)EN - I » 1 ™S:5e: ; sniiiiiiiii ti tp T n 3-J Ut J_i GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IX. žtev. 22 (451) TRST - SOBOTA, 15. JUNIJA 1957] Posamezna štev. 25 Lir DELAVSKA " ENOTNOST vi :if pri eli sl' tonil ističltl em p! 'arn :anski lic. ti urn' -noi a trža iai Božid iliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiillliiiiiilillliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii ! g '‘lik{. množice delovnih ljudi vodijo ostre horbe. V tkl so železa rji. gradbeni de-A grafični delavci trgovskih pekovski delavci, teža-*n druge kategorije obdelo-Cev zemlje, poldržavni name. še drugi. Velikim ak-1,1 v vsedržavnem merilu so v Trstu, kot v drugih mestih P°krajinah, pridružile stavke ""nščeneev Aquile, ladjcdelni-, "Giuliano», Tržaškega arze-U a' Gre, kot v primeru bor-t T-« °bdelovalcev zemlje v Po-J C ’*6ah in Pavese, za velikan-Sikanja, ki so zrušila in ru-enja > ° ^10nl° agrarcev. erna ! Kdor hoče analizirati položaj v nanoihliji jn j)r; nas_ ]^ot je v re- nek*1 5 l**’ ^'° S°tovo našel razloge Pucci' ' Sq Pač isti. ki so po- r°čili vladno krizo in jih je ioištvo CGIL nakazalo kot ti ska tt(IZ globokega gospodarskega še iz 1 socialnega nesorazmerja, ki Iddaja v deželi na škodo delav. ilentit pgu razreda in delovnih slo ve-1 kar je posledica naraščajo-:,IČk‘ prevladovanja velikih in-ikiin zemljiških mono-l1] °v 1 tovarnah, na deloviščih tachn1 ” lovnem življenju na spio. d-fl |°> ki hoče vsiliti režim nizkih >d hi , c in vedno večjega izkorišča. 30 ^ 1 delavcev, za dosego vedno opel* 'jih dobičkov.it 2i'Žalike borbe delovnih ljudi, Ork« za nami ali se še odvijajo, ohn: -1 izraz globokih teženj širokih op. 1 n°žic, hočejo pravičnejše sorazmerje, ki ga da-narašča- -VejS «i. Dobički stalno « - i'Slno 2:1. 15 V trn • , n ne samo zaradi modernimi, imsk< !0 G\\ v organizacije dela kar ak: ^ ^Vs,‘kak°r znanstvena pospeši, :keste delavnosti — marveč tudi Z dr^1 'l(li večjega fizičnega in d liski večjega fizičnega in , e"a napora delavca. Toda J, ^^edno s tem manjka izbolj. plač, to je izboljšanje :Soci0L V ^njske ravni delavca. In Tge'e1 Diju l°’ vsak" zahtevo i n «iO , s u Confindustria nesramno s >- ^ 5i|tn ne ho težko razumeti s*1 dogaja na sindikalnem ina «US« ne ojno ,raljei ij'IUs,trije‘ in njihovi neposred-i kV'1 ,! Posredni prijatelji, ki se ms f‘lj|.'eò let trudijo, da hi poglo-9.15 ‘ j^1 sindikalni razkol. Delovni i'i!ha( | ie vseli kategorij se zave« Z' lJu velikanske škode, ki jo je "ae sindikalni razkol na ,|J( i11 obrambe in pridobitev .-I -'vi' mezdnih in delovnih '°čju. Zaman se čudijo tisti, d-duij mini* ah i št. rane nivef itnoS1 eia -lika odfl ‘te. 20 17. % P Znanstveniki ZDA proti jedrskim poskusom ^soi odbor ./ eze ameri-|.| znanstvenikov je v sredo D ' javnost poziv za sklenitev ‘tv '®10v atentata, ki arabske da ji- TU štirih izvršen v nedeljo v neki V je več tisoč Francozov \ 2lralo poulične pogrome. 'Ciali .fa ki ne in prisilili trgovce, S|f.h.1 111 "rali zapirati. Svoj faši. ' *"'s so iznesli seveda tudi 'itt^T^bivalstvom in njegovo '"Vh-0' ^ako s0 zažgali več av-'*"jtii **0V *n "plenili skoro vse "jtif.ptp- Francoska policija. t(l , "s z vojaškimi oddelki je mirno gledal 1 fr ranjenih ni go j e v, kljub poedinim primerom ki se omejujejo na nekatera podjetja ali sektorje — paternalističnih privolitev. Delovni ljudje, ki vodijo bor. be, lahko rečemo pripadniki vseh kategorij, so popolnoma razumeli in to dokazujejo s sijajnimi enotnimi stavkami — da se je treba postaviti po robu Confindustriji in delodajalcem na splošno, v enotni fronti delovnih ljudi. To je treba izvajati ne samo v borbah, marveč tudi pri pogajanjih za delovne pogodbe. Ni dovolj, da so delavci enotni samo v borbah, kar je vsekakor razveseljivo. Treba je obenem, da se borbe ne zaključijo s podpisom ločenih sporazumov, ki po svojem bistvu niso demokratično dejanje in ne predstavljajo zadovoljive rešitve za delavce. Zf/eda pa, da hoče iti po tej poti Delavska zbornica-CISL v Aquili. Po dveh dokazih enotne akcije1 delavcev, zgleda, da se hoče voditi poga* j ar u ločeno in morda so se slednja že začela. Baje se hoče sporazum brez prisotnosti sindikalne organizacije SILP-CGIL. To bi pomenilo, da se hoče še vedno vztrajati pri napakah, kar bi delavci nedvomno ostro obsodili. Danes imamo objektiven in subjektiven položaj, ki je ugoden za razvoj borb delovnega ljudstva, za razvoj akcijske enotnosti. Sindikalne borbe so v vseh sektorjih v porastu, kar je nedvomno velike važnosti. V borbah so bili storjeni vidni koraki naprej, na podlagi zahtev delavcev. Problemi, ki jih je treba rešiti, so življenjske važnosti za vse kategorije, in neglede na posebnosti vsake, i-majo vse isti cilj; napredovanje delovnih ljudi po poti izboljšanja življenjskih pogojev. Vsaka njihova pridobitev pomeni splošen napredek za vse delovne sloje. Zato se postavlja kot nujno posebno v Trstu vpraša^ nje okrepitve akcijske enotnosti na bazi in v vrbovih sindikalnih organizacij. Delovni ljudje, ki dokazujejo svojo pri, pravljenost za borbe, naj vztrajajo, da sc ta enotnost uresniči. To je predpogoj za uspeh v bor. ?)i proti grabežljivim in trdovratno nepopustljivim delodajalcem. ARTURO CALABRIA Danes seja CK Danes, v soboto 15. ju-n’ a se ob 18. uri sestane na sedežu ul. Capitolina 3 Centralni komite naše par-" tije. Mednarodno srečanje mladincev Te dni je bilo v Palermu mednarodno srečanje mladincev iz sredozemskih dežel. Srečanja so se udeležili mladinski delegali raznih političnih pripadnosti iz Italije, Francije, Jugoslavije in arabskih dežel, Zvezo Komunistične mladine je zastopal tov. Livio Suša, ki je predlagal naj se olvori mednarodna kampanja za nabiranje zdravil za Alzi ree, ki se neustrašno borijo za