). 194 nadalje južno slovanski: sv. Jeronim, sv. Helena in sv. Elija; tržaški: sv. Just; slednjič kranjski: sv. Ahacij (deželni zaščitnik), sv.Jošt (božja pot), sv. Ksaverij (gornjegrajska božja pot je bila nekdaj v ljubljanski škofiji), sv. Miklavž (škofijski zavetnik) in sv. Primož in Felicijan (z relikvijami "v Kamniku). Drugi svetniki, ki imajo v naših krajih več cerkev kakor severno od Drave so: sv. Neža, sv. Anton Pušč., sv. Brikcij, sv.Jera, sv. Gre-gorij, sv. Henrik (!), sv. Ignacij, sv. Magdalena, sv. Martin, sv. Mihael, sv. Sil- y vester, sv. Štefan, sv. Udalrik1 (!), sv. Uršula (!), sv. Valentin in sv. Vid; med • , v apostoli pa sv. Jakob starejši, sv. Matija, sv. Simon in Juda ter sv. Tomaž. Radi romanja v „Kelmorajn" se častijo med Slovenci sv, Trije kralji, sv. Urban pa, ker smo v vinorodnih krajih. Zadnji za naš jug značilni patrocinij je sv. Lucije, priprošnjice zoper očesne bolezni; prišel pa je iz Laškega, kjer je jako poljuden; Nemci kličejo z istim namenom sv. Otilijo, ki se je nekdaj tudi pri nas častila. Na samotnih krajih ima med Nemci sv. Egidij svoje cerkve, med Slovenci pa sv.Jošt in sv. Anton Puščavnik; pred kugo varuje nad Dravo sv. Boštjan, južno od nje pa sv. Rok. Marsikateri na Slovenskem zelo razširjeni patrocinij i n. pr. sv. Miklavža, so postali še bolj poljudni po narodnih običajih. Jako hvaležna naloga bi bila, za vsakega teh svetnikov raziskati razvoj in zgodovino kulta; za pričujočo razpravo pa je dovolj, da smo statistično dokazali, kateri so ti med ljudstvom posebno priljubljeni svetniki. Ni pa dovolj, da se primerjajo patrocinij i pod Dravo in nad njo, ampak je treba tudi upoštevati razna cerkvena ozemlja: posestva solnograjske, bam-berške, briksenske, brizinške in oglejske cerkve; v novi dobi se mora tudi ločiti med oglejsko patriarhijo in v njej iz raznih kosov obstoječo ljubljansko škofijo. Isto velja za solnograjsko nadškofijo in njene hčere: krško, sekovsko in lavantinsko cerkev. Tako se nahajajo na Koroškem vse tri cerkve sv. Kunigunde in obedve sv. Henrika na nekdanjih posestvih (ali pa vsaj v njih bližini) bamberške cerkve v zgornji Lavantinski in v spodnji Ziljski dolini, ki ju je častila kot ustanovnika; na Gorenjskem pa srečamo dva naslova sv. Ingenuina in sv. Alboina — briksenskih škofov — od starodavnih časov že na briksenskih posestvih.2 Ravnotako tudi samostani širijo svoje patrocinije n. pr. je videti, da je Sv. Pavel na Koroškem vplival pri izbiri naslova Pavlovega Spreobrnjenja. Podlaga za bodoča hagiografična raziskavanja mora postati zgodovinski zemljevid ter — zgodovina relikvij v srednjem veku za naše kraje. 3. O izbiri patrocinijev. Pri marsikateri cerkvi se A^praša zaveden človek, zakaj nosi ime raA^no tega ali onega svetnika; to vprašanje si včasi stavi tudi ljudstvo in odgovarja nanj s pripoAredkami. GotoA7o pa je dA^oje: 1. da je izbira patrocinij CAr odAdsna od razprostranjenja raznih kulto\r in 2. od dobe, a7" kateri se vrši staA^ba, ker vsaka doba časti SASS. Boli. Iulii III p. 239. — Isti patrijarh je 1. 1291. premestil praznik sv. Marjete, ki se je obhajala v patrijarhiji dne 12. julija, za teden dni naprej na dan 19. julija. Videti je, da je bil kult sv. Marjete starejši, a se je moral umakniti naraščajočemu češčenju sv. Mohorja (De Rubeis, 1. c. Append. p. 26). V latinski cerkvi se obhaja sv. Marjeta dne 20. julija, v grški cerkvi in pa v nekaterih vzhodnih 17. julija pod imenom sv. Marine. 5 V videmski nadškofiji so 4 podružnice (v župnijah M. B. del Monte, S. Pietro di Carnia, S. Udalrico di Paiua in Muscletto); v goriški nadškofiji so 3 žup. c. (Grado, Renče in Pečine); v tržaški škofiji sta 2 žup. c. (Rojano in Lindar) in 1 podr. (Pirano); v ljubljanski škofiji sta 2 žup. c. (Podraga in Žužemberg) in 14 podr. (Ig, Sora, Mengeš, Cerklje, Križevo pri Kostanjevici, Škocijan pri Dobravi, Šmartno pri Litiji, Selca, Mo- -v v ravče, St. Gotard, Kolovrat, Šmarje, Sv. Križ pri Litiji in Polhov Gradec); v celovški "V škofiji je 1 žup. c. (Smohor) in dve podr. (Kotlje in Doberla vas); slednjič v mariborski škofiji je sv. Mohor enkrat sekundarni patrocinij (Gornji grad), podružnic pa ima devet (Čadram, Sv. Florjan v Doliču, Laško, Žetale, Sv. Križ pri Slatini, Šoštanj, Vransko, Zavrče in Rajhenburg). Skupno smo torej našteli 8 župnijskih cerkev in 1 sekundarni patrocinij, pa 30 podružnic. 212 deloma tudi starimi podružnicami. Patrocinij sv. Rancijana je utemeljen v sv. ostankih; o ostankih sv. Mohorja pa se ne ve nič gotovega; imamo nasprotna poročila1; radi relikvij se je prvi patrocinij razširil tudi po drugih deželah, drugi pa je že iz svojega početka lokalnopatriotičnega izvira ter na severu sploh ni prestopil Drave — meje oglejske očakovine, v južno od Drave ležečih izvenoglejskih škofijah pa se je malo razširil.2 Češčenje marsikaterih svetnikov je prišlo v naše kraje po sv. ostankih. v Škofje, ki so romali v Rim, so se vračali nazaj s celimi sv. trupli ali vsaj z malimi kosi za posvetitev svojih cerkev. Nadškof Liupram je prenesel 1. 851. iz Rima skozi slovanske kraje truplo sv. Hermeta v Solnograd, Adahvin 1. 860. pa sv. Hrizanta in Darij o ter Dietmar 1. 888. truplo sv. Vincencija. Ti svetniki imajo še dandanes cerkve po Solnograškem, Koroškem in Tirolskem; Hrizanta in Darij o imamo tudi v lavantinskem propriju. Druge relikvije je prinesel že sv. Rupert: ostanke sv. Martina in škofa Amanda; Maksimilijanove pa je našel v Pongavu. Kako mnogoštevilni so bili ti prenosi, se razvidi n. pr. iz tega, da se jih našteje edino v Švici za dobo od 1. 356. pa do konca 5. stoletja okoli dvanajst3 V 8. stoletju so prišli ostanki sv. Agapita v Krerns-miinster, sv. Vida pa na Francosko in potem na severno Nemško, kjer je sv. Vid postal izmed najbolj priljubljenih svetnikov. V samostanih pa se je razvila posebna slovstvena panoga: Translationes Sanctorum, pripovedi o srečno dovršenih prenosih. Nekateri učenjaki menijo, da je vplivala pri izbiri najstarejših patrocinij ev tudi neka sorodnost med češčenjem gotovih svetnikov in narodnih bogov, tako da bi bili ravno nekateri svetniki izpodrinili gotove nialike. Po njih je sv. Vid stopil med Slovani na Sventovidovo mesto, sv. Elija na Balkanu na Perunovo, pri Nemcih pa neki nasledujeta sv. Mihael in sv. Martin Wodana, sv. Peter pa Donarja.4 O tem je bil govor že zgoraj (str. 197). V drugem tisočletju po Kr. nastopijo nekateri novi patrocinij i. Razširi se kult sv. Andreja, ki se je že precej častil v prejšnji dobi, potem 1 Za dobe Primi genij a (628—648) so ostanke sv. Mohorja in Fortunata ter škofovsko stolico po sili spravili na Gradež (Kos, Gradivo štev. 158). Po njih se je pozneje cerkev sv. Evfemije zvala — kakor še dandanes — sv. Mohorja in Fortunata. L. 1024. je patrijarh Popon napadel Gradež in ga oropal sv. ostankov. Gradežani so bili silno pobiti. Neki duhovnik pa jim pokaže pravo skrivališče sv. moči Mohorja in Fortunata; ostanke prvega so na to zopet skrili, one drugega pa so darovali benečanskemu škofu. O najdenju samem nam poroča sv. dominikanec Peter Calo. Daljši tekst je pri Bolandistih (AA. vSS. Boli. Iuli t. III p. 255), krajšega in verjetnejšega pa je objavil Monticolo (Archivio Veneto t. III part. I (1892) p. 117—148). „Ni gotovo, kar pripoveduje, a mogoče" (Anal. Boli. XI. p. 470). L. 1354. je patrijarh Nikolaj iznova napadel Gradež, da bi se polastil sv. ostankov, a brezvspešno. Nasprotno pa se kaže v kripti oglejske cerkve krsta, v kateri so „nekdaj" ti sv. ostanki počivali in patrijarh Bertrand (f 1350) je dal napraviti zanje dragocen sarkofag, a so potem njega samega v njem pokopali, (Gzornig, L c. p. 240, 256, 325 in 329). V Ogleju so bili prepričani, da je Popon res odnesel z Gradeža sv. ostanke (Sini, 1. c. p. 52). 2 V briksenski škofiji mu je posvečena župnijska cerkev Albeins, južno od Briksena, v Benedkah sta dve njegovi cerkvi, v senjski škofiji pa ena. 3 Analecta Boli., XIX p. 41. 4 Fastlinger, Die Kirchenpatrozini en des hI. Petrus u. d. hI. Martinus in d. Erzd. Mlinch en-Freis ing u. deren kulturhist. Bedeutung. Monatssch, d. hist. Ver. v. Oberbajern. 1895. Analecta Boli. XVI p. 92. 213 sv. Jerneja in sv. Jakoba st. Sv. Andrej je bil najbolj češčen v vzhodni cerkvi: v Carigradu so ga smatrali za svojega škofa in na Ruskem za prvega apostola, v Rimu pa je dobil šele v 6. stoletju neznatno cerkev. Mnogo slavnejša pa je bila v Večnem mestu cerkev sv. Jerneja na tiberskem otoku, kamor je prenesel njegovo truplo cesar Oton III. 1.983. Grob sv. Jakoba, odkrit v španski Galiciji 1. 830., je postal središče najbolj slovečih božjih potov.1 Kult mlajšega sv. Jakoba pa je bil nerazdružljivo spojen s češčen jem sv. Filipa, ker" sta obadva imela svojo baziliko v Rimu, kjer so tudi njuni ostanki počivali (v 6. stoletju). Sv. apostol in evangelist Janez pa nima v tej dobi mnogo patrocinijev, ker ni bil mučenik; tiste cerkve pa, ki nosijo njegovo ime, so posvečene na naslov sv. Janeza pred Latinskimi vrati; tamošnja bazilika „sv. Janeza v olju" je namreč hranila spomin na edini mučeniški prizor v svetnikoA7em življenju. Izmed evangeljskih oseb pa pride čedalje bolj k časti sv. Magdalena. V Ogleju je očak Udalrik 1.1180. povzdignil njen god v praznik z devetimi berili2; L 1279. pa so odkrili njen dozdevni grob v Provinciji v južni Galiji, kjer je nastala sloveča božja pot.3 Iz Galije je prišlo v tej dobi več patrocinijev. V 11. stoletju se je začel razširjati po naših krajih kult sv. Egidija, ki ima mnogo starih cerkev (31 žup. c. : 23 podr.!); njegov grob v S. Gilles-u v Provinciji je bil enako v ^ slovit romarski cilj kakor Kompostela v Španiji; v 12. stoletju se začnejo staviti cerkve sv. Lenartu (385 žup. c. : 70 podr.), ki je veljal kot zaščitnik jetnikov, poljedelcev in voznikov. Na Tirolskem so njegove cerkve ob prelazih čez hribe in na cestnih strminah, da bi na svetnikovo priprošnjo držale zavornice težkih vozov. Zato so bile nekdaj njegove cerkve opasane z verigami in še dandanes se najdejo za to vzgledi na Tirolskem4 in drugod (prim. zg. str. 155). Patrociniji sv. Antona Puščavnika (14žup.c.: 331podr.) se je najbolj razvil šele v 14. stoletju, ker je svetnik veljal za zaščitnika zoper kugo; pa že od 11. stoletja naprej so bili njegovi ostanki preneseni v La Motte S. Didier v škofiji Vienne v Provinciji, kjer je nastala božja pot in pa red Antonitov. Najmlajši izmed teh galskih zaščitnikov pa je sv. Jo št (1 žup. c. : 161 podr.), ki je živel v S.Josse sur mer v škofiji Amiens, kjer je bil pozneje sloveč benediktinski samostan. v Velikanski vpliv pa je igral Iztok v zgodovini svetniškega kulta. Ze pred križarskimi vojskami se je pripeljalo mnogo sv. ostankov na zapad n. pr. truplo sv. Luke ž a v Napolj (1. 