svobodo in neodvisnost. Predlog je bil sprejet z odobravanjem. Američani niso imeli posebne sreče s prvim poskusom med-kontinentalnega izstrelka «A-tlas». Izstrelek je namreč eksplodiral takoj po izstrelitvi in sicer v višini kakih 2000 m. ČIo. veških žrtev ni bilo, tako namreč poročajo uradni viri. Živahne priprave v sekcijah zaVI. kongres naše partije • Sekcij a Sv.Jakob vpisala 20 novih članov • V nabiranju prispevkov Skedenj presegel cilj za 25°j0 ckcije z:?dni in celice so posebno zadnje dni pospešile svoje priprave za VI. kongres naše partije, ki bo od 28. do 30. junija. Poleg plodne diskusije o tezah za kongres, ki jih je pripravil CK in objavil naš tisk, si tovariši marljivo prizadevajo v dveh osnovnih kampanjah: pri. dobivanju novih članov za partijo in nabiranju denarnih prispevkov za kritje stroškov kongresa. Diskusija prehaja dejansko v zaključno fazo in poedine celice ter sekcije pripravljajo svoja poročila, ki jih bodo pred. ložila na kongresu. V nekaterih sekcijah so začeli voliti delegate za kongres. Gre za najboljše tovariše, ki so s svojim požrtvo-valnim delom, pridobljenimi iz. kušnjami in predanostjo najboljše jamstvo, da bodo vredno zastopali na kongresu svojo celico, iznesli zaključke diskusije in stavili konkretne predloge za čim uspešnejše bodoče delovanje v sklopu velike in sla. vne družine Komunistične partije Italije, ki šteje nad dva milijona članov. V kampanji pridobivanja novih sil za partijo je sekcija Sv. Jakob do sedaj vpisala 20 no. vib članov. 11 članov je sprejela sekcija Tomažič, sekcija Barriera 5, sekcija Curici I, Trebče 1, Sv. Vid 3, Opčine 2, Sv. Križ, Boršt, Sv. Alojz pa vsaka po enega novega tovariša. Kot vidimo sta na častnem mestu Sv. Jakob in Tomažič, kar dokazuje, da so se tovariši v resnici potrudili. Samo še dva tedna nas namreč ločita od kongresa, to je od dneva ko borno zopet postali sestavni del KPI. Zato je seveda tembolj potrebno, da pristopi- Kratko življenje Zolijeve enobarvne vlade mo v veliko in mogočno družino italijanskega proletariata, ki ima v svojem aktivu toliko lepili in pomembnih zmag, številčno in organizacijsko močni. Tako bo lahko tržaška avtonomna federacija predstavljala znaten doprinos v borbah, ki jih vodi italijansko delovno ljudstvo za rešitev osnovnih proble-mov življenja, za mir, delo in socializem. Objavljamo zneske, ki so jih razne sekcije KP doslej nabrale za VI. kongres KP TO: Milje 105.880, Sv. Jakob 70.000, Sv. Alojz 31.505, Sv. Ana 34.120, Kolonkovec 30.015, Curici 27.110, Pončana 24.100, Rojan 20.703, Tomažič 26.800, Sv. Vid 12.066, Sv. Ivan 11.630. Barrie. ra 11.500, Greta 19.482, Trebče 19.000, Barkovlje 5.550. Prato-longo 4.090, Opčine 3.700 in Aeegat 20.000 lir. Poleg gornjih zneskov, so po. siale zadnje dni nadaljnje zneske naslednje sekcije : Sekcija Skedenj je poslala 100.000 lir. Škedenjski tovariši so z nabranim zneskom ne samo dosegli svoj cilj 80.000 lir, marveč ga tudi presegli kar za 25 odst. Požrtvovalnim tovarišem iz Skednja gre zalo še posebno priznanje in pohvala vse partije. Sekcija Pralolongo 4.150, Milje 8.430, Magdalena 2.320, Greta 2.810, Barriera 21.797, Pončana 7.670, Sv. Ana 4.700, Rojan 8.8J5, Sv. Alojz 3.780, Curici 5.150, Tovarna strojev (montažna delavnica) 5.000, razni 16.354, Aeegat, skupina ul. Broletto 3.350. Do 11. junija je osrednja u. prava prejela skupno 660.657 lir. Izvedeli smo tudi, da so razne druge sekcije že nabrale določene vs* o te za kongres, zato jih pozivamo, naj denar dostavijo o-srednji upravi. Pozivamo tudi vse sekcije in celične komiteje ter vse tovariše, naj pospešijo lo delo, da bi mogli v času, ki nas še loči od kongresa, priti do ciljev, ki smo si jih postavili in jih po možnosti preseči. Igra se nadaljuje... r°H se je moral odpovedati, po zaslugi socialdemokratov, čeprav s težkim srcem, /z-1 Agnelella in MEN, ki so se javil je, da so glasovi misovcev nesprejemljivi in ko je ugotovil, da so bili odločilni, se jim je odrekel. Bartoli se ni odrekel. Povsem mirno je šel možakar na sijajno potovanje v deželo lepili krav in krasnih tu-lipanov. Pustil je svojo stranko naj se otepa v notranji krizi. Tudi tam so taki, ki simpatizirajo s stališčem Zolija in hočejo, da bi se Bartoli odrekel. Toda stalo jih bo mnogo truda, da ga odtrgajo od stolčka! Bes je sicer, da so v Trstu stvari potekale drugače kot v Rimu: tu jo bil Bartoli izvoljen z glasovi demokristjanov, poleg liberalca, dveh monarhistov in Še nekoga, za katerega ni znano kdo je, morda miso-vec. Toda v razmerju s Pin-cherlom, ki je dobil 19 glasov, /\ <1 ponedeljeka je Italijanska ^ republika zopet brez vlade. Čeprav nerad, se je moral Zoli v ponedeljek ko je bilo točno ugotovljeno, da bi po odštetju fašističnih glasov ostal v manjšini odločiti za ostavko vlade. Po prvem štetju glasov v zbornici, so namreč pozneje ugotovili nerodno pomoto, kiji menda ni primera v zgodovini parlamenta, Glasovi dveh poslancev so bili pomotoma zabeleženi kot vzdržani, v resnici pa sla oba glasovala proti vladi. Menda se kaj takega lahko pripeti kvečjemu šolarčku v pr- vem razredu, tokrat na se je pripetilo v parlamentu. In to je spravilo Zolija in njegovo vlado v zares neroden položaj — upoštevajoč njegove izjave, da bo odštel glasove fašistov, do-eirn je bil zadovoljen z glasovi monarhistov. Tako se je moral končno odločiti za ostavko. Od ponedeljka so v teku razgovori i ti sestanki Položaj je precej zapleten in nejasen. Jasno je le to, da vlada kot si jo zamišlja Krščanska demokracija in sicer brez socialnega odprtja in d iskri mina. cijsko usmerjena proti levičar- Važen sporazum ZSSR-Finska Število še znano skim strankam, pa naj jo sestavi kdor koli, ne bo mogla imeti uspeha. Govori se o različnih rešitvah. S stralli KD se namerava sestaviti neke vrste nepolitično vlado enobarvna bi verjetno ne dobila več zaslombe fašistov to je poslovno vlado, ki bi se omejila na predložitev proračuna, odobritev evropeistične pogodbe in predčasni razpis volitev. Zgleda pa, da bo ta rešitev težko izvedljiva, ker bi taka vlada pomenila popolno paraliziranje države do volitev. Vatikan se je s svoje strani grobo vmešal v reševanje vladne krize. Vatikansko glasilo je namreč objavilo članek v katerem pravi, da je vsako sodelovanje med atoličani in socialisti nemogoče. Fanfani pa je pozival prejšnje stranke vladne koalicije na solidarnost. O tem pa noče slišati Saragat, ki bi hotel imeti zopet mesta v vladi. Komunistični parlamentarci so obsodili spletke in se izjavili proti poslovni vladi, ki bi pomenila ponižanje za republiko ter proti predčasnim volitvam, ker menijo, da se lafiko sestavi učinkovita vlada, seveda če se opusti zapiranje proti levici. Reakcionarna francoska vlada Po 22 dneh krize je Francija dobila v sredo novo vlado, ki jo je sestavil radikalec Bourges-Maunoury. Vlada, ki je prejela zaupnico v narodni skupščini z 240 glasovi proti 194,se v bistvu ne razlikuje od prejšnje, to je Molletovc vlade. Tudi nova vlada ki so jo podprli socialisti, de. loma radikalci in neodvisni, se je namreč v glavnem izjavila za nadaljevanje vojne v Alžiru, kar ji daje kar najbolj reakcionarno obličje. RESOLUCIJA dolinskega občinskega sveta za deželno avtonomijo Na zadnji seji, ki je bila v torek 11. t. m. je dolinski občinski svet soglasno odobril naslednjo resolucijo o deželni avtonomiji : «Občinski svet dolinske občine je sklenil aktivno podpreti delovanje in prizadevanje vseh. ki se trudijo za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska rrajina v smislu člena 116 republiške ustave. \ tej zvezi in v skladu s težnjami prebivalstva desnega brega Tilmenta podpira ustanovitev nove pokrajine s sedežem v Pordenonu. Za prekinitev jedrskih poskusov Predsednik švedske vlade, ki se mudi le dni na obisku v Jugoslaviji. je izjavil, da je treba doseči vsaj začasno prekinitev vseh poskusov z jedrskim orožjem, dokler komisija znanstvo, ni kov v okviru OZN ne pove končnega mnenja o škodljivosti eksplozij. avtonomne dežele naj bo največje industrijsko, prometno, * središče. Glavno mesto Trst, ki je upravno in politično Tržaško ozemlje mora uživati v okviru avtonomne dežele najširšo zakonodajno, upravno in finančno samoupravo, in to zaradi njegove različne gospodarske in socialne sestave. » V splošno korist prebivalstva novo ustanovljene avtonomne dežele naj se ustvarijo pogoji za najširšo samoupravo občin in otalih javnih ustanov, kar bi odgovarjalo načelu in duhu republiške ustave. Posebni statut nove avtonomne dežele naj vsebuje podrobne določbe za zaščito Slovencev v Italiji, kakor to določa člen 6 in drugi členi republiške ustave ter še bolj podrobno Posebni statut, ki je priložen londonskemu sporazumu od dne 5. oktobra 1954. Določila, ki bodo vsebovana, v posebnem statutu novo ustanovljene avtonomne dežele, naj zaščitijo vse Slovence, ki živijo v Italiji, ker bi bilo krivično in nenaravno, da bi Slovenci v Italiji uživali različno manjšinsko zaščito po različnem kraju njihovega bivanja, kar bi nasprotovalo načelu ustave o enakopravnosti vseli državljanov.)) vzdržali, je zadostovalo 20 glasov demokristjanov. Kot župan je lahko brez skrbi in za to se mora zahvaliti socialdemokratom. Kot vodja občinskega odbora je sprejel glasove fašistov, ker bi drugače ne mogel sestaviti odbora ; toda izvirna hiba je v izvolitvi župana. Toda tristrank arsivo se nadaljuje v pokrajinskem svetu. Socialdemokrat je in republikan. ci, ki se hočejo pokazati kot brezbrižni za stolčke, nimajo namena oditi. Sodelovanje se nadaljuje povsod, kot prej. Kar se je pripetilo na občini je samo epizoda ir, njene začasnosti ne zanikajo niti tisti, ki so igrali svoje vloge. Zopet se govori o štiristran-ski, tristranski, dvostranski koa. lici ji. Socialdemokrat je so že itak pripravljeni sprejeti vse. Zadovoljili bi se celo samo z zunanjo podporo enobarvnega odbora, brez Bartolija, toda tu. di z Bartoli jem na čelu. Videli bomo še marsikaj! Odkar je enobarvni odbor, se na sedežu socialdemokratov ne najde žive duše. Protikomunistična zborovati ja in konference ubogega Lonze služijo za vlivanje borbenosti demoraliziranim, besnim, požeruhom... stol. čkov in prebend. Lonza je s svojo politiko klavrno pogorel, posebno odkar je začel igrati vlogo velike politične osebnosti in manevrirati, da bi osamil komuniste in ustvaril majhno demokratično opozicijo, ki bi služila njegovim namenom. Ob tej priliki, se je socialdemokrat, ska stranka pokazala kot stranka klentel, brez notranje pove. zanosti, daleč od idealov, za-skrbljena samo nad tem, da ne izgubi stolčkov in volivcev, torej pravcati urad za nameščanje pri koritu. To so ugotovili strankini člani, ki se preživljajo z delom in verujejo v socializem Bartoli se ne bo umaknil kol rezultat manevrov in kompromisov. Sicer pa nikogar ne in-teresira, da bi se ta enobarvni odbor nadomestilo z odborom, kot je bil prejšnji. Oba imata namreč isto linijo in isto politiko. Mi vztrajamo na tem, da se je treba boriti, zadeti je treba združeni isto tarčo, tudi če se moramo boriti ločeno, ker pro. tikomunizem je prešel v kri, ali je bil v krvi že prej, pose. Imo pri tistih, ki so bili za časa fašizma fašisti. Boriti se. pomeni ne diskriminirati. pomeni ne izdati delavskega razreda z ločenimi s po. razumi, pri katerih se zopet u-veljavlja neki socialdemokrat : pomeni borili se dosledno proti fašistom in doprinašati z odloč nostjo in vztrajnostjo v borbi proti klerikalizaciji. Ideje, ki smo jih iznesli niso samo naše: postajajo ideje pretežne