357), sv. Filipa in Jakoba v Rim (6. stoletje), sv. Marka v Benedke (za dobe Leona VI. Armenca, 813—820), sv. Jernej a v Rim (983), sv. Nikolaja iz Mire v Benevent (1. 1087), kjer se je vsicer že prej častil, pa po prihodu relikvij se je posebno razširil ta kult po benediktincih, ki so imeli v lasti dotično cerkev, ter sv. Matevža v Salerno (1. 1080). Posebno bogato pa se je razvilo to prenašanje sv. ostankov za križarskih vojsk (n. pr. sv. Andreja v Amalfi 1.1204); da, orijentalci so delali ž njimi včasi pravo kupčijo. Vrhutega so se križarji seznanili na 1 Anal. Boll. XVIII p. 66 smatrajo grob nepristnim. Najbrž pa je hranil apostolovih relikvij. Kirch.-Lex.2 III. p. 774. 2 Rubeis, Monumenta, p. 620. — 3 Analecta Boll. XII p. 296, XIV p. 329, XVI p. 517, XVII p. 361 in XIX p. 353. — 4 Atz, Christi. Kunst in Wort u. Bild, 1899 p. 341, 214 vzhodu s tamošnjimi legendarnimi svetniki, ki se dotistihdob še niso splošno častili na zapadu, n. pr. s sv. Barbaro (32 žup. c. : 30 podr.), sv. Katarino (246 žup. c. : 402 podr.), sv. Ahacijem (21 žup. c. : 101 podr.) ter sv. Erazmom; njih dogodbe so prešle v pesništvo in v upodabljajočo umetnost, sčasoma so se jeli zbirati tudi za cerkvene zaščitnike. Tudi starejše cerkve sv. Križa (n. pr. v Poličanah, v Svibnjem) so postavljene v tej dobi pod vplivom križarskih vojsk. Ne smemo tudi pozabiti, da se je zapadna družba organizirala po stanovih; vsak stan je imel svojega zaščitnika in razni položaji v življenju svoje priprošnjike, kar je — kakor umevno — tudi vplivalo v drugi polovici srednjega veka na izbiro patrocinijev. Važni so n. pr. zaščitniki vitezov: sv. Mihael, sv. Martin, sv. Jurij, sv. Vid in sv. Pankracij, ker se je marsikatera grajska kapela pozneje razvila v župnijsko cerkev. V dobi nalezljivih bolezni v 13. in 14. stoletju se je na Nemškem pojavila zaščita XIV. Pomočnikov, pri nas pa so častili sv. Krištofa zoper naglo in neprevideno smrt, ravnotako tudi sv. Barbaro, pozneje pa sv. mater Ano za srečno zadnjo uro ter so ji stavili cerkve na pokopališčih n. pr. v Solčavi (gl. zg. str. 7) in v Konjicah (koncem 16. stoletja). Velike važnosti je tudi proglašenje novih svetnikov — prvega, sv. Udalrika, je proglasil papež Ivan XV. na rimski sinodi 1. 993. — in leto, ko so prejeli čast altarjev, je terminus post quem za vse altarje in cerkve, ki so njim posvečeni. Nekatere za naše kraje najvažnejše kanonizacije so sestavljene v naslednjem: L. 1622. sv. Ignacij Loj. (f 1556); beat. 1609 L. 1622. sv. Terezija (f 1582) L. 1665. sv. Frančišek Sal. (f 1622); beat. 1661 L. 1690. sv. Janez od Boga (f 1550); beat. 1630 L. 1726. sv. Alojzij (f 1591); beat. 1621 L. 1729. sv. Janez Nep. (f 1383?); beat. 1715 L. 1737. sv. Vincenc Pavi. (f 1660); beat. 1727. L. 993. sv. Udalrik (f 973; L. 1131. sv. Gothard (f 1038) L. 1146. sv. Henrik (f 1024) L. 1173. sv. Tomaž šk. (f 1170; L. 1200. sv. Kunigunda (f 1039) L. 1228. sv. Frančišek Ser. (f 1226) L. 1232. sv. Anton Pad. (f 1231) L. 1234. sv. Dominik (f 1221) L. 1235. sv. Elizabeta (f 1231) L. 1455. sv. Vincenc Fer. (f 1419) L. 1610. sv. Karol Bor. (f 1584) L. 1622. sv. Frančišek Ksav. (f 1552) beat. 1619 Tudi zgodovina cerkvenih praznikov je važna za določitev starosti kakega patrocinija; pomniti pa se mora, da so se nekateri že dolgo, morebiti stoletja prej obhajali, kakor pa jih je rimska stolica odobrila. Ok. 1. 830. je vpeljal Gregor IV. praznik Vseh svetnikov. Ok. 1. 920. se je obhajala nedelja presv. Trojice v Bruselju. L. 1198. praznik Spreobrnjenja sv. Pavla. L. 1334. praznik presv. Trojice (predpisal Janez XXII.) L. 1371. Darovanje D. M. L. 1389. Obiskovanje D. M, 215 L. 1474. dovoljen kult sv. Ane in sv. Jožefa. L. 1477. praznik Brezmad. Spočetja sprejet v rimski brevir. L. 1608. praznik Angelov varihov. L. 1621. praznik sv. Jožefa. L. 1683. god Imena Marijinega. L. 1708. praznik Brezmadežnega Spočetja (Element XI.). L. 1765. praznik Srca Jezusovega. V 15. stoletju se pojavi kult sv. Roka kot zaščitnika zoper kugo na cerkvenem zboru v Kostnici (1.1414), v 16. pa je vsklil patronat sv. apostola Tomaža. Didron meni1, da je tej skeptični dobi posebno ugajal po duhu ji soroden dvomljivec-apostol in da si je ob njegovem spominu, ki je tipal rane Gospodove, oživljala vero. Mogoče tudi, da je vplivalo na razširjanje kulta najdenje apostolovega groba v Indiji 1. 1523. Koncem srednjega veka se pojavi za prav kratko dobo kult sv. J er o ni m a.2 Iz Betlehema rse je preneslo njegovo truplo 1. 1220—1290 v Rim v cerkev Marije Večje. Ko je 1. 1340. poizvedoval o njegovih cerkvah profesor Janez Andrej v Bolonji, je zvedel samo za štiri: ena (romarska) je bila v Apuliji, dve v Toskani in ena v kraju Soregna v tržaški škofiji, kjer so trdili, da se je svetnik rodil. Janez Andrej je potem sam dal postaviti eno cerkev sv. Jeronima v Bolonji in je dosegel, da se je njemu posvetil tudi tamošnji kartuzijanski samostan. Ko so se začetkom 15. stol. naselili slovanski eremiti pri cerkvici sv. Marine v Rimu in so ustanovili vzprejetišče za romarje, so pozidali tam cerkev sv. Jeronima, katero jim je izročil v last papež Nikolaj V. Zastopal jih je # v tedaj neki eremit Jeronim iz Ptuja.3 V Strigovi v Medžimurju je postavil prvo cerkev sv. Jeronima Friderik, grof celjski4, 1. 1448; v Solčavi je bil altar sv. Jeronima od 1. 1485. do ok. 1. 1631; ravnotako tudi v Rosulah od 15. stoletja do približno 1. 1642. Ker se altarja potem nista obnovila, spoznamo, da je bil Jeronimov kult v 17. stoletju že ponehal v naših krajih. Tudi v cerkvi Marije Večje v Rimu je bil altar tega cerkvenega učenika približno iz 1. 1463, a v baročni dobi se je odpravil.5 Pač pa se še dandanes časti sv. Jeronim po Dalmaciji, kjer je deželni patron, in Istriji; tamošnja frančiškanska provincija ga ima za zaščitnika. Velik prevrat v patrocinijih je povzročil verski razdor v 16. stoletju; Luter in njegovi tovariši so brezmiselno zavrgli kult svetnikov, katoličanom pa je dal v tej zadevi tridentinski cerkveni zbor zdrave predpise. V dobi t. zv. katoliške reformacije so stavili med Slovenci mnogo cerkev, druge so pa obnavljali, a zanimivo je, da se legendarični patrociniji čedalje bolj opuščajo, v ospredje pa stopajo bibliški in pa novejši zgodovinski svetniki. Razširjeni so pa naslovi presv. Trojice, sv. Križa (vdrugič), M. B. L o- V" retske in Žalostne. V kužni dobi 17. stoletja se posebno častita sv. Rok 1 Didron-Schäfer, Handbuch d. Malerei v. B. Athos, 1855 p. 208. 2 AA. SS. Boll. Sept. VIII p. 629 seq. — 3 Civiltä cattolica, quad. 1233, 2. XI. 1901. 4 Bedekovich, Natale Solum Magni Eae D. S. Hieronymi in Ruderibus Stridonis occultatum. Circa 1752; p. 301. 5 Tosi, Raccolta di monumenti.. scolpiti in Roma nei secoli XVe XVI. Vol. III p. 55. 216 in sv. Jože f.1 Posebno se je razširil tudi kult sv. Florjana, priprošnjika zoper ogenj. Čudeži, ki so se godili na priprošnjo sv. Frančiška Ksa-verija in so jih jezuitski učitelji pripovedovali svojim slušateljem, pro-povedniki pa ljudstvu, so dali povod zelo razširjenemu češčenju tega svetnika. Imel je v naših krajih že več altarjev, ko se je pričela slovita božja pot pri Sv. Frančišku na Straži, za Dolenjsko pa na Veseli gori pri Novem mestu, ki sta postali središči tega kulta. Sloveč patrocinij v 17. stoletju je tudi sv. Janez Nepomučan; kot zaščitnik zoper povodenj se časti dandanes po vsem katoliškem svetu. Kakor v prvi polovici srednjega veka, tako se je tudi v 17. in 18. stoletju pojavilo teženje po ri mskih relikvij ah; več kakor vso prejšnjo dobo skupaj so raznosili sedaj sv. trupel po vsej katoliški cerkvi. Edino v Švico so donesli. v 1.1641—1697 350 svetnikov iz Italije in od teh pa 5/6 iz katakomb.2 V solnograški nad škofij i je 15 takih „krščenih" mučenikov3 (ker ni bilo zapisanega imena na grobu, so jim dali drugo poljubno ime), v la-vantinski, kolikor mi je znano, jih je šest: sv. Agapita pri Novicerkvi, sv. Rozalije v podružnici sv. Jakoba v škalski župniji, sv. Teodora na Polzeli, v sv. Fidelisa v Studenicah, sv. Donata v Sent Vidu pri Ptuju ter sv. Favstina pri Sv. Petru poleg Maribora. Cerkev sicer nimajo, a tudi njih mučeniška čast se ne da dokazati, ker so tedaj v katakombah iz brezpomembnih znamenj sklepali na mučeništvo.4 Najslavnejša med temi pa je sv. Fi lu m en a, katere češčenje pa je Bog pozneje poplačal z mnogimi čudeži, za kar se imenuje: čudodelnica 19. stoletja. V drugi polovici 19. stoletja se pokaže novooživljeni kult sv. Cirila in Metoda —- vzbudila ga je narodna navdušenost in pa obhajanje tisoč-letnice njunega prihoda na Moravsko5 — in pa zelo razširjeno češčenje Lurške Matere Božje. — S tem smo z našim pregledom pri koncu. 1 Praznik sv. Jožefa se imenuje že v 10. stoletju; v Ogleju je bil še 1.1517 „ad placitum"; Grki ga nimajo. Analecta Boll. XIII, 408; XVIII, 274; Zbornik ljublj. šk. p. 39. 2 Analecta Boll. XIX p. 41. — 3 Reitlechner, 1. c. p. 321—333. — 4 Mitteil, der Centr.-Kom. 1872 p. CIV. 5 Zanimivo bi bilo dognati, kako dolgo sta med Slovenci znana sv. Ciril in Metod. Na Moravskem je uvedel njun praznik olomuški škof Janez V [I 1. 1349; Slovenci so ju morda spoznali po severnoslovanskih romarjih, s katerimi so prišli v do-tiko pri sv. Treh kraljih v Kolinu. Altar, ki so ga tam ustanovili Slovenci koncem 14. ali začetkom 15. stoletja, je bil posvečen štirim Učenikom (tedaj običajen patrocinij, a v tem slučaju izbran morda radi sv. Jeronima), a sto let pozneje (1. 1496) založeni beneiicij je nosil mogoče že iz početka ime sv. Cirila in Metoda (Schumi, Archiv, i p. 77 Anm. 1). Tiskani propriji lavantinski, ljubljanski in sekovski imajo njuni praznik že v prvih izdajah, kolikor sem jih dobil v roke, med ljudstvom pa je razširjenih več legend, ki kažejo, da je kult sv. Cirila in Metoda star že več stoletij, dasi niso njima posvečene pred 19. stoletjem cerkve in najbrž tudi ne altarji. Te vesti so: 1. Na potu v Rim sta sv. brata prenočevala v Jarenini, pri Sv. Benediktu pa maševala (Voditelj, iii, str. 374). 2. V Moravcih v Slov. goricah je videl dekan hočki, rajni kanonik Strajnšak v kapelici vzidano ploščo, podobno prenosnemu altarju, z napisom: C • E • M * AA * SS kar je tolmačil: Cyrillus et Methodius, Apostoli Slavorum. 3. V zreški župniji pri Konjicah se nahaja Cirilov studenec, kjer sta sv. brata šla mimo, sta jedla suh kruh in pila vodo (Slov. Gospodar 1904, 7. jul., str. 4). 4. V Mojstrani v radoliški dekaniji na Gorenjskem, kjer je cerkev sv. Klementa, sta svetnika na potu v Rim šla mimo in sta pod šotorom 217 Srednjeveški patrociniji na Spodnjem Štajerskem. Koncem naj še sledijo vsi patrociniji, ki se imenujejo v srednjeveških listinah, za obseg sedanje lavantinske škofije; sestavljeni in urejeni so na podlagi Zahnovega Ortsnamenbuch der Steierm. im Mittelalter. Ker pa ta knjiga upošteva le izrecno imenovane p atrocinije, zato se je ta pregled spopolnil iz druge Zahnove publikacije: Urkundenbuch d. Herzogtums Steiermark, I- III (798—1260). Večkrat se namreč v listinah čita, da je v kakem kraju cerkev ali pa celo župnija, patron cerkveni se pa ne imenuje. Ker se cerkveni patroni le redkokedaj ali pri nekateri stavbi skoro nikdar ne imenujejo, zato so se tudi taki podatki dostavili iz zadnje knjige k patrocinijem, a so zaznamovani z zvezdico (*). Cerkve pa, ki ne obstojijo več, so v oklepajih. Sv. Ana na Babni gori 1490. — Sv. Andrej: v Svičini 1197*; nad Polzelo 1229; v Šaleku 1444; v gradu Königsberg 1490; na Brdih pri SI. Gradcu 1497. — Š v. Anton: v Slov. gor. 1421; v Stopercah 1441. — Sv. Barbara pri Konjicah 1475. — Sv. Benedikt v Slov. gor. 1150*, 1331. — Sv. Daniel: v Celju 1229*, 1319; pri Trbonju 1436. — Sv. Duh: v Ločah 1430; v Čelovniku 1452; v Podgorju 1452. — Sv. Egidij: pri Zidanem mostu 1224*, 1269; pri Gradiču 1320; v Slov. gor. 1329; pod Turjakom 1397. — Sv. Elizabeta v Slov. gradcu 1251*. — Sv. Filip v Golavabuki 1431. — Sv. Filip in Jakob v Laporju 1251*. — Sv. Jakob: v Dolu 1265; (na Remšniku 1372); v Dobrini 1394; v Vodrežu 1493; (v Königsbergu ok. 1500). — Sv. Janez: v Zajčkem sam. 1173; v Mariboru 1215*; pri Spodnjem Dravogradu 1305; pri Vuzenici 1305; na Peči 1329; pri Rečici 1347; na Dravskem polju 1441; v Letušu 1482. — Sv. Janez in Pavel v Do-brovljah 1482. — Sv. Jera v župniji Sv. Janeza pri Sp. Dravogradu 1479. — Sv. Jernej v Ribnici 1356; (pri Marenbergu 1382); pri Ločah 1405; v Zibiki 1405. — Sv. Jo št: (nad Mozirjem 1424); nad vŠmartnom za Dreto 1424; v Raštanju (žup. Koprivnica) 1441. — Sv. Jurij: v Hočah 1146*, 1490; v Konjicah 1146*, 1274; v Skalah 1154* 1250; na Remšniku 1201*, 1202; v Mozirju 1241; na Ščavnici 1336; ob južni žel. 1340; v Gotovljah 1362; na Pesnici 1383; v Slov. gor. 1388, pod Taborom 1436. — Sv. Kancijan: v Rečici 1173*; v Rožnem 1322. — Sv. Katarina: (v Ptuju 1291); (na Remšniku 1389); prenočila (Lavtižar, Zgod. župnij in zvonov v dek. Radolica, 1897, str. 53). Najbrž se še drugod nahajajo slične pripovedke, ki bi zaslužile, da se otmejo pozabljivosti. Za zgodovino svetnikovih potovanj nimajo te vesti nobene veljave, pač pa za zgodovino njunega kulta. Iz patrocinijev sv. Klementa se ne sme sklepati na itinerarij obeh svetnikov (to napako je storil tudi profesor Borovy v Kirch.-Lex.2 II. p. 962), zakaj ta patrocinij je starokrščanski in je povsodi več ali manj razširjen (v kolinski nadškofiji ima n. pr. 30 župnijskih cerkev in nobene podružnice, kar je znamenje izredne starosti). To je enaka metoda, kakor če je neki nemški pisatelj, sledeč patrocinijem sv. Radegunde po Nemčiji in Ogerskem, hotel dokazati, kodi je bežala iz Turingije v Italijo, ko se vendar ve, da so jo ugrabili Franki in so jo v celo drugi smeri tirali seboj, ali pa kakor neki francoski benediktinec dokazuje iz cerkev sv. Martina po Piktaviji, katera pota je ta svetnik prehodil. Ravnotako tudi vrelci in stopinje kakega svetnika (Koblar, Zgodov. sorske fare, str. 62) nimajo zgodovinskega pomena in podobne legende se nahajajo pri vseh verstvih (n. pr. tudi v budizmu), zanimive pa so za zgodovino kulta. Krivo bi tudi bilo, ako bi kdo mislil, da so se pri nas častili kedaj českoslovanski svetniki kot slovanski. Častil se je res sv. Venčes 1, a njegov kult je bil tudi pri Nemcih v navadi. Dokler je ta kralj živel (f 933), je spadala Praga še pod nemško škofijo v v Pasavu (do 1. 973.) in njegov spomin se nahaja zapisan v misalu brizinške škofije že pred 1. 993. Narodna zavest ni do najnovejše dobe pospeševala kulta slovanskih svetnikov. To potrjuje tudi kult sv. Janeza Nepomučana. Med Slovenci ima manj cerkev ko med Nemci nad Dravo, ker namreč njegov kult popolnoma pravilno izžariva od groba; čim dalje proč od groba, čimdalje proti jugu, tem manj ima cerkev. Tudi sv. Vojteh ima na Goriškem svojo cerkev, ima jo pa tudi med Nemci v Cahenu, katero je začel zidati cesar Oton III. 1. 1000. Pač pa je videti, da so nekateri patrijarhi češke narodnosti ali pa kateri drugi visoki kleriki oglejske cerkve vplivali na razširjanje svojih domačih svetnikov na slovenskih tleh — in to zasluži, da se razišče. 15 218 v Cirkulanah 1475. — Sv. Križ: na Slatini 1251*, 1303; pri Ljutomeru 1265; pri Planini 1414; pri Petrovčah 1424; pri Mariboru 1490; (pri Zrečah 1500). — Sv. Kunigunda: na Pohorju 1391; (pri Lembahu 1391); „Gornja" 1416; pri Hajdinu 1443; (pri Celju 14S6). — Sv. Lambertv Skomru 1313. — Sv. Lenart: v Novi cerkvi 1185*?, 1237; na Pohorju (Hoče) 1196; v Slov. gor. 1196*, 1404; v Dreveniku 1257; pri Gornjem gradu 1424; v Brežicah 1443. — Sv. Lorenc: nad Mariborom 1091 *y 1147; pri Sv. Pavlu pri Voljski 1247; v Slov. goricah 1286; v Stranicah 1290; na Dravskem polju 1345; (pri Mariboru 1349); (pri Slov. gradcu 1375); na Bizeljskem 1404. — Sv. Magdalena: (v Jarenini 1139); v Mariboru 1289; (pri Voljski 1383). — S v. Maksimilij an v Celju 1375. — Sv. Marija: v Jarenini 1139; v Braslovčah 1140; v Gornjem gradu 1140*; v Slivnici pri Mariboru 1146*, 1245; v Breznem 1184; v Jurkloštru 1205; v Rušah 1228*; v Šmarju 1236* 1348; v Marenbergu v samostanu 1254; na Stari sv. gori 1256; v Veliki Nedelji 1283; v Ptuju pri dominikancih 1291; v Doberni 1322; v Mariboru 1330; v Solčavi 1365; na Kamenu pri Vuzenici 1383; v Cirkovcah 1404*; v Troblah pri SI. gradcu 1432; na Homcu 1436; na Tinskem 1436; v Novi Štifti pri Ptuju 1446; „Gradec" pri Laškem 1448; v Podgorju pri Sevnici 1448; v gradu Ostervic 1480; v Zagorju ok. 1500. — Sv. Marjeta: pri Pesnici 1361; niže Ptuja 1391; nad glažuto (Kostrivnica) 1436; na Iveblu 1440; (pri Polzeli 1441). — Sv. Martin: v Laškem 1205*, 1269; na Ponikvi 1236* 1303; pri Šaleku 1250; na Pohorju 1252; na Paki 1262; pri SI. gradcu 1265; v Trbovljah 1330; v Rožni dolini 1335; v Hajdinu 1374; za Dreto 1424; (pri SI. gradcu 1431); pri Vurbergu 1443; na Rem-šniku 1457; pri Vranskem (Gottwein) 1461; v Teharju 1466. — Sv. Matevž pri Gomil-skem 1467. — Sv. Mavric i j v Jurkloštru 1282. — Sv. Mihael na Vranskem 1130; v Šoštanju 1130*; v Razvanju 1130*; v Pilštanju 1173* 1424; v Črešnjevcu 1252*; v Marenbergu 1255*; (vzhodno od Šoštanja 1448); (pri Svičini 1496). — Sv. Mohor nad Laškem 1421. — Sv. Nikolaj: v Lembergu 1251*; v Vuzenici 1254*, 1260; v Žalcu 1260; pri Starem trgu 1335; pri Hočah 1382; v žup. sv. Martina pri Šaleku 1391; pri Novi Štifti (Gornji grad) 1424; v Zavrču 1430; pri Polzeli 1436; pri "VViederdriesu 1447; pri Čadramu 1459; pri Monšpergu 1486; pri Ormožu 1486; pri Doberni ok. 1500; v Vinariju ok. 1500. — Sv. Ožb alt: v Ptuju 1321; v dravskem gozdu 1372; v Pernovem pri Galiciji 1436; v Cirkovcah pri Škalah 1436; (pri Valdeku 1490). — Sv. P an krači j: v Starem trgu 1174; (pri Zrečah 1402); pri Remšniku 1498. — Sv. Pavel na Voljski 1302; v Brezju (Rajhenburg) 1448. — Sv. Peter: v Rajhenburgu 1213*, 1341; pri Mariboru 1236; v Savinski dolini 1256; pod Sv. gorami 1257*, 1275; pri Radgoni 1265; v Zavodnem 1339; v Vitanju 1342; v Bučah 1500. — Sv. Peter (in sv. Pavel?) v Tinju 1251*. — Sv. Primož: pri Gornjem gradu 1389; na Pohorju ok. 1425. — Sv. Radegunda: nad Taborom 1412; v starotrški župniji 1459. — Sv. Rupert: (v Ljubiji 1241), pri Gomilskem 1241; na Vidmu 1297; v Slov. gor. 1443; pri Valdeku 1490; pri Laškem 1493. — Sv. Simon v Pernicah 1369. — Sv. Tomaž: (v Mariboru 1248); v Golavabuki 1375. — Sv. Udalrik: (v Mariboru 1300); v Podgorju 1375. —- Sv. Vence si 1251*. — Sv. Vid: (nad Mozirjem 1241*, 1461); pri Ptuju 1392; nad Valdekom 1399; pri Planini 1436; pri Vuzenici 1478. — Vsi svetniki: v Leskovcu pri Rajhenburgu 1355; (v Celju 1480); (v Ptuju 1495). XIV. Lučka opravilnika iz 18. stoletja. V 18. stoletju so bili v naših krajih v navadi zapisniki cerkvenih opravil, ki obsegajo dneve javne službe božje, imenujejo običajne procesije, ustanovljene maše, skratka ves bogoslužni red tako, da se je novodošli duhovnik vedel po njih ravnati. Imenujejo se pa Matricula peractionum ali pa samo matricula. Knjige, ki nosijo dandanes ta naslov — matice — so se tedaj 219 ae imenovale po vzgledu rimske cerkve: knjiga krščencev, poročencev, mrličev. Takih opravilnikov je gotovo še precej ohranjenih. Znan mi je v Slivnici pri Mariboru iz začetka 18. stoletja in je vpisan koncem krstne knjige, dva stav Gornjem gradu, a šele iz začetka 19. stoletja (Matricula peractionum in parochia Oberburgensi consuetarum 1813 in Matricula Parochiae Oberburgensis), dva sta v Lučah (Matricula Pro Ecclesia Parochi ali S. Laurentii in Laitsch, potrjena od ljubljanskega škoiijstva dne 18. julija 1.1747., in Delineatio Matriculae Novae Pro Ecclesia Parochiali S. Laurentii in Leutsch, spisan med 1. 1798—1805). Na Kranjskem je zanimiv opravilnik v Radovljici (Matricula divinarum peractionum) iz 1. 1785.1 in drugod.2 Vsi ti spomeniki so važni za zgodovino javne božje službe in bi se morali zbrati in po škofijah skupno izdati. Naslednja objava lučkih opravilnik o v in njih razlaga bo pokazala, kako zanimive drobtine za krajevno in cerkveno zgodovino se v njih nahajajo. Prvi zapisnik je iz prve polovice 18. stoletja, obsega tudi seznamek štolnih taks. Ker pa je papež Benedikt XIV. 1. 1751. za Avstrijo celo vrsto praznikov odpravil in je cesar Jožef prepovedal procesije, obhajanje so-praznikov in mnogo drugih cerkvenih običajev, zato je postal nov opravilnik potreben, ki je spisan po 1. 1798. Kolikor se je dalo, je v njem prepisan prejšnji opravilnik, druge stvari so izpuščene, druge dodane. V starejšem opravilniku nas zanimajo stare cerkvene navade, ki so izvirale iz mnogo-stoletne tradicije, v novem pa nam sije nasproti veliki racijonalistični prevrat, ki se je izvršil v 18. stoletju tudi na cerkvenem polju. Ker je mlajši (a) zapisnik prepisan po starejšem (A), zato izdamo starejšega kot podlago in denemo v oklepaj, kar je mlajši izpustil; kar pa je mlajši dodal, je tiskano z drobnimi črkami. Besedilo teksta A je torej vse, kar je tiskano z večjimi pismenkami, teksta a pa vse, kar je zunaj oklepajev. Pristavki od poznejše roke v tekstu A ali pa a so tiskani z dotičnimi črkami, a na čelu dostavljenega izraza stoji zvezdica (*). Matriculae peractionum in Parochia Luče saec. XVIII. Janu arius. 