večine Tržačanov, ki ho če jo imeti demokratično i?i do. stoino občinsko upravo, ki bo znala služiti koristim vsega mesta. CA RNK) ZASEDANJE GIBANJA MIRU V RIMU 6. V četrtek sta tovariša Bulganin in Hroščev zaključila svoj obisk na Finskem. Ob zaključku je bilo izdano skupno poročilo o razgovorili, ki sta jili imela visoka sovjetska predstavnika z vladnimi predstavniki Finske. Poročilo podčrtuje sklep obeh držav za medsebojno mirno sožitje in ojačanje trgovinskih izmenjav. Še posebnega pomena je skupna izjava v točki, ki govori o nujni potrebi pogajanj za razorožitev. ZSSR in Finska smatrata za potrebo, da pride do sporazuma o brezpogojni prepovedi vsega atomskega in vodikovega orožja in to v okviru mednarodne kontrole, kot tudi do brezpogojnega prenehanja jedrskih poskusov. V izjavi se pravi nadalje, da so se kljub različnemu političnemu sistemu odnosi med obema državama v zadnjih letih zelo ugodno razvijali tako, da so danes dobri in iskreni, ker temeljijo na razumevanju. Na osnovi sporazuma med ZSSR in Finsko je bila trgovinska izmenjava za leto 1957 povišana na 100 milijonov rubljev. V mestu Tampere je imel tov. Ilruščev kratek govor v katerem je dejal, da bo kapitalizem uničilo moč-, ne j še orožje kot so vodikove in atomske bombe; uničilo ga bo ideološko orožje, povezano z mogočnim poletom delovnih razredov. Na sliki: tov-Hroščev in Bulganin v Helsinkih, v spremstvu prvega ministra Finske Suk. selainena (na desni) in pobočnika predsednika finske republike (na levi). junija se je sestal v Rimu nacionalni svet miru, ki je imel v ospredju zasedanja vprašanje borbe za prenehanje jedrskih poskusov. Zasedanja so se udeležili politični eksponenti in predstavniki s področja itali janske znanosti, poleg predstavnikov pokrajinskih odborov gibanja miru. Tržaški odbor miru je zastopal občinski svetovalec Franc Gombač, ki je skupno z dr. Teinerjem in ing. Braunom član nacionalnega odbora. Ob povratku iz Rima smo stavili tovarišu Gombaču nekaj vprašanj o delu nacionalnega sveta miru, s posebnim ozirom na probleme, ki zanimajo Trst, VPRAŠANJE : Kateri so najvažnejši vidiki tega zasedanja nacionalnega sveta miru? ODGOVOR: Zasedanje je i- mclo svoj pomen, ker je bil to zadnji sestanek tik pred zase» datljem Svetovnega sveta miru, ki Ito v Colombu (Ceylon). Zasedanja Svetovnega sveta miru se bo udeležila močna delegacija italijanskega gibanja miru. Pri tem je treba podčrtati, da je gibanje miru v Italiji naj- močnejše evropsko množično gi- ! problemov, se je postavilo, kot banje. Zato bo prisotnost itali- j najbolj nujen problem borbo janskih predstavnikov v Colom. ! proti atomski blaznosti, proti bu važen čin ite! j, ker bo to ! jedrskim poskusom, zaradi ve- ti oprino« izkušenj in smernic za razvoj akcije v vsem svetu. Značilna nota zasedanja nacionalnega sveta, je bila znatna udeležba osebnosti iz vrst PSI, ki še nadalje osebno delujejo za gibanje miru in to tudi po zna. ni resoluciji PSI. s katero je umaknila svojo udeležbo iz gibanja kot stranka. Poslanec Luzzatto, ki je imel eno izmed poročil na sestanku, je potrdil svojo udeležbo v gibanju- miru, isto tako udeležbo drugih socia, lističnih osebnosti. Dejal je, da to stališče nikakor ni v nasprotju z resolucijo CK njegove par-tije. VPRAŠANJE : Kakšni problemi so se obravnavali na zasedanju? ODGOVOR : Govorilo se je o splošni akciji za mednarodno pomiritev in utrditev miru, o akciji proti politiki vojaških blokov, solidarnosti z borbo kolonialnih narodov. Nacionalna neodvisnost narodov namreč krepi mir. Toda v ospredje vseh lika tiske nevarnosti, ki grozi že danes človeštvu. Podčrtalo se je važnost dejstva, da je italijansko gibanje miru ohranilo svojo enotnost, iznad razlik v mnenjih o raznih političnih problemih, kar je dober znak za uspeh bodočih akciji. VPRAŠANJE: Katere pobude in izkušnje so bile predlagane in obrazložene? ODGOVOR : Podčrtalo se je pozitiven doprinos, ki so ga dali borbi za atomsko premirje številni občinski in pokrajinski sveti (kot Milan, Forlì, Bologna, Verona, itd.), ki so svečano «prejeli resolucijo z zahtevo za prenehanje jedrskih poskusov. Naloga vseh občinskih in pokrajinskih svetovalcev, ki delu- i jejo v gibanju miru je, da v teh forumih zavzamejo stališče o tein problemu, ki je življenjske važnosti zato, da bo prejela vlada, kot tudi vlade drugih držav, iz vseh krajev dežele s strani milijonov državljanov zahtevo za svoje posredovanje, j vprašanje se je izneslo. Podčria- da se ukinejo atomski poskusi Zato «i borno z naše strani prizadevali, da bodo tudi pokrajinski in občinski sveti tega področja zavzeli stališče. Na zasedanju nacionalnega sveta je bilo nadalje predlagano. da se po postopku, ki ga predvideva ustava pošlje parlamentu resolucijo, ki zadolžuje vlado, da bo dala pobudo ali pomagala sleherni akciji za dosego atomskega premirja. Podčrtalo se je tudi, iz vidika miru in utrditve mednarodne pomiritve, važnost vsake pobude, ki lahko privede do razvoja kulturnih in gospodarskih izmenjav med državami. Navedlo se je kot primer zadnje srečanje za izmenjavo s Kitajsko, ki je vzbudilo veliko zanimanje tudi v Trstu. Dejstvo je, da so dali temu srečanju svoj pristanek tržaška univerza, Trgovin-ska zbornica, družba Lloyd, GRDA iti tržaški špediterji. VPRAŠANJE: Ali se je izneslo vprašanje atomskih o poriše v Veroni in Vicenzi? ODGOVOR: Seveda; tudi to na je bila potreba, da se ojača akcijo za atomsko premirje, za odstranitev atomskih oporišč z nacionalnega ozemlja, posebno iz pokrajin, ki imajo ta oporišča. V tem smislu se bo sprožilo pobude v pokrajinskem merilu, ki bodo na široki enotni podlagi, da :e odvrne pretečo nevarnost. Tem pobudam se bomo morali pridružiti tudi v Trstu, ker je naše ozemlje v območju atomskih izstrelkov in bi zaradi svoje zemljepisne lege Trst postal prva žitev popolnega uničenja, kar je značilnost tudi še tako « omejene » atomske vojne. Mnenja sem, da je zasedanje nacionalnega sveta miru. ki sem se ga udeležil kot zastopnik tržaškega gibanja miru. začetek razvoja gibanja za mobilizacijo v tej velikanski miroljubni bit. ki, vedno širših slojev prebivalstva, iznad političnih razlik, od komunistov do katolikov, so. eialdemokratov in velikih množic, «ki se ne zanimajo za politiko». To je bitka, ki zanima vsakega moškega in vsako žensko. PREDKONGRESNA DISKUSIJA Nekaj navodil tovarišem v zvezi z našim kongresom T> ližamo se kongresu s pozitivnim obračunom dosedanje diskusije v sekcijah in celicah. Vendar hi hotel opozoriti tovariše na zaključno fazo te diskusije, iz katere morajo priti mnenja in izkušnje celice in posameznih tovarišev. Ta mnenja in izkušnje ho treba prinesti na kongres preko ene ali več intervencij o tem ali drugem problemu ali o kaki značilnosti problemov v diskusiji. Način poročanja na kongresu ^ Koliko delegatov izvoli vsaka celica > Do 24. junija je treba sporočiti imena delegatov ► Zaključna faza predkongresne diskusije Ne gre zato, da bi se o-mejevalo gledišča te ali one celice, marveč zato, da se poda na kongresu, ne samo kronološko ali poročilo v številkah o delovanju od zadnjega kongresa dalje. Seveda je treba upoštevati tudi izvršeno delo, toda če bi se delegati iz raznih celic omejili na poročanje o izvršenem delu, ne bi mogli dati s tem resnega in pozitivnega doprinosa, ne k diskusiji in ne k zasnovanju linije, ki jo mora dati bodoči kongres, čeprav so za to sposobni kar dokazuje diskusija, ki se je razvila v celicah. Gre torej, da se v luči kritike in samokritike proučijo doseženi rezultati in pridobljene izkušnje, splošne smernice naše politike tako, da se bodo lahko popravile napake in izboljšala politična akcija partije, izpopolnilne ali menjale metode dela, našle oblike organizacije, ki bodo primernejše za ure. sničitev postavljenih ciljev. mogočila delegatu redno prisotnost na kongresu. Sedaj pa želim pojasniti tovarišem postopek za izvolitev delegatov in nekatera tehnična vprašanja, ki so povezana s priprava, mi za kongres. Celice izvolijo delegate v razmerju enega delegata na vsakih dvajset članov partije ali vlomek dvajsetih. Če šteje n. pr. celica najmanj deset tovarišev in največ devetindvajset. bo izvolila enega delegata; celica z najmanj 30 in največ 49 tovariši, dva delegata, itd. Ker se tiče tehnične strani: ker mora organizacijska komisija pripraviti nekaj dni pred kongresom pooblastila in drugi kongresni material za delegate, je treba, da sporočijo vse sekcije imena izvoljenih delegatov najkasneje do 24. junija. Kongres bo nedvomno važna etapa za tržaške komuniste in za vse delovno prebivalstvo našega podro. čja. Da bo čimbolje uspel, izpolnimo zato pravočasno vse naloge, in vse delo v zvezi s kongresom. A. DESTRADI Iskanje zavezništev v borbi za gospodarsko obnovo zn srednje jedro tez, ki jih je i Trsta vodilni center i tal i j an-V/ nrinmvil Centralni komite skega velcmonopola ; izvira iz sposobnosti delavskega razreda, pripravil Centralni komite za junijski kongres, s katerim bodo tržaški komunisti pristopili v KPI, predstavlja načrt za gospodarsko obnovo Trsta. Nikakor ni slučajno, da se ta načrt vključuje v takoimenova-no italijansko pot v socializem in da imajo kot posledico tega borbe, ki se vodijo pri nas in v Italiji, isto politično vsebino. Tržaško gospodarstvo je danes sestavni del italijanskega gospodarstva, ker so pač vsa večja industrijska podjetja in pomorske družbe last italijanskega zasebnega kapitala ali pa pripadajo državni imovini. Tudi v Trstu načrt za obnovo, ki so ga sestavili tržaški delovni ljudje preko partije, dokazuje, da zna delovni razred v obrambi svojih zgodovinskih interesov, poiskati rešitve, ki so v interesu vsega kolektiva, od delavcev in kmetov, do malih trgovcev, o-brtnikov, malih in srednjih industrij cev, poslovnih ljudi v mednarodni trgovini, špediterjev, velikih uvoznikov in izvoznikov. To izvira iz objektivnega položaja na gospodarskem in socialnem področju, ki postavlja vse socialne sloje proti politiki, ki jo izvaja na škodo da se zaveda tega objektivnega položaja, da vskladi svoje interese z interesi drugih socialnih slojev in da vidi obrambo svojih interesov preko obrambe in. te reso v mestnega kolektiva Obrobna nasprotja To seveda ne izključuje, da ob. stoj a jo še nadalje široka obrobna nasprotja med delavskim razredom in terni socialnimi sloji, predvsem kar se tiče normativnega in mezdnega področja in da mora v tem delavski razred braniti svoje koristi na podlagi tradicionalnih načel. Toda področja srečanja interesov so vedno širša tudi z razvojem časa, kot se pač zaostrujejo osnovna nasprotja interesov med velikimi italijanskimi industrijskimi in finančnimi monopoli na eni strani in ljudstvom na drugi. Zato je načrt za obnovo konkretna podlaga ki se seveda lahko še vedno izpopolni za sistem socialnih zavezni-štev med delavskim razredom in Internacionalizem drugimi socialnimi sloji, ki jih v Trstu prizadene politika monopolov ; to je podlaga tudi za politična zavezništva med Komunistično partijo in tistimi strankami in političnimi gibanji, ki imajo globoke korenine v vrstah delavskega razreda in drugih socialnih slojev. V resnici ni prvič, da govorijo komunisti v Trstu o takih zavezništvih. Toda do danes so se uresničila zelo poredkoma in za kratek čas na socialnem področju in sicer v nepozabnih protestnih akcijah, okrog katerih se je strnilo vse mesto, dočim so na političnem področju ta zavezništva ostala samo potencialna, ker je vedno prevladovalo tekmovanje med raznimi strankami, ki