1. Circumcisio Domini N. I. C. Solemnitas et per actio domi. Offertorium. 5. Vigilia absque jejunio. (Benedicto aquae.) 6. Epiphania Domini, peractio domi. (Benedictio auri, thuris et myrrhae) * Offertorium. Dies immediate sequens est S. Valentini Presb. et Martyris.3 17. S. Antonii Abb. Patrocinium ad Ejusdem Ecclesiam (et pro illaVicinia festum de praecepto). 20. Ss. Fabiani et Sebastiani MM (festum devotionis, peractio domi, Sacrum in proprio altari, Processio per pagum). 1 Lavtižar, Zgodovina župnij in zvonov v dek. Radolici. I. 1897. str. 23. 2 Prim. Kržišnik, Zgodovina horjulske fare, str. 140, 147 in 155. 3 7. j an. je praznik sv. Valentina opata, ki počiva v Pasovu, a v rimskem martiro-iogiju se ne nahaja; sv. Valentin mašnik je 14. febr. 15* 220 21. S. Agnetis V. et M. (festum devotionis). 22. Ss. Vincentii et Anastasii MM (festum devot.). 25. Conversio S. Pauli, (festum devotionis, Missa domi, exhortatio aliqua, vel saltem legatur populo Evangelium). Februarius. 2. Purificatio B. V. M., peractio domi, Benedictio Candelarum (et Pro-cessio per pagum.) ^ Offert. 3. S. Blasii E. et M., (festum dévot., Benedictio S. Blasii). 5. S. Agathae. 6. S. Dorotheae V. et M., (festum dévot). 9. S. Apolloniae V. et M. (festum dévot.). 14. S. Valentini Presb. et M. (festum dévot). 16. S. Iulianae. 22. Cathedra S. Petri ( Antioch. festum dévot.). \ - * (23. Vigilia cum jejunio.) 24. S. Mathiae Apostoli (peractio domi). (Feria Secunda Bacchanaliarum consecrantur duae hostiae, quarum una ponitur ad Monstrantiam). (Feria tertia Indulgentiae Confrat. Corporis Christi [7 ann. et 7 quadr.], expositio SSmi, Sub Sacro exhortatio). Feria quarta Benedictio Cinerum et impositio capitibus more vSolito Ecclesiae. M artius. (Sabbatho [quatuor Temporum] Officium cum uno Nocturno pro funda-toribus.) (Dominica quatuor temporum Commemoratio Parochianorum; Sacro finito Processio per Coemeterium ad Ossilegium, decantando per viam psal. Miserere aut De profundis, ad ossilegium Libera me Dne.) 12. S. Gregorii (Papae, festum devot, Processio ad Sanctum Primum in Lauffen). 17. S. Gertrudis, (festum devot.) 19. S. Iosephi (festum de praecepto, Processio pro libitu ad s. Iosephum in Lauffen propter Indulgentias). Tota peractio domi. (20. Ioachimi, festum devotionis. % Translatum ad Dom. infra Octavam Assumptionis B. M. V. a Sac. Cong Rit.) 21. S. Benedicti Abb. (festum devot. Missa ad S. Antonium et) pro ilia vicinia Confessio Paschalis. 25. Annuntiato B. V. M. (festum de praecepto, Processio in Sulzbach, Vicario dantur 16. grossi). Tota peractio domi. Dominica Palmarum. Benedicto ramorum (admoneantur Parochiani, ut intermittant Superstition es et alios abusus). * Ratio de Scamnis. (Hebdómada Sancta feria quarta Vesperae uti moris est). In Coena Domini (festum de praecepto uti moris est). Sólita in Ecclesia peractio et dimidia pars Passionis ex pulpitu. Die Parasceves (de more persolutio, Passio aut Exhortatio, Processio ad Sepulchrum Dni cum Ssmo) sólita functio et altera pars Passionis. 221 Sabbatho Sancto. Benedictio Ignis et fontis (Vespere circa Sextam Resurrectio). * Festum 7. Dolorum domi et est Via Crucis. Aprilis. Dominica Paschatis (peractio domi, Benedictio, post prandium Processio cum Sacris liquoribus, Vesperae.) Iuxta Concess. Sacrae Caes. Maj. ddo. llma 7bris 1798 — et jam prius ddo gubern. 24*a et intimato 30*ma Martii In Officio: Caeremonia in provinciis Austriacis Solita Resur-rectionis celebratur ita: Hora 5ta incipit Matutinum, postea elevatio ex sepulchro, processio per coemeterium, dein major functio parochialis, finita hac benedictio Agni pasch, et circa 9nara Sacrum cum Evangelio ad populum. Feria Secunda (Peractio ad B. V. M. in Rosule) peractio ad S. Antonii; domi etiam peractio hora 10ma- (Feria Tertia, peractio domi). (Dominica tertia post Pascha Dedicatio Ecclesiae Oberburgensis, Processio Ob erb ur gum et alternis annis Synodus). 24. S. Georgii M. (festum devot., Peractio domi, Offertorium) Si incidat in Dominica festum S. Georgii, celebratur hoc festum et est offert, secus subsequa Dominica. 25. S. Marci Evang. (festum devot.), Processio ad S. Antonium eius-demque Ecclesiae ratio. (Dominica quartä post Pascha solent aliqui parochiani ad B. V. M. Solium in Carintiam Processionem instituere). (Dominica quinta post Pascha Processio in Lauffen.) Maj us. 1. S. Philippi et Iacobi (peractio domi). 3. Inventio s. Crucis (festum de praecepto, peractio ad S. Antonium in proprio altari). 4. Ss. Floriani et Soc. MM (festum devot., peractio domi ad Ejusdem Scti altare). (6. S. loannis ante Portam Latinam, festum devot., missa ad S. Antonium.) (8. Apparitio S. Michaelis Arch.) (Diebus Rogationum ob distantiam Ecclesiarum Processiones domi fiunt per Coemeterium canendo Lytanias omnium Sanctorum). Tribus diebus Rogationum fit Processio ita: fer. 2da domi ^ quolibet die hora 7ma fer. 3a ad s. Antonii ! Sacr. cum exposit. SSmi, postea fer. 4a domi J inchoatur Processio, dein peractio cum Sermone, (Vigilia Ascensionis absque jejunio.) Ascensio Domini, peractio (et Processio) domi, (ratio Confraternitatis Corporis Christi). Hac die colligitur elemosyna ab edituis per Ecclesiam, ex qua sol-vuntur sacra feriis 5tis per annum pro confraternitate Corporis Christi applicata stipendio 30Xrum- * Haec consuetudo cessat 1807 ex pluribus rationibus, sed ferant ad Parochum. Sequenti die feria 6. S. Jobi (festum devot., Missa ad S. Antonium). Dominica Pentecostes, peractio domi (et ratio S. Laurentii. * Sunt Indul-gentiae 7. ann. et totidem quadrag. confraternitatis SS. Corp. Christi). Offert. et Ratio Ecclae paroch. et confirmatio aedituum vel depositio. 222 Feria Secunda (Missa ad S. Antonium et quatuor Initia contra tem- pestatem) ad s. Antonii excursus, domi hora 10. (Feria tertia peractio domi, quatuor Initia contra tempestatem.) (Hebdómada quatuor Temporum fiant peractiones ut supra in Martio). (Dominica prima post Pentecost. Festum Ss. Trinitatis, peractio domi.) 25. S. Urbani Papae et Mart. (domi Missa contra tempestatem, Solvit mons Raducha). Solemnitas Corporis Christi (Processio domi cum SSmo) Tota solemnitas domi vSine Sermone. (Dominica post festum Corporis Christi Processio in Lauften, ibique circuitus cum SSmo, et Se adjungunt). (Diebus Dominicis post Festum Corporis Christi usque ad festum S. Bartholomaei domi cum SSmo quatuor Initia: non minus infra Octavam Corporis Christi quotidie ante pulsum Ave SSmum exponitur et persolvuntur Lvtaniae de Passione Dni.) j j (In Octava Corporis Christi circuitus cum SSmo, Indulgentiae plenariae.) Juni u s. 9. SS. Primi et Feliciani (MM. antiqua Processio ad S. Primum Supra Kamnik in Carniolia). 13. S. Antonii de Padua (Indulgentiae Nazareth). 15. Ss. Viti et Soc. Si incidat in Dominica — secus subsequa Dominica celebratur solemniter et est offertor. 22. SS. Achatii (et Soc. MM. fuit antiqua Processio ad S. Achatium in KcJlische, sed non amplius conducitur). (23. Vigilia cum jejunio.) 24. S. loannis Baptistae (Processio ad S. Antonium.) excurs. ad s. Antonii. Item excurs. dominica Subsequa ad S. Antón., Si aliqua feria in hebdómada incidat hoc festum. (26. SS. loannis et Pauli MM. Processio ad S. Leonardum in Oberburg.) 28. Vigilia cum Jejunio. 29. SS. Petri et Pauli Apostolorum et Gommern. Oo. SS. Apost., peractio domi. (30. Commemoratio S. Pauli.) julius. 2. Visitatio B. V. M. (Missa domi in proprio altari, petit etiam vinicia S. Antonii hac die missam in ara Ejusdem Bmae). (Dominica ante festum SS. Hermagorae et Fortunati Processio ad S. Barbaran! in Strashe). 12. SS. Hermagorae et Fortunati (Processio in Oberburg) eadem die festum vS. Margarethae. 17. S. Alexii (festum devotionis). (Post Dominicam SS. Hermagorae et Fortunati nova Dedicatio ad S. Antonium. 4 Non est, sed ante s. Bartolom.) (22. S. Mariae Magdalenae, festum devot.). (24. Vigilia cum Jejunio.) 25. S. Jacobi Apostoli (peractio domi). 26. S. Matris Annae (Concursus in Sulzbach). 31. S. I gnatii (festum devot.) 223 Augustus. (1. S. Petri ad Vincula, festum devot.) (2. Portiunculae, Indulgentiae plenariae Nazarethi.) (4. S. Dominici, festum devotionis.) 5. Dedicatio B. V. Mariae ad Nives et S. Oswaldi (festum devot.). (9. Vigilia cum Jejunio, post prandium Vesperae.) 10. S. Laurentii Patrocinium Parochialis Ecclesiae (et concursus) ^ Offert. Solemnizatur subsequa dominica. Item si in aliqua feria incidat, est Anniversarium cum uno nocturno cum 2 Sacris pro Benefactoribus Ecclesiae, Secus pridie. 14. Vigil, cum Jejunio. 15. Assumptio B. V. M. (Processio in Sulzpach) Tota solemnitas domi. * Dominica ante festum S. Bartholomaei Apostoli Dedicatio nova ad S. Antonium excursus ibidem. (23. Vigilia cum Jejunio.) 24. S. Bartholomaei Apostöli (peractio domi). (29. Decollatio S. Ioannis Bapt. Missa ad s. Antonium.) September. (1. S. Aegidii festum devotionis.) Dominica ante Nativitatem B. V. M. antiqua Dedicatio ad. S. Antonium, excursus ibidem. 7. Nativitas B. V. M. (Processio in Neystift) Tota peractio domi. 14. Exaltatio s. Crucis (festum devot. Missa ad s. Antonium). (Dominica prima post Nativit. B. V. M. festum SSmi Nominis Mariae, peractio domi in proprio altari, Indulg. plenariae animabus in purg. applicabiles.) (Quatuor Tempora ut supra in Martio observanda.) (20. Vigilia cum Jejunio.) 21. S. Matthaei Ap. et Ev. (Processio Nazarethum). (24. S. Ruperti Episcopi.) 29. Dedicatio S. Michaelis Arch. (30. S. Hieronymi Presb. festum devot.). october. (4. S. Francisci Seraphici festum devot.). (13. S. Colomani M. festum devot.). Dominica ante festum s. Galli tertia hujus mensis Dedicatio Ecclesiae parochialis. * Offertorium. (16. Galli, festum devot.). 18. S. Lucae Evang. 21. S. Ursulae (festum devot.) (23. S. Severini, festum devot.). (27. Vigilia cum Jejunio). 28. S. Simonis et Iudae Apostolorum (Indulgentiae Confraternitatis Corporis Christi). (Sequentibus Dominicis fiunt Rationes Confraternitatum et pridie Vesperae defunctorum: Dom. 1. ratio Confrat S. Antony. Vesperae pridie domi. Dom. 2. ratio Confrat, S, Laurentii. 224 Dom. 3. ratio Confrat. B. V. M. Dom. 4. ratio Confrat. S. Nicolai. Dom. 5. ratio Confrat. S. Floriany.) 31. Vigilia cum Jejunio. November. 1. Festum Omnium Sanctorum (a meridie duplices Vesperae. Offertorium.) Tota Solemnitas domi: Sermo parochi, hoc finito orat in cathedra 1. partem Rosarii sub qua pergunt ad offert., quod est totum parochi: in fine peract. iterum est offert: quod est Ecclesiae. — A meridie persolutis Lytaniis vesp. defunct., et ad ossileg. Libera solito in Ecclesia more. 2. Commemoratio fidel. Defunctor. (peractiones uti moris est). Sermo Coopérât: hoc finito orat, ut heri, 1. part. Rosarii et pergunt ad offert., quod est Cooper.) (6. S. Leonardi, festum devot., Missa ad s. Antonium). 11. S.Martini (Ep. Indulgentiae Confrat. Corp. Christi, pridie Vesperae cum expositione SSmi in Sacello Corporis Christi. * Offertorium.) Si incidat in die dominica, secus Subsequa Dominica solemnizatur et est Offert.) 19. S. Elisabetha Vid. (Patrocinium in Lauffen). 21. Praesentatio B. V. M. (festum devot, Missa domi in proprio altari). 23. S. Clementis M (festum devot.). (29. Vigilia cum Jejunio). 30. S. Andreae Apostoli. Feriis 4. et 6. proximo Adventus tempore qualibet hebdom. jejun. December. 3-.* S. Xaverii. 4. S. Barbarae (V. et M. festum devot. Missa in Sacello Corporis Christi). 6. S. Nicolai (festum de praec., peractio domi in proprio altari, Processio per pagum, si conducitur, et quasi concursus). 7. Jejunium ex Voto. 8. Conceptio B. V. M. (festum de praec.) peractio (in proprio altari). 13. S. Luciae (V. et M. festum devot.). (Quatuor tempora ut supra in Martio observanda.) (20. Vigilia cum Jejunio.) 21. S. Thomas Apostoli (peractio domi). 24. Nativitas Dni, Vigilia cum Jejunio. Vespere hora lima incipit Matutin, postea Solemnis peractio cum Sermone, dein célébrât 1 sacrum Coopérât., sub quo est. offert. 25. Nativitatis D. N. I. C. (domi ut moris est.) hora 6*a Rorate a Cooperatore, media 10ma peractio, sed sine Sermone, a parocho. Unum sacrum petitur a vicin. s. Antonii, quod peragit Coop, circa hor. 9nam- 26. S. Stephani M. et Commem. Oo. Ss. Martyr., peractio domi, Benedictio Salis, aquae (et equorum). Aeditui colligunt Salem, V/2 mensura competit illis, reliq. parocho, sed debet providere per annum Ecclesiam ad Baptismata et Benedict, aquae. 27. S. Ioannis Apostoli et Evang. (peractio domi et Benedictio vini). 28. Sanctorum Innocentium (peractio domi). 31. S. Sylvestri (festum de praec., peractio domi). Gratiarum actio cum Sermone et Te Deum ex permissione S. Caes. Reg. Majestat. ddo 17ma Martii 1791. (Qualibet Dominica prima Mensis peractio et Indulgentiae SSmi scapularis.) (Qualibet Dominica secunda Mensis non impedita Devotio S. Crucis). 225 (Dominica prima Quadragesimae ratio S. Viae Cruels.) (Quandocuñque est Offertorium in Ecclesia Parochiali pars tertia Lini et Lanae est Vicary, pars autem tertia in pecunia est Cooperatoris, Syndico vero porrigenti crucem deosculandam datur pro una mensura vini pretio currenti: reliquum est Ecclesiae). Ex permissione Supra citat, habentur 4 Initia a festo Corporis Xti diebus Domini eis usque ad Dominicam post fest. S. Bartholomaei inclusive. Cum processiones nec domi, nec ad filialem liceat conducere, si tarnen aliquae conducantur, conveniatur pro stipendio. De libera ad ossilegium Singulis diebus Dominicis quatuor temporum, quod sol- vitur ex eleemosvna Ecclesiae, cuilibet sacerdoti à 15 Xris- %/ l Ta precej obsežen tekst nam marsikaj zanimivega pove o praznikih, o procesijah in nekaterih obredih, kar bomo poskusili v naslednjih vrsticah razložiti. 1. O praznikih.1 Prazniki so se začeli v starokrščanski cerkvi obhajati šele v dobi miru v 4. stoletju, od tedaj pa je vsako stoletje vpeljalo v cerkev nekaj novih godov in tako je število praznovanih dni narastlo neprimerno visoko. Zato so na cerkvenem zboru v Kostnici (1414—1418) nekateri zahtevali, naj se "V to število zniža. A to se ni zgodilo. Škofje so imeli pravico uvajati za svoje škofije praznike in vsled tega so se v vsaki škofiji slavili drugi godovi. Kako je bilo v tem oziru v naših krajih, nam pojasni sledeča tablica, v kateri so sestavljeni prazniki solnograjske škofije iz 1. 1575 (po knjigi: Libri Agendorum secundum antiquum usum Metropolitanae Salisburgensis Ecclesiae. 1575. Pars I pag. 283) in ljubljanske škofije za vlade neumornega škofa Tomaža Hrena (objavljeno v Izvestjih III, str. 39). Na prvem mestu pa stoje opombe glede praznikov v lučkem opravilniku, ker se v njih zrcalijo še srednjeveške navade, na zadnjem mestu pa tisti prazniki, katere je papež Urban VIII. 1. 1642. s svojo bulo „Universa per orbem" zapovedal enako po celem svetu praznovati, obenem pa je škofom odsvetoval poleg teh praznikov še druge vpeljevati. Ti prazniki pa so naslednji: Vse nedelje, Božič, Obrezovanje N. G., Razglašenje, vstajenje in dva naslednja dneva, Vnebohod, Binkošti in dva naslednja dneva, presv. Trojica, Rešnje Telo, Najdenje križa; izmed Marijinih godov: Svečnica, Oznanjenje, Vnebovzetje, Rojstvo; na čast angelom in svetnikom: Dedicatio Michaelis archangeli, rojstvo sv. Janeza Krstnika, sv. Peter in Pavel, sv. Andrej, sv. Jakob, sv. Tomaž, sv. Filip in v ( v Jakob, sv. Jernej, sv. Matevž, sv. Simon in Juda, sv. Matija, sv. Stefan, sv. nedolžni otročiči, sv. Lovrenc, sv. Silvester, sv. Jožef, sv. Ana, Vsi svetniki in eden deželni in eden krajevni patron. L. 1708. je papež Klement XIII. dodal še praznik Brezmadežnega Spočetja Device Marije.1 1 Benedicti XIV. Opera: De Festis etc. 1754. — Kellner, Heortologie oder das Kirchenjahr und die Heiligenfeste in ihrer geschichtlichen Entwicklung« 1901. — Lechner, Mittelalterliche Kirchenfeste und Kaiendarien in Bayern. 1891. — N i 11 e s, Kalendarium manuale utriusque ecclesiae orient, et occid. 1896. — Smrekar, Stare pisane masne bukve kranjskega farnega arhiva (Donesek k zgodovini javne službe božje na Kranjskem). Zgod. Zbornik, str. 26. nasi. 2 P. Lucius Ferraris, Bibliotheca canónica. Venetiis 1773, sub v. Festa, 226 Pregled cerkvenih praznikov. prosinca svečana l 6 20 21 22 25 2 3 6 9 14 22 24 Obrez. Gosp. Razglas. Gosp. Sv. P'ab. in Boštj. Sv. Neža Sv. Vine, in Anast. i—i > rt ^ o CD U Ph cn Svečnica Sv. Blaž Sv. Doroteja Sv. A polonij a Sv. Valentin Stol sv. Petra Sv. Matija Luče........ 1 1 1* -t »'» 1"" 1* 1* 1 1* 1* 1* i* 1* 1 Solnograd 1575 . . 1 1 . . 1 1 1 . . • 1 Ljubljana 1600 . . 1 1 1 1 1 . 1 . • 1 Vesol. cerkev 1642 1 1 • • • 1 . • • 1 S u š c a rt ¿4 cd Aprila 12 17 19 20 21 25 26 —3 ro C tí O M • h cd tí O Ph .i—i e 'g tí O •i—i cd Sh O .i—i tí >o C tí o M •i—i rt cd 24 25 —> .i—i U O &D cd U O 5-! n O H—5 S. • i—1 rtí rt O -4-j M ■ o tí cd A Ph tí > cg ■+-> cd +-> U o • i—i M • 1—! cd cd Ph ■ F—i •1—1 U m rt tí >o o tí o M • i—! • ■—i cd -5 • i—l tí >—> Marko > m > m > m > m > m P N O S m 1-1 cd > cd > i-1 cd î> cd > i—i cd > > m > m Sv. Luče........ 1* l"* 1 1* 1- 1 • 1 • 1 1 1 l* i* Solnograd 1575 . . . • • • 1 1 1 lf 1 1 1 1 it l • Ljubljana 1600 . . 1 • • • 1 . • 1 ■ 1 1 Vesol. cerkev 1642 • • 1 • • 1 • • • 1 1 1 Vel . travna Vnebohod Gospodov Sv. Job Binkoštna nedelja Binkoštni ponedeljek Binkoštni torek rt T3 CD S—i te rt tí yji O M tí •i—i P3 Sv. Trojica Sv. Rešnje Telo Rožnika 1 3 4 6 8 25 9 15 22 23 1 29 Sv. Filip in Jak. Najdenje križa Sv. Florjan Sv. Janez p. lat. v. Prik. sv. Mihaela Sv. Urban Sv. Primož i. Fel. Sv. Vid Sv. Ahacij Roj stvo Jan. Krst. Sv. Peter in Pavel Luče........ 1 1 1* 1* • • 1 1 1 1 1 1 • 1 1 Solnograd 1575 . . 1 1 • • • • 1 • 1 1 1 1 • 1 . . • 1 1 Ljubljana 1600 . . 1 1 1 • 1 1 1 • 1 • . r • 1 1 1 1 1 1 Vesol. cerkev 1642 1 1 1 • • • • 1 • 1 1 1 • 1 1 • • • 1 1 * pomeni festum devotionis. f pomeni, da te samo poldneva praznuje, 227 Mal. srpana Vel. srpana 2 4 12 17 20 22 25 26 31 1 4 5 10 il 15 16 24 28 Obiskanje D. M. Sv. Udalrik Sv. Mohor i Fort. Sv. Aleš j Sv. Marjeta Sv. M. Magdalena & o •a i > m Sv. Ana Sv. Ignacij Vezi sv. Petra Sv. Dominik M. Snežn. in Ožb. Sv. Lovrenc Sv. Radegunda Vnebovz. D. M. Sv. Rok Sv. Jernej Sv. Avg. in Daniel Lu ce........ • 1 -i 1"* 1* 1 1 -i »'' 1* 1* -i 1 1 1 • Solnograd 1575. . • it • lf 1 1 • « m m 1 ■ 1 1 it Ljubljana 1600 . . 1 • 1 • 1 1 • m 1 1 1 1 1 1 i Vesol. cerkev 1642 1 1 • • • 1 • 1 • 1 • K i m o v c a Vinotoka 1 8 14 21 22 24 25 26 29 30 4 13 16 18 21 23 29 Sv. Egidij Rojstvo Dev. Mar. Povišanje križa Sv. Matevž Sv. Mavrici j Prenos sv. Rup. ó ? Sb o C \—i C m >6 CD i> m C tí Prenos sa. Virg. Sv. Mihael Sv. Hijeronim Sv. Frančišek as. Sv. Koloman Sv. Gal Sv. Lukež Sv. Uršula Sv. Severin Sv. Simon in Juda Luče........ 1 -e 1"" 1 • • 1 l* 1* -i 1* 1* 1* 1 Solnograd 1575 . . a 1 « 1 . 1 1 1 i • • k • 1 Ljubljana 1600 . . 1 1 1 1 1 • • • 1 • • • 1 1 » l Vesol. cerkev 1642 * 1 • 1 • • • • 1 • • • • • • 1 Listopada Grudna ; 2 6 11 19 21 23 25 27 30 4 6 8 13 21 25 26 27 28 31 Vsi svetniki >% CD tí CD i> Sv. Lenart Sv. Martin Sv. Elizabeta Darovanje D. M. Sv. Klement Sv. Katarina i Smrt sv. Virgilija Sv. Andrej Sv. Barbara Sv. Miklavž Brezm. Sp. D. M. Sv. Lucija Sv. Tomaž >o •i—i >N1 O tí v Sv. Stefan Sv. Janez evang. Nedolžni otroci Sv. Silvester Luče........ 1 • 1* • L* 1* • • 1 1* 1 1 1* I 1 1 1 1 1 Solnograd 1575 . . 1 » 1 • * • 1 it 1 1 lf m 1 1 1 1 1 • Ljubljana 1600 . . 1 1 1 1 1 • 1 • 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 # Vesol. cerkev 1642 1 1 1 1708 • 1 1 1 1 i «i» 1 * pomeni festum devotionis. t pomeni, da se samo pol dneva praznuje. 228 L. 1642. je bilo torej za vesoljno cerkev predpisanih 38 praznikov; Solnograjščani, ki so jih imeli prej — izven praznikov, ki pridejo na nedelje — 53, so jih morali 19 opustiti, 3 nove (Jožef, Ana, Silvester), katerih do tistih dob niso obhajali, pa vsprejeti, ljubljanska škofija, ki je štela za Hrena 62 praznikov, je morala 32 opustiti, 2 pa uvesti (Jožef, Silvester). A ta predpis se ni izvršil. Udomačene praznike je bilo težko odpraviti. O tem je najbolj zanimiva priča naš rokopisni opravilnik, ki našteje 83 praznikov še ok. 1. 1725. Godove, ki so se pred 1. 1642. popolnoma praznovali, uvršča v posebno kategorijo — med polupraznike, festa devotionis, ki so se iz po-božnosti še nadalje obhajali. Prvi opravilnik je bil spisan med 1. 1715. do pribl. 1730; zakaj omenja se aniversarij po župniku Pavlu Pogačniku, ki je umrl 1. 1715., in predpisuje se v nedeljo pred Mohorjevim procesija k Sv. Barbari, katero cerkev so že 1. 1725. porušili, najbrž pa se je še to krajevno ime nekaj let ohranilo, dokler se ni udomačil izraz Sv. Frančišek. Mlajši zapisnik pa je iz let 1798—1805; citira namreč postavo iz 1. 1798., potem pa ima pripisek od druge roke iz 1. 1807.; ker je pa novi župnik nastopil 1. 1806. in je njegov prednik odšel 1. 1805., zato je zadnja letnica terminus ante quem za naš spomenik. Iz starejšega opravilnika še jasno odseva srednjeveški značaj. Novejših odredb ne upošteva. God sv. Joahima še stoji na starem mestu, dasi ga je premestil že Gregorij XV. 1. 