so ga spremljale ostre polemike, ne da bi se utegnilo priti do skupne usmeritve akcije. Objektivni položaj in nacionalizem Objektivni socialni in politični položaj v Trstu in v vsej Italiji je že prišel do take meje, da jo med množicami vedno bolj občutena potreba po enotnosti za obrambo koristi naroda in našega mesta pred nevarnostjo smrtnega objema monopolov. Do te potrebe mora biti še posebno občutljiva partija in vse stranke, ki trdijo, da tolmačijo koristi delavskega raz- jeda in drugih socialnih slojev, njegovih potencialnih zaveznikov. Potreba političnega in ideološkega razlikovanja — v določenih trenutkih zelo močna in potrebna — se mora podrediti pred to enotno potrebo, in mislim celo, da bi morala biti najbolj konkretna oblika razlikovanja med nami in drugimi strankami, prav naša vztrajna in dosledna ponudba za skupno akcijo v obrambo koristi našega mesta. Ta položaj in program obnove narekujeta vsej partiji dolžnost stalnega iskanja političnih zavezništev, ustvarjajoč v dnevni politični akciji predpogoje za njihovo dozorevanje. Naloga komunistov v sindikalnih organizacijah delovnih ljudi in raznih kategorij gospodarstvenikov bi morala obstojati v tem, da omogočijo sklepanje teh zavezništev na socialnem področju. Delavski razred je, upoštevajoč mesto, ki ga zavzema v moderni družbi, temeljna sila vsake borbe za obnovo. Komunistična partija, ki je po definiciji partija delavskega razreda, ima največje odgovornosti za uspeh teh borb. Vsak komunist se mora tega zavedati, čutiti mora te odgovornosti, biti mora aktiven v borbah za obnovo Trsta in v uresničevanju potrebnih zavezništev, UMBERTO SAJOVITZ Borba za mir je najvažnejša ]Kal naloga komunistov -m Učinkoviti argumenti za lizacijo množic V Res je, da je naša borha za mir še vedno šibka in nestalna. Tudi spričo važnih dogodkov in resnih nevarnosti, od katerih je bil Trst tudi gospodarsko prizadet. kot zaradi napada na E-gipt. se ni napravilo dovolj. Naša partija je objavila v svojem tisku precej člankov proti termon uklearnim poskusom, precej se je govorilo o tem na Zborovanjih, kar pa ni dovolj. Začudenje, ki ga opažamo pri poslušalcih, ko govorimo o resnosti posledic terinonuklearnih poskusov, o katerih so se izjavili znanstveniki vseh dežel, do. kazuje, da je še vedno mnogo ljudi, ki sploh ne pozna ali pozna le deloma kakšna neizmerna nevarnost preti čl ove. J°vjetski mCIDud„H Phal ron kruha», p neka postóetske d brej ob Mnenja, ki so bila do r v revi kratkim precej razširjena r »ato cer «dokler se diskutira f soyjet bo streljalo», ali pa «če imal' Vc2i s ti atomsko orožje, pomeni, f*1113 pol tezah za VI. kongres je i štvu, če se ne neha podčrtana potreba po oj a- I mi eksplozijami. Čanju borbe za mir, «ki je še vedno šibka in nestalna». Komunistom je nakazana «kot najvažnejša in najbolj nujna naloga mobilizacija ljudskih množic okrog zahteve za takojšnjo ukinitev lermonuklearnih poskusov, za splošno, postopno in kontrolirano razorožitev» in da «so prisotni v borbah s katerimi se zahteva od italijanske vlade naj izvaja zunanjo po. liliko, ki bo v podporo in vzpodbudo mednarodni pomi, ritvi». nihče ne bo uporabil», pler ne prepričajo več niti najT^h p optimiste. Radioaktivnost, fUs'ji c zbira v prahu in padavinCaleri si radi poskusov, je že satf da sebi velikanska škoda za U po štvo. 11 tou ol j8°vih ji, O vsem tem je treba I tiste žii stiti javno mnenje, da *be i - proti mobilizira za akcijo proti je pričUJ skim poskusom. Danes o ' inozi d'la sili Kalij niti najmanj zato, da bi zahteval monopol nad k* njo za mir. Komunisti iin^ih i2(Ja dolžnost, da si prizadevaj^ svoje se bodo okrog zahteve za «Več ko sko premirje razgibale Aopagai zacije in stranke, predsul kulture in preprosti drža« i,tat*1 te Povedati pa je treba ob» n°s}ovl kakšno veljavo ima v tej ^ ^ nie l1 gibanje partizanov miru. ^ teku banje, ki se je prekalilo y tega i nili borbah za mir, je tr« P°stav Zganja krepiti, treba ga je usp°V «la bo z večjo močjo in tj ’ ali tli»-:! m rlirl »nil ____* 1 «d : Krti tl 'r • nosijo dvignilo svoj già» Ulnazan] širilo svoj vpliv, vse to *f! delom, mornim doprinosom, ki «f v nek do dali gibanju naši leva' na to, 1 lleri Oko prijatelji Izvolitev delegatov Iz tega izhaja potreba, da izberejo celice za delegate kongresa najboljše tovariše, ki bodo sposobni iznesti mnenja o katerih se je razpravljalo v celicah in ki bodo znali zastopati stališče tovarišev, ki so jih izvolili. Zato naj se izbira skrbno, ne oziraje se, kot se je večkrat delalo, kako tovariš lahko razpolaga s svojim časom. To bi ne bilo pravilno in niti ne pozitivno za celico. Ivo se je izbralo tovariša, se je treba zanimati, da bo delegat res prisoten na kongresu in da bo dal svoj doprinos pri delih kongre. sa. Zato je treba odstraniti vsako oviro, ki bi se e-venluelno pojavila in one. Internacionalizem ni pri nas samo fraza Enotnost med Slovenci in Italijani Nekatere zgrešene ideje Neizprosna borba proti nacionalizmu "Tl notnost med Slovenci in Ita. lij ani, ki se je dosegla v organizacijah, akciji,, borbah, je rezultat desetletja trajajoče bitke, katera se je vodila z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in nepopustljivostjo, že od takrat ko so prvi pionirji postavili te-melje tržaškemu delavskemu gibanju. Ta enotnost se je prekalila v miru in vojni, v legalni dobi in v ilegali, na volitvah in v borbi, pred. za časa in po fašističnem obdobju, v osvobodilni borbi. Internacionalizem ni bil pri nas samo fraza, marveč dejstvo in v tem obmejnem kraju nam je uspelo ustvariti stranke, sindikate, zadruge, pro. svetna društva, mladinske in ženske organizacije internacio. nalnega tipa, ki so bile in so v resnici šole za vzgajanje čustev tovarištva. Te