1622., a prvotni avtor tega zapisnika je pozneje sam popravil to zmoto. Nikjer pa ne govori o prazniku angelov varihov, katerega je uvel za cesarstvo Pavel V. 1. 1.608. in ga je Element X. 1. 1667. preložil na prvo nedeljo meseca septembra. Od meseca decembra vključno do konca aprila našteva naš zapisnik samo praznike in sopraznike, drugih dni ne imenuje. V ostalih 7 mescih (maj—-november) pa je glede praznikov nenatančen. Pri osem godovih (sv. Janez Krstnik, sv. Ana, Vnebovzetje, Rojstvo D. M., sv. Matevž, sv. Mihael, sv. Simon in Juda in sv. Andrej), ki so bili zapovedani prazniki za vesoljno cerkev, tega ne omeni s svojimi običajnimi izrazi: solemnitas, peractio ali pa festum, festum de praecepto. Vrhutega našteje osem godov (Prikazanje sv. Mihaela, sv. Urban, sv. Primož in Felicijan, sv. Ahacij, Obiskovanje D. M., sv. Mohor, sv. Martin in sv. Elizabeta), ki so bili pred 1. 1642. zapovedani prazniki v ljubljanski škofiji, a ne pristavi, ali veljajo kot festum devotionis, ali čemu jih našteva. Isto velja o petih drugih godovih (sv. Anton Pad., sv. Janez in Pavel, Spomin Pavlov, Obglavljen je Janezovo in sv. Rupert). Nekatere izmed teh godov so praznovali n. pr. sv. Martina prav slovesno, najbrž tudi sv. Primoža in Felicijana, sv. Janeza in Pavla, sv. Mohorja in Fortunata. Zanimivo pa je, da se dva svetnika, čiju goda sta bila nekdaj v ljubljanski škofiji zapovedana praznika — sv. Vid in sv. Lukež — niti ne v * imenujeta. Čeprav je torej zapisnik potrjen, je vendar nezanesljiv. Praznike, ki so bili za vesoljno cerkev predpisani, smo zato uvrstili v našem pregledu v redu lučkih praznikov, četudi jih ne omenja zapisnik, ne pa drugih dvomljivih godov? ker ne vemo, kako so se obhajali. 229 Ako torej sledimo izrecnemu pristavku festum devotionis, naštejemo 37 sopraznikov — morda jih je bilo še več — ti zaznamenovani pa padejo večinoma v zimske in pomladne mesce, ko je manj opravka na polju. Od Od teh 37 se jih je 15 obhajalo prej v ljubljanski škofiji, kamor so spadale Luče od 1. 1461., drugih 22 pa so Lučani sprejeli od drugod. Ti so: sv. Neža, sv. Vincencij, sv. Blaž, sv. Apolonija, sv. Valentin, stol sv. Petra, sv. Jera, sv. Joahim, sv. Benedikt, sv. Janez pri latinskih vratih, sv. Job, sv. Aleš, sv. Magdalena, sv. Ignacij, sv. Klement, Vezi Petrove, sv. Dominik, sv. Hijeronim, sv. Frančišek Asiški, sv. Koloman, sv. Gal in sv. Severin, škof kolinski. Izmed teh je bil praznik sv. Joahima po rimski stolici uveden začetkom 17. stoletja, obhajal se je pa v Lučah morda že prej (v 15. stoletju) in kult sv. Ignacija so pa menda razširili duhovniki, učenci jezuitov; vsi drugi zgoraj našteti iz ven 1 j ubij anski soprazniki pa so se ohranili po tradiciji še iz srednjega veka. Med njimi stoje na čelu rimski svetniki (sv, Neža, sv. Valentin, Petrov stol, sv. Janez pri lat. vr., sv. Aleš, sv. Klement in Petrove vezi), benediktinski so: sv. Jera, sv. Benedikt in sv. Gal; od Nemcev so prevzeti Vincencij1, Koloman in Severin, drugi pa so posebno slavij eni ustanovniki redov (sv. Dominik, sv. Frančišek). Ako nadalje upoštevamo, da se v našem opravilniku 14 godov, ki so nekdaj bili v ljubljanski škofiji prazniki, ne šteje (pri nekaterih morda vsled nepaznosti) med sopraznike, dvoje se jih je celo izpustilo, 22 drugih izven-Ijubljanskih se pa slavi, potem se bomo čudili moči cerkvene tradicije, ki je po 260letni (1461—1725) zvezi ohranila spomin in ljubezen do svetnikov, ki so se častili pred zvezo z novo škofijo, spoznali pa bomo tudi, da so bile razlike v praznovanju godov ne samo med škofijami, ampak v isti škofiji med župnijami. Nas zanima še eden izraz: Festum de praecepto. Nahaja se samo osemkrat (sv. Anton Pusč., Oznanjenje D. M., Veliki četrtek, Najdenje Križa, sv. Miklavž, Spočetje D. M. in sv. Silvester) in skoro bi mislili, da pomeni praznike, ki še niso bili dolgo v navadi in pri katerih se je moralo njih obliajanje ljudstvu zabičevati. Razven o prazniku Oznanjenja D. M. in Najdenja križa nam je to precej jasno. Po zapisniku škofa Hrena se tedaj še nista obhajala godova sv. Jožefa in sv. Silvestra; prvi se je uvedel 1. 1621., drugi 1. 1642 v vesoljno cerkev. Urban VIII. je zapovedal 1. 1642. slaviti krajevne patrone in od tod praznik sv. Antona za sosesko okoli njegove cerkve; praznik Spočetja D. M. je vpeljal Hren 1. 1629 za svojo škofijo2 in papež Klement XI. 1. 1708. za vesoljno cerkev. Za časa Hrena se je praznoval še ves Veliki teden, kakor v srednjem veku, pozneje pa, ko je bila ta navada 1.1642. odpravljena, seje najbrž od škofov zapovedalo slaviti vsaj Veliki četrtek; in od njih bo tudi zapovedani praznik sv. Miklavža kot škofijskega patrona. Sredi 18. stoletja se je pa število praznikov še bolj skrčilo in tudi soprazniki so se odpravili, ko je posvetna oblast s silo prepovedala jih v obhajati. Prvo tako dovoljenje je dobila od rimske stolice Španija 1. 1727., 1 Ima sopraznik v solnograjski nadškofiji. Njegovi ostanki so bili preneseni v Solnograd. Kirch.-Lex.2, X p. 1593. — 2 Mitteilg. d, hist. Ver. f, Kram 1848 p. 77, 230 potem Napolj in Sicilija 1. 1748., na to Avstrija 1. 1754. Ta dogodek je zabeležil nazareški kronist s temi besedami: 1754 am 27. Aug. erschien ein kaiserliches Dekret mit Anschluß einer Tabelle . . . das am 1. Sept. 1753. von Seiner Heiligkeit Papst Benedikt XIV. erlaßene Indult, welches im österreichischen Kaiserstaate etliche gebotene Festtage zu Werktagen bestimmte. Das Indult mußte auf Befehl des Grafen Ernst von Athems dreimal verkündigt werden." Izmed praznikov, katere je predpisovala bula „Universa per orbem" iz 1. 1642., jih je ostalo le 15, drugi so se ponižali v sopraznike. L. 1771. je pa vlada dosegla, da so se tudi ti izbrisali iz cerkvenega koledarja in so se posti pred njimi (n. pr. pred apostolskimi godovi) premestili v adventni čas. Ljudstvo se je pa držalo starih navad. Še Marija Terezija je izdala L 1780. ukaz, „daß, wenn in das Künftige diese Tage öffentlich verkündigt, an dem Vorabend die Glocken geläutet, vor und an demselben Tage selbst der feierliche Gottesdienst mit Amt, Predigt oder einer Rede bei dem Altar, öffentlicher Lesung des Evangeliums, Vespern und Litaneien gehalten oder andere dergleichen öffentliche Zeichen der Feierung beobachtet würden, jeder solche Akt mit 10 Reichstaler zu Händen des Religionsfonds ohne Nachsicht bestraft würde.1" Cesar Jožef II. pa je odpravil tudi vse bratovščine, prepovedal procesije in vse izredne cerkvene pobožnosti, pa tudi njegovi nasledniki so se mešali v cerkvene zadeve. Posledice se jasno zrcalijo v našem drugem zapisniku izza konca 18. stoletja, ki je ves pristrižen in prikrajšan nasproti svojemu starejšemu predniku, drugači pa vestno citira cesarske ukaze „in politico-ecclesiasticis". 2. O procesijah. Rimski obred pozna sedem rednih procesij. Tri se vršijo pri domači cerkvi (na Svečnico, Cvetno nedeljo in na dan sv. Rešnjega Telesa), pri štirih drugih se gre k sosednjim cerkvam (na Markovo in trikrat v prošnjem tednu). Od srednjega veka sem se izven Rima slavi pri nas, v Nemčiji, v Galiji in morda tudi drugod Vstajenje Gospodovo s procesijo. Procesija na predvečer vernih duš je menda posebnost naših krajev. K splošno uvedenim sprevodom doda lučki opravilnik še pet drugih. Dva sta liturgična in sicer na velikonočno nedeljo popoldne s sv. oljem in na dan Vnebohoda Gospodovega; trije pa so bratovščinski, namreč na dan sv. Fabijana in Boštjana (bratovščina sv. F. in B. se imenuje 1.1631 in 1690), na praznik sv. Miklavža, škofijskega zavetnika (bratovščina sv. M. in sv. Florjana se imenuje 1. 1690. in v našem opravilniku koncem oktobra) in na osmino praznika sv. R. T. (bratovščina se imenuje 1. 1690. in v našem zapisniku.) Ta osmina je glavni praznik imenovane bratovščine. V Rimu imajo te bratovščine še dandanes pri sv. Petru in pri Mariji Večji ta dan po večernicah krasen in slikovit sprevod. Za procesijo s sv. oljem nisem našel drugih vzgledov.1 Nekaj sorodnega je slovesen sprevod, s katerim se neposvečena sv. olja na veliki 1 Rieder, Handbuch der k. k. Verordnungen über geistliche Angelegenheiten. Wien 1847 p. 192. 3 Valvasor pozna procesijo pri rožni venski kapeli v krški župniji ob enih na Velikonočno nedeljo. Ehre d. H. Kr. VIII, p. 742. 231 četrtek prinesejo pred škofa; svoje dni je bil ta obred še bogatejši in so jih nosili pod baldahinčki.1 Mogoče, da ima naša procesija kako zvezo s staro-krščansko navado, da so novokrščenci na velikonočni dan in vso osmino zvečer po večernicah šli v beli obleki v sprevodu h krstnemu kamenu. Še koncem 13. stoletja pozna ta lep običaj škof Durand v galski cerkvi.2 Procesija na dan Vnebohoda Gospodovega je pa starokrščan-skega izvira in spominja na tisto pot, katero je napravil ta dan Vzveličar s svojimi učenci na Oljsko goro. V Jeruzalemu so obhajali ta praznik zunaj mesta na sami Oljski gori in so se potem vračali v slovesni procesiji nazaj; zunaj mesta so slavili ta dan tudi v Antijohiji in v Carigradu, procesija pa je bila običajna v severni Italiji, v Galiji in tudi v Solnogradu, kjer jo predpisuje ritual iz 1. 1575. s križi in zastavami. Izven domače fare pa je bilo 16 procesij (SI. 161.). Razdeljene so bile na mesece od marca do septembra, ker v zimskem času menda ni kazalo radi slabih potov prirejati božjih potov. Te procesije so bile vse ob nedeljah ali tedaj še zapovedanih praznikih; na delavnik (?) je bila samo ena: dne 26. jan. v najbližjo soseščino k sv. Lenartu. Ako pogledamo kraje, kam so ti sprevodi šli, spoznamo, da so obiskali tekom leta vse najbližje ležeče cerkve sosednjih župnij domače (ljubljanske) škofije in oglejske očakovine. I. Lučka župnija meji na vshodu na ljub en s k o. Tja so šli sprevodi: 1. K sv. Primožu na dan sv. Gregorija. Vzrok nam ni znan. Cerkveno po-svečenje se je obhajalo šele v nedeljo po sv. Jerneju.3 A vsled te procesije so po 1. 1857. postavili altar sv. Gregoriju, ki se prej ni tukaj nahajal. Patrocinija niso Lučani tukaj obhajali, ker so bili, ko se je ta cerkev 1. 1481 posvetila, že navajeni ga praznovati pri starejši in slavnejši cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom. 2. K Materi Božji na Rosule. a) Na velikonočni pondeljek radi spomina posvečenja tamošnje cerkve. „26. aprila 1. 1669 je bilo posvečenje cerkve, h kateremu je prišlo 6 duhovnikov s procesijami."4 b) Na praznik sv. Jožefa. Kapela je bila v kratkem času tako slavna postala, da so jo iz-kratka imenovali cerkev sv. Jožefa. Tako se razlaga: Ad. s. Josephum in Lauffen. Pristavljeno pa je: pro libitu, zakaj procesija ni bila izmed starih, že vkoreninjenih, ampak nova, in najbrž je ni spremljal kakor sicer duhovnik in verniki so šli sami — propter indulgentias. 3. K sv. Elizabeti v Ljubno: a) Peto nedeljo po Veliki noči, ko je bila morda Dedicatio Ecclesiae in b) drugo nedeljo po prazniku sv. R. T., kjer so se pridružili procesiji s sv. R. T. Zadnji dan se še zdaj obhaja kot t. zv. lepa nedelja. II. Proti jugovzhodu meji lučka župnija na gornj egr ajsko. Tja so šle procesije: 1. K sv. Barbari na t. zv. straško nedeljo (t. j. nedeljo pred sv. Mohorjem ali po sv. Udalriku). Obhajalo se je posvečenje cerkve. Po zimi se 1 Durandus, 1. c. p. 223/4. — 2 Durandus, 1. e. 250/1, — 3 Orožen, Dek. Ob. p. 158. 4 Rosulski zapisnik. 232 je slavil tudi patrocinij in so prihajali verniki v sprevodih; a iz Luč morda ne. Prej navedeni analist pri sv. Frančišku pristavi po 3. dec. 1. 1715: „Drugi dan je bil patrocinij sv. Barbare in sosednje župnije so prišle kakor po navadi v procesijah." Nova cerkev sv. Frančiška je bila posvečena dne 28. nov. 1. 1728.; a zanimivo je, da se Dedicatio obhaja ob starem datumu na straško nedeljo. Tako je še dandanes. 2. K sv. Lenartu dne 26. junija, na dan sv. Janeza in Pavla, ki sta imela in še imata tamkaj svoj stranski altar. 3. K sv. Mohorju in Fortunatu v Gornji grad. a) Tretjo nedeljo po Bin-koštih, ko se je obhajalo cerkveno posvečenje, in b) na praznik obeh zaščitnikov. „L. 1627. je imel škof Tomaž Hren v Gornjem gradu slovesno opravilo in je zavkazal vsem vikarjem v gornjegrajskem komisarijatu, da naj pridejo vsako leto s svojimi župljani v procesiji, z zastavami in s petjem k materni cerkvi k patrociniju."1 4. K Mariji Devici pri Novi Štifti na Marijino Rojstvo. Tukaj so bili na binkoštno nedeljo, na praznik Vnebohoda in Rojstva Marijinega popolni odpustki. O Binkoštih so imeli Lučani doma opravilo, na dan Vnebovzetja so hodili že od nekdaj v Solčavo in tako jim je ostal tretji dan odpustkov — praznik Rojstva Marijinega — za procesijo v Novo Štifto. III. Dandanes meji lučka župnija na župnijo sv. Ane v Gojzdu, ki pa je spadala v 17. stoletju pod Nevlje kot podružnica;2 ravno tako je bila neveljska podružnica cerkev sv. Ahacija v Kališču, zdaj pod Gojzd. Tja so šli Lučani obhajat patrocinij dne 22. junija. IV. Proti zapadu se stika lučka župnija s solčavsko. V Solčavo je šla procesija dvakrat: Na dan Marijinega Oznanjenja, ko je bil patrocinij (dandanes je naslov Marije Snežne) in na dan Vnebovzetja, kar je bil najbrž prvotni patrocinij. Posvečevanje se je obhajalo 1.1485. prvo nedeljo po 2. juliju. iGospa-Sve-ta FWm=L ¿KaHie SI. 161. Smeri procesij iz Luč k sosednjim cerkvam v 17. stoletju. 1 Mitt. d. hist. Ver. f. Krain 1862 p. 108. 3 Valvasor 1. c. II p. 779. 233 V procesijah so obiskali Lučani tudi dva velika božja pota. Na dan sv. Primoža niso šli k sv. Primožu v sosednji ljubenski fari, ampak po stari navadi k sv. Primožu nad Kamnikom. Ta dan se je tam zbralo 18 župnij v procesijah.1 Še starejši je moral biti božji pot h Gospi Sveti pri Celovcu, četrto nedeljo po Veliki noči, a tekom časa je prišel že iz navade. Hodili so še samo nekaterniki. Med najnovejše božje poti pa spada procesija v Nacaret, na praznik sv. Matevža (21. sept), ki morda odgovarja tretji nedelji meseca septembra, ko je bila cerkev (1. 1662.) posvečena. SI. 162. Procesije, ki prihajajo še dandanes k sv. Frančišku. Ako ločimo različne povode tem 16 procesijam izven domače župnije, bomo našli, da jih je pet šlo ob priliki patrocinija dotičnih cerkev, štiri ob priliki posA^ečevanja, druge radi odpustkov ali nam neznanih vzrokov.2 1 Valvasor 1. c. II p. 811. 2 Vzrok so bile včasi tudi t. zv. „lepe nedelje". Te so videti deloma srednjeveškega izvira in imajo za povod prenos cerkvenega patrocinija iz adventnega ali postnega časa v poletno dobo. V zadnjih stoletjih srednjega veka so tudi v oficijelni liturgiji na enak način prestavljali praznike višjih redov, kar so zvali translatio. Brizinski koledar v 15. stoletju ima n. pr. dne 3. julija translatio s. Thomae ap. (poleg 21. dec.), 4. julija translatio s. Martini (poleg 11. nov.), 9. julija translatio s. Nicolai (poleg 6. dec.), 12. julija translatio s. Benedicti (poleg 21. marca), 2. sept. translatio s. Gregorii (poleg 12. marca) in 20. nov. translatio s. Corbiniani (mesto 8. sept.), ker so tudi, kakor v zadnjem slučaju, prenesli praznike, ako so padli v osmino večjega praznika. Dan svetni-kove smrti je bil v teh slučajih off. de ea ali pa po slučajih de octava cum commem. sancti, svetnikov oficij pa je bil na dan prenosa. Lechner, 1. c. p. 200. 15 t- 234 Zanimivo je, da se pred vsem praznujeta Dedicatio in patrocinij. Ljudstvo je ljubilo svoje hiše božje že od prvega početka. „Kjerkoli stavijo kako cerkev, zmirom tam mašujejo in ljudje prihajajo v procesijah." Tako poroča 1. 1658. mozirski župnik o priliki nove stavbe svoje podružnice pri Sv. Andreju pri Belili vodah. „Mnogi so se že ponudili, da hočejo priti v procesiji, kadar boclemo pričeli zidati, najprej komisar (dekan) braslovški s svojimi vikarji (podžupniki), potem šoštanj ski s svojimi sosedi, oni iz Črne (na Koroškem) in brez dvoma še več drugih." „Dne 4. julija je bilo pri novi, še nedozidani podružnici neizmerno ljudstva. Iz Mozirja so šli v procesiji in nabralo se je tudi mnogo miloščine."1 Drugod so romarji pomagali pri novi stavbi, donašali gradivo in opravljali najtežje posle. Tako poroča kronist ksaveri-janski. V procesijah so se verniki udeležili tudi cerkvene posvetitve (n. pr. v Rosulah 1. 1668.) in sosednje župnije so vsako leto prihajale obnavljat ta spomin.2 Kako so se vršile te procesije ? Verniki so menda šli večinoma posamezni ali v gručah, sosedi in znanci skupaj in šele pri kaki kapelici blizu božjepotne cerkve so se zbrali v sprevod. Vodil jih je njihov lastni dušni pastir. Tako se je na tak slovesen dan zbralo pri slavij eni cerkvi mnogo duhovnikov in se je poveličala služba božja. Kadar je domača cerkev obhajala svoj god, pa so vračali sosedi. Tako so imele Luče na dan sv. Lovrenca: Patrocinium Parochialis Ecclesiae et concursus. Bilo je podobno kakor dandanes. Samo, da je tedaj bilo še vse iz starih dob organizirano in urejeno, a dandanes je svobodno in prostovoljno. Zgornja slika 161. nam kaže, kako so hodili iz ene župnije tekom leta na vse strani v procesijah, naslednja podoba 162. pa riše nasprotne razmere, kako se pri eni cerkvi zgrinjajo romarji ob raznih godovih. Ker ne moremo kaj takega pokazati o lučki cerkvi, zato pa naj tukaj stoji cerkev sv. Frančiška, ki je še v mali meri ostala božjepotno središče. Ako sledimo naši 1 Mozirska kronika str. 302. 2 Praznovanje spomina na cerkvene posvetitve je dalo povod več praznikom. 1. Praznik sv. apostolov Filipa in Jakoba se je obhajal skraja koncem junija, dan po sv. Petru in Pavlu (Lechner, 1. c. p. 42). Ko pa je papež Ivan III (561—574) njima posvetil krasno cerkev v Rimu in v njo prenesel njune ostanke in sicer (najbrž) dne 1. maja, se je spojil njun praznik s tem dnevom (Grisar, 1. c. p. 620). 2. Praznik Petrovih vezi dne 1. avg. je bil v 4. stoletju samo — dedicatio bazilike sv. Petra na Eskvilinu (Marucchi, 1. c. III p. 312). Kar pripoveduje legenda o cesarici Evdoksiji, je zgodovinsko neosnovano (Grisar 1. c. p. 1721). 3. Praznik Marije Snežnice dne 5. avg. je prav- zaprav po besedah misala — dedicatio bazilike Marije Večje v Rimu (Kellner, 1. c. p. 1581 in 187 in Grisar, p. 1531). 4. Praznik povišanja Križa dne 14. sept. — je dedicatio jeruzalemske cerkve sv. Križa. 5. Praznik sv. Mihaela (in vseh angelov) dne 29. sept, je po besedah misala — dedicatio nadangelove bazilike (ob salarski cesti). 6. Praznik Vseh Svetnikov dne 1. nov. je — druga dedicatio cerkve Marije ad Martyres v Panteonu (Marucchi, 1. c. III p. 414). 7. Praznik Prenešenja hi šice M. B. v Loretu — je pravzaprav dedicatio tamošnje cerkve (Samson, 1. c. p. 76). — Dedicatio je morda tudi nekdaj zapovedani praznik Spreobrnjenja sv. apostola Pavla. V t. zv. martirologiju sv. Hieronima stoji pod imenom „translatio S. Pauli" in šele pozneje — n. pr. v brizinskem koledarju iz 10. stoletja —- se čita „translatio et conversio s. Pauli", dokler ni v 12. stoletju zadnji izraz — conversio — edini obveljal. 235 sliki v urini smeri, naštejemo naslednje romarske skupine: 1. od sv. Janeza na Peči, iz Dobrne, od sv. Jošta in iz Galicije na binkoštno soboto popoldne; v 2. procesija iz Zagorja dne 13. avg. popoldne; procesija iz Cemšenika v soboto zvečer po sv. Udalriku; 4. procesija iz Gornjega grada dne 12. marca (sv. Gregory Vel.); 5. iz Stranj poleg Kamnika, isti dan ko iz Cemšenika; 6. iz Cerkljan in sicer iz občin sv. Križa, sv. Štefana in iz župnije Šenturska Gora, v soboto zvečer pred 24. junijem; 7. posamezniki iz Cerkljan in sicer iz sosesk sv. Martina, sv. Magdalene in sv. Helene dne 7. sept. popoldne; 8. iz Preddvora vsako drugo leto dne 23. junija popoldne; 9. v procesiji se vračajo vsako leto romarji iz Višarij čez Solčavo in Sv. Frančišek domov in sicer na binkoštno soboto popoldne; 10. posamezniki pridejo iz Jezera na Koroškem dne 7. junija zvečer in gredo k Sv. Primožu na Kranjskem; in slednjič 11. vsako tretje leto pridejo dne 13. avgusta iz Sel na Koroškem. — Kako zanimivo bi bilo, ko bi kdo poizvedel ves itinerarij, ki ga napravijo romarske skupine, ker, kakor j e videti, gredo k posameznim praznikom k znamenitim cerkvam, mimogrede pa obiščejo iz stare navade tudi nekatere druge odlične hiše božje. Glavni cilj procesij je pri štev. 1 in 9 Sv. Frančišek, kjer je o Binkoštih eden izmed glavnih shodov, ravno tako tudi pri štev. 3 in 5, ko se obhaja dedicatio pri Sv. Frančišku; pri 10 je Sv. Primož na Kranjskem, pri 7 pa Nova Štifta, kamor so ta dan tudi Lučani šli v procesiji; o štev. 2, 4, 6, 8 in 11 pa mi je neznana glavna božja pot. 3. O nekaterih obredih. Izmed obredov, predpisanih v našem opravilniku, dva nista več v navadi. Naj stoji torej nekaj opazk o njiju na tem mestu, kakor še o nekaterih drugih obrednih stvareh! 1. Blagoslov zlata, kadila in mire na praznik sv. Treh kraljev. Ta dan so darovali v cerkvi knezi zlato, kadilo in miro in so tako posnemali sv. Tri kralje. Na francoskem dvoru se je ohranila ta navada še po 1. 1378.1 Ljubljanski obrednik iz 1. 