organizacije od. govarjajo koristim delovnih ljudi, so najbolj primerne za borbo proti vojni, proti kapitalu, proti nacionalizmu, za demokratične svoboščine in narodne pravice. In slednje učijo delovne ljudi, demokrate vsake narodnosti, da je njihova prva dolžnost boriti se proti nacionalizmu in tekmovati med seboj v borbenosti in nepopustljivosti proti tej kugi. Vsa zgodovina tržaškega delavskega gibanja je zgodovina te nepopustljive borbe, ki je morala v vseh fazah premeščati ovire, tudi v zadnjih letih, lik po prvi in drugi svetovni vojni. Tudi v notranjosti delavskega gibanja so se vedno našli taki, ki so hoteli podrejati socializem nacionalizmu, ki so skrivali nacionalizem za socialisti, čnim frazarstvom in s tem razbili enotnost delavskega razreda, odvračali delovne ljudi od njihovih socialnih problemov in od razredne borbe ter jih naganjali drugega proti drugemu. Dovolj bi bilo spomniti se famozne zgodbe o zastavah v Trstu ! Nacionalizem sovražnik delavskega razreda Bili smo priča, kako skuša nacionalizem uničiti partijo delavskega razreda, jo pasivizira-ti, preprečiti, da hi bila borbena predstraža. Nacionalizem je vzrok globokega sindikalnega razkola v Trstu, ker je zaostril nacionalne spore in se vrinil tudi med delavske množice, podpihoval je nacionalno stav-kokaštvo, demoraliziral delovne ljudi, ki so bili člani ene same družine. Naša partija je vodila nepopustljivo borbo proti nacionali. zrnu in nacionalistom in to bor-bo vodi še vedno. Zamisli ki razdvajajo namesto da bi združevale Tudi danes se najdejo nekateri, ki prihajajo na dan z idejo o ustanovitvi skupin partizanov in žena na podlagi narod, nosti. So pa spet drugi, ki hi hoteli neke vrste «Lego Nazionale» ali « Volkspartei» Sloven. cev. Smo absolutno proti tem idejam, proti temu zapiranju v lastno lupino, smo absolutno proti temu, da se postavlja v o-spredje to kar razdvaja in ne to kar združuje. Po tej poti se pride do slovenskega sindikata in do slovenske delavske partije. To hi pomenilo ustanoviti nacionalne organizacije, ki bi jih karakterizirala ozkost in nacionalni partikularizem. To hi pomenilo razdvajati delovne ljudi, demokrate, vse tiste, ki se morajo boriti združeni o roti kapitalu, za demokracijo. Curici, Frausi n in Gigante, Tomažič, Srebrnič in Kolarič niso padli za to, marveč so dali svoja življenja za internacio nalil em, za tisto enotnost, neob-hodno potrebno med Slovenci in Italijani, ki nam je omogočila, da smo borili in napredovali v mestu in na podeželju. Hočemo, da ho delavska demokratična organizacija močna med Slovenci in Italijani, da bo edina, solidna, povezana s širokimi množicami, ki ho, ob podpori italijanskega proletariata sposobna uveljaviti spoštovanje narodnih pravic na vsem ozemlju. V kratkem bomo zopet sestavni del velike in slavne Komunistične partije Italije, ki se danes bori za demokratično, napredno in neodvisno Italijo. Zasedanje kongresa F 10M Prenehanje jedrskih n- (ki Komunisti so se vedno združeno borili Tej veliki partiji so pripadali naši najboljši, ki so združeni kljubovali fašizmu v oboroženi borbi, pred Posebnim sodiščem, v ječah, na otokih in v izgnanstvu, tisti, ki so padli, kot Curici. F ra usi n in Gigante, Tomažič, Srebrnič in Kolarič in toliko sto drugih junakov, mož in žena. V tej partiji bodo slovenski in italijanski komunisti zopet stopili na svoje mesto, v prvih vrstah v borbi za socialistični Trst v socialistični Italiji. VITTORIO VIDAL1 V dneh 7. 8. in 9. junija se je vrš ji v našem mestu I. kongres Zveze kovinarjev - F10M, katerega so se poleg številnih delegatov, izvoljenih v vseh večjih in manjših tovarnah našega mesta, udeležile tudi številne delegacije iz raznih mest Italijanske republike. V imenu osrednjega vodstva CGIL je kongres pozdravil tov. Bino Tescari dočim so tajniki sindikata Novella, Foa in Pizzorno poslali pozdravne brzojavke. Na sliki: predsedstvo kongresa FIOM. p UH k* je takojšnji zelo nujen treben cilj. Zato moraindsthp» ^ levati, da se za doseg0 cilja zavzame tudi i taliju * 1 vlada. Poleg tega so še T zelo važne zahteve, ki 0(la me Dietron treba postaviti italijanski ^ di, ker zanimajo prav p°: Trst. Italijanska zunanja , tika, ki ne bo podrejen* *®Ul ger reso m atlantizma, marvf1!*5 ko Sem krepila prijateljstvo, tri Sentiri in k ul turno sodelovanje ni mi deželami, tudi z de/^e obtož Vzhodne Evrope, s Kitaj^m jn , Srednjim vzhodom, poiiitylal dol drst nove perspektive za 1 aGjo z, vo luko. trgovski prom'! Ilajdem njegovo gospodarsko živi 8»vraštv. na splošno. Aktiven dofp1 se go italijanske vlado k medn*?s° moje pomiritvi, hi v resnici val za rešitev našega včusi je že toliko preizkusilo vi in hladni vojni. O teli argumentih mora]1 pravljati komunisti, delo*1 sodelovati z razlikovaniu6 budami povsod, z vsemi, 1 j a tel ji in političnimi nasf ki. Okrog teh argument6 so povezani z vsemi gosp skimi in političnimi, širok čutenimi zahtevami, se 1 doseže sporazum s prip* vsakega socialnega sloja b ro z vsemi političnimi sd iznad ideoloških razlik h iitičnih mnenj o drugi*1 blemih. LAURA WEE. *a do Z. O pomenu in važnosti kampanj C za pridobivanje novih članov fukliučilB ^J°vens , .r,i in ! JS «ž« '°nju. ^4nib »»h tu l k, ]e na ninou Večjo pažnjo finančnim problemom partije’ ♦ O pobiranju članarine in kolektorjih TT saka politična stra-nka rabi * za razvijanje svojega de- lovanja finančna sredstva. In vsaka stranka, da lahko krije to absolutno potrebo, se obrača do tistih, katerih interese ščiti. Zato se mora naša partija pač obrniti do delavskega razreda, kmetov, srednjih slojev na splošno in to preko raznih svojih stalnih in začasnih pobud finančnega značaja Nikakor ni bajka o «zlatu iz Moskve», ki so si jo izmislili naši sovražniki, tista, ki