1703. pozna ta blagoslov, tudi dandanašnji rimski obrednik ga ima, a v dodatku. Lavantinska „Zbirka" ga je opustila, — znamenje, da pri nas ni več v rabi. Iz obrednega besedila je razvidno, da so se omenjene reči blagoslovile v cerkvi in so se nesle potem domov. Shranjujejo se v hiši ali nosijo seboj — „ut qui ea penes se habuerint, ab omni aegritudinis et laesionis incursu tuti sint; et omnes morbos corporis et animae effugiant, nullum dominetur eis periculum, et laeti ac incolumes tibi in Ecclesia tua deserviant.. ."2 m v 2. Blagoslov soli, vode in konjev na dan sv. Štefana. Dandanes je pri nas še v rabi blagoslov vode in soli. Ta obredje videti samo v nekaterih pokrajinah razprostranjen. Ne pozna ga galska cerkev v srednjem veku (Durandus, Beleth), videti je, da ga nimajo katoličani v Nemški državi3, 1 Kirch.-Lex. IV, 707. — Gueranger, Année liturg, iii. 142« 2 Rituale Romanum. Descléc. 1901. 8°, p. 38* 8 Kirch,-Lex.2 IV in Register ga nikjer ne omeni, 236 in tudi v rimski obrednik ni sprejet. Njegov lokalni značaj že izraža napis dotičnega blagoslova v ljubljanskem obredniku iz 1. 1703: Benedictio Salis et aquae major, ex antiquo Ecclesiarum Parochialium ritu fieri solita in die festo S. Stephani Protomartyris. Podobno solnograjski obrednik iz 1. 1575: Benedictio salis maior, quae ex antiquo consueta est fieri in die sancti Stephani protomartyris in Ecclesiis parochialibus. Po besedilu blagoslova nima ta nobenega stika s sv. Štefanom. Videti je, da stoji v zvezi z živinorejo in s poljedelstvom. Blagoslovljene soli dajo še tisti dan živini v hlevu in jo tudi pozneje rabijo, ako je obolela. Z blagoslovljeno vodo pa škropijo polja. „Na Štefanovo vlivajo vodo v izvirke, naj bi ne usahnili, in tudi polja poškropijo, da bi bolje rodila."1 Obred blagoslovljen j a konjev pa je mnogo bolj razširjen. V Rimu se blagoslovijo na dan sv. Antona Pušč., dne 17. jan., v cerkvi sv. Evze-bija na Eskvilinu.2 Rimski izvožčeki se peljajo ta dan po blagoslov. Na Bavarskem se blagoslovijo konji na dan sv. Lenarta. Sv. Anton in sv. Lenart sta priprošnjika za zdravje pri živini. Pod njunim naslovom ima tudi lavan-tinska „Zbirka" blagoslov konjev.3 Na Ruskem se blagoslavljajo na dan sv. Jurija, predno se izpusti čeda na pašo. Tako je v vseh teh običajih razviden namen in pa prilika blagoslova. Zakaj pa se konji blagoslovijo na dan sv. Štefana? Ljubljanski obrednik iz 1. 1703. poda besedilo, a v besedah ni nobenega stika s tem praznikom. Heuser meni, da se sv. Štefan zato časti kot zaščitnik konjev, ker so obhajali ta čas poganski Nemci zimski solnčni obrat in so darovali konje. Spomin na to se je ohranil v drugi v v obliki še v krščanski dobi.4 Na Švedskem, ob Renu, na Svabskem dirjajo ta dan konjeniki čez polje, v nekaterih cerkvah pa se blagoslavlja oves in klaja. Po nemških vitezih se je preselil ta spomin tudi k Slovencem. A pomniti je, da se pri nas samo konji ta dan blagoslavljajo, česar Heuser pri Nemcih ne omenja, tudi solnograjski obrednik iz 1. 1575 tega blagoslova ne pozna. Kako se je ta običaj vršil v Mozirju, poroča Orožen: „Vsako v leto so prijezdili na konjih mladeniči iz okolice na dan sv. Štefana k cerkvi in so se razstavili s konji na dvorišču pred župniščem, župnik pa je nato blagoslovil konje. Potem so jezdili na Oljnik in tam v krogu okoli kapelice sv. Štefana, ki je stala na mestu, kjer je zdaj enako imenovana pokopališčna cerkvica. Župnik Sairinger (1803—1837) je ta blagoslov odpravil."5 Podobno je bilo tudi na Kranjskem.6 3. K blagoslovlj enju vejic na cvetno nedeljo pristavi lučki opravilnik, „da se naj župljani opominjajo, da bi opustili prazne vere in zlorabo ž njimi". Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je s tem menil.7 V laški okolici vtikajo blagoslovljeni les za streho, da bi strela ne udarila vanjo, in poletu jih zažigajo med molitvijo na polju, kadar pretijo hudi oblaki, da bi se odvrnila nevihta. A to ni nobena vraža. 1 Pajek, Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev, V Ljubljani 1891 str. 23L 2 Diario Romano, 1902 p. 20. — 3 Collectio rituum p. 292, — 4 Kirch.-Lex.3 IV, 1433, — 5 Moz. kron. str, 70. — 6 Valvasor, 1, c. II p. 770. in VIII. 778, — 7 Pajek, Črtice, str, 116 nima ničesar podobnega,- 237 4. Zanimivo je, da je bila za grehe, škofu pridržane, v ljubljanski škofiji v 17. stoletju še javna pokora. Tako določa škof Hren na gornje-grajski sinodi 1.1605.: Oppressionem parvulorum ... revocamus ad puhlicam feriae quartae Cinerum in Pontificali4 descriptam poenitentiam.5 Grešniki so se morali predstaviti škofu ali njegovemu namestniku na pepelnično sredo, ki jih je blagoslovil in za nje molil, potem pa jih je izgnal iz cerkve, kakor je bil Adam izgnan iz raja. Naložil jim je pokoro, prepovedal jim je vstopiti do zopetnega vsprejema v cerkev. Cerkvena vrata so se na to zaprla pred njihovimi očmi, Šele zdaj se je pričela sv. maša. Na Veliki četrtek so bili zopet sprejeti v cerkev. Obred tega dneva spada med najlepše in najbolj prisrčne strani rimskega pontifikala. 4 Pontificale Romanum. Pustet, 1901 p. 225—235. Pars tertia: De expulsione publice poenitentium ab ecclesia in feria quarta cinerum. De Reconciliatione Poenitentium in Feria V. Coenae Domini — 5 Orožen, Dek. Ob. p. 66. KAZALO. Stran Dovoljenje za tisek in priporočba ... ............V Posvetitev.......................IX Predgovor.......................XI Seznamek slik.......................XIV Popravki in dodatki....................XVI I. Župnijska cerkev Marije Snežne v Solčavi ...................1 Kapelica sv. Ane..........................7 Podružnica sv. Duha......................8 II. Župnijska cerkev sv. Lovrenca v Lučah........................9 Podružnica sv. Antona Puščavnika.............13 Jubilejska kapelica sv. Cirila in Metoda..............15 III. Župnijska cerkev sv. Elizabete v Ljubnem...........15 Podružnica Matere Božje v Rosulah.............20 Podružnica sv. Primoža................25 Podružnica sv. Miklavža v Rastkah............26 IV. Župnijska cerkev sv. Frančiška...............27 Popis stavbe...................27 Zgodovina....................28 Cerkvena oprava..................32 Dragocenosti............... ... 39 Cerkvena obleka..................46 Spominki in slike.....•............50 Podružnica sv. Mihaela v Radmirju............52 Podružnica sv. Jakoba v Okonini .............55 V. Župnijska cerkev sv. Kancijana v Rečici............60 Podružnica sv. Janeza Krstnika na polju...........62 Podružnica sv. Katarine v Gorici ... .........64 Podružnica Device Marije v Kokarju..... ...... 66 VI. Samostanska in župnijska cerkev Matere Božje v Nacaretu ......68 Loretska kapela..................69 Velika cerkev...................73 Popis altarjev...................77 Oljnate slike...................79 Božjepotni spomineki.................81 Podružnica sv. Urbana................83 VIL Župnijska cerkev sv. Jurija v Mozirju.............84 Podružnica sv. Miklavža...................88 Cerkvica sv. Štefana na pokopališču............91 Podružnica Device Marije na Brezju............92 Podružnica Matere Božje na Lepi Njivi...........95 VIII. Župnijska cerkev sv. Mihaela nad Mozirjem...........98 Podružnica sv. Radegunde...............100 239 Stran IX. Župnijska cerkev Device Marije pri Novi Štifti..........103 Kapelica božjega groba................110 Podružnica sv. Miklavža................115 Podružnica Matere Božje v Kamenolomu...........116 X. Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem gradu.....119 Popis sedanje stavbe................ . 119 Stara samostanska cerkev...............122 Nekdanji altarji..................129 Druga cerkvena oprava................136 Nagrobni spomeniki.................136 Zgodovina nove stavbe................142 Sedanji altarji.......... ........143 Odpravljene kapelice zunaj cerkve.............150 Grajska kapelica sv. Tomaža apostola...........150 O gornjegrajskem grbu................153 Podružnica sv. Lenarta................155 Podružnica sv. Magdalene...............156 Podružnica sv. Primoža in Felicijana............158 Podružnica sv. Petra v Bočni..............161 XI. Župnijska cerkev sv. Martina za Dreto............162 Podružnica sv. Jošta.................163 Kapelica sv. Gervazija in Protazija............169 XII. Pregledi......................171 1. Pregled župnijskih cerkev glede prostornosti........171 2. Kronologičen pregleg cerkvenih stavb...........171 3. Zgodovinsko-topografičen pregled cerkvenih selišč.......172 4. Cerkve in cerkvena oprava v prvi polovici 17. stoletja . . . . 175 5. Kronologični pregled zanimivejših skulpturnih del.......178 6. Datirane freske..................178 7. Datirane oljnate slike................178 8. Seznamek umetnikov................179 XIII. O svetnikih, ki se časte v gornjegrajskem okraju, s posebnim ozirom na patro-cinije oglejske in solnograjske cerkvene pokrajine...........185 1. Statistiški pregled cerkvenih patrocinijev.......„ 187 2. O razmerju patrocinijev južno in severno od Drave......193 3. O izbiri patrocinijev....................194 4. O češčenju domačih svetnikov.............197 5. O starozakonskih svetnikih, ki se častijo pri nas.......200 6. O dobah češčenja nekaterih svetnikov...........207 Srednjeveški patrociniji na Spodnjem Štajerskem........217 XIV. Lučka opravilnika iz 18. stoletja..............218 Matriculae peractionum................219 1. O praznikih...................225 2. O procesijah.......... ........230 3. O nekaterih posebnih obredih.............235 Kazalo.........................238 Razprave istega pisatelja. „Ein langobardischer Altar in S. Maria del Priorato auf dem Aventin" v knjigi SupcDjioiTLov ap/ouoXdfaov, Rim, 1900. „Architektonische Untersuchung von S. Croce in Gerusalemme in Rom" ter „Sancta Maria in Vescovio, Kathedrale der Sabina" v listu Römische ■Quartalschrift für Archaeologie und Kirchengeschichte, Rim, 1900 in 1902. „Eine syrische Miniaturenhandschrift des Museo Borgiano" ter „Ueber angebliche Georgsbilder auf aegyptischen Textilien im Museum des Campo Santo" v listu Oriens christianus, Rim, 1902. „Unbekannte Bildwerke und Malereien aus dem oberen Sanntal" v listu Mitteilungen der k. k. Zentral-Kommission für Kunst und historische Denkmale, Dunaj, 1903. „Santa Maria Antiqua -— eine neu ausgegrabene alt ehr istliche Kirche am römischen Forum", „Über die Entwicklung des Kirchenbaues im Oberburger Dekanate" ter „Kirchliche Einrichtungsstücke aus der Kartause Seiz" v listu Kirchenschmuck, Gradec, 1903—1905. „Kronanje Marijino v vatikanski zbirki slik" v listu Dom in Svet, Ljubljana, 1901. - - „Bazilika sv. Križa v Rimu", „Sv. apostol Andrej v krščanski ikonografiji", „Bazilika sv. Jurija v Rimu", „O grških napisih v katakombi sv. Priscile v Rimu", „Dragocena monštranca in kelih pri Sv. Frančišku v Sa-vinski dolini", „Bronasta vrata bazilike sv. Petra v Rimu" ter „O grbih na cerkvenih predmetih v konjiški dekaniji" v listu Voditelj, Maribor, 1901—1905. /