prinese r blagajno naše partije finančna sredstva, marveč so prispevki delavcev, kmetov, trgovcev, obrtnikov, profesionistov, intelektualcev itd., ki se zavedajo, da bi partija brez zadostnih sredstev ne mogla uspešno hraniti njihovih koristi in da hi bila zato vsaka akcija oši bi je- na. Tudi če je revščina vedno večja in to zaradi krize, ki jo preživlja naše mesto — nam nekateri primeri zadnjih mesecev kažejo, da je naše ljudstvo vedno pripravljeno dati svoj prispevek in da so možnosti vsekakor večje od naših ciljev. Dobro organizirano delo in smisel za iniciativo, so posebno na tem področju podlaga za gotov uspeh. Naši sekcijski in celični upravitelji, naši ko lek tor ji vršijo svoje delo z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, ki sta v resnici vredni pohvale. Gre za delo, ki ne najde vedno pravilnega razumevanja in se ga včasih ne ceni dovolj. Toda na vsak način je potrebno, posebno v predkongresni diskusiji, napraviti nekaj pripomb, ki niso nikaka kritika in se jih postavlja, upoštevajoč obstoječe objektivne pri- težave. Ravno obratno, pombe, ki bodo pomagale pre mostiti te težave in napredovali v organiziranju našega dela. Mesečna -članarina je najbolj tradicionalna oblika podpiranja naše partije. To je ena izmed osnovnih dolžnosti vsakega partijca. Organiziranje nabiranja članarine je znatno napredovalo, toda še vedno kaže določene pomanjkljivosti. Tako imamo kolektorje, ki morajo pobrati članarino od 30 do 40 tovarišev. Imamo primere tovarišev, ki niso bili še od-kazani nobenemu kolektorju ; nihče se ne pobriga, da bi jih obiskal in pobral članarino. Dejstvo, da sekcije v nekaterih primerih z zamudo uredijo pre. mestitev tovariša iz ene sekcije v drugo, včasih na to celo popolnoma pozabijo, povzroča partiji, poleg finančne, tudi politično in organizacijsko škodo. Vedno se je govorilo in tudi vztrajalo na tem, da je treba članarino pobrati vsak mesec sproti, da se tako olajša tovarišu finančno breme in zagotovi partiji reden dohodek. Kljub temu pa imamo še primere, da se v teku celega leta ni pobralo članarine, kot imamo še pogostejše primere da se članarina pobere vsakih tri ali šest mesecev. To povzroči delavcu s skromno plačo, prav posebno pa upokojencu ali brezposelnemu, resne težave. V najboljšem slučaju bo tovariš plačal mesečnino, ki bo nižja od običajne. Negativno je tudi dejstvo, da se ves ta čas ni imelo nobenega stika s tovarišem. Cilj, ki ga je treba realizirati je, da se pobere in izroči članarina vsak mesec v naprej in da se višina zneska uredi po možnostih, ki jih imajo posamezni tovariši. To je treba iz- vesti. kjer se ni še napravilo zato, da se dvigne povprečni znesek in da se zaostanki znižajo na minimum. Zato je treba polagali veliko pažnjo organiziranju pobiranja članarine, treba je to delo izboljšati. Da bo koleklor lahko dobro opravil svoje delo, ne sme imeti več kot 10 tov. pri katerih bo pobral članarino. Če ima sekcija ali celica razen aktivnega in vztrajnega upravitelja tudi dobro organizirano mrežo kolektorjev, bo brez dvoma izpolnila svojo nalogo pobiranja članarine, razdeljevanja podporne znamke (ki je postala že stalna iniciativa partije), dosegla bo cilj, ki ji ho v ponos v kampanjah nabiranja prispevkov in brez dvoma bo sposobna podvzeti še druge iniciative za zbiranje fondov, ki so potrebni za splošno propagando in delovanje celice ali sekcije. LINO CREVATIN !l!IIIllllllillllllllllllllllllllllllCIIIIIII!IIII!lIlillil||||||!lliilil|||||]|IlIII||[IU|iil!|||f|||||||i||i||||||i||i||||t||!j|||l|!||||||||l||||i|||f||||||||||!l|||||i||!|||||||||i|f|||||i||||;||||||il||||f||||||||j|;;|ii||:||j||,|||||||l TT sako kampanjo, vsako giba-* nje v naši .partiji povsem pravilno kvalificiramo kot važnejšo od p rešuje. To je dialektika našega gibanja, ki gre naprej in ustvarja vedno nove pogoje razvoja. Evo zakaj poudarjamo, da je naš VI. kongres izredne važnosti v primeri s prejšnjimi kongresi. Med važnimi sklepi, ki jih bo sprejel kongres, bo sklep o vstopu v veliko partijo italijanskega delavskega razreda : Komunistično partijo Italije. Ta velik dogodek bo zopet ustvaril nove pogoje, da bomo šli naprej, se boljše in trdnejše povezali z delovnimi razredi našega mesta. Vsi tovariši si morajo prizadevati. da bodo razumeli daljno. sežnost takega sklepa. Res je sicer, da smo bili od 1921 do 1941 sestavni del KPI, toda res je tudi, da KPI danes po svoji strukturi ni več partija kot je bil a takrat. Vstopamo v KPI, ki šteje danes nad dva milijona članov, ki je leta 1953 dobila na volitvah nad šest milijonov glasov in ima na vsakih volitvah vedno več glasov, je na čelu vseh sil italijanskega proletariata, z vodstvom, ki se je prekalilo v fašističnih ječah in osvobodilni borbi. Naš sklep o pristopu v KPI ho ustvaril za nas, tržaške komuniste nove probleme usmeritve, impostacije političnih in organizacijskih problemov. KPI je množična partija. S tem, da bomo postali federacija te partije. bomo morali usmeriti vse naše gibanje k problemu pridobivanja novih članov. Za ures. niči lev tega programa partije je potrebna «mobilizacija pretežne večine ljudstva v vsakodnevni gospodarski in politični borbi, ki naj zlomi odpor političnih in socialnih skupin, katere se pro. tivijo obnovi naše družbe.» Da pridemo do tega cilja, potrebujemo množično partijo. Obnovitev in pomladitev naše partije - to bo moral biti osnovni problem kongresa. «Obnoviti partijo pomeni po. bi jati maksimalislično sektaštvo in reformistični revizionizem.» Obnoviti in pomladiti partijo s pridobivanjem novih članov pomeni krepiti «nenadomestljivo vlogo predstraže» naše partije, ki je na čelu množic v borbi za pridobitev socializma. Pridobivati nove člane, da se obnovijo naše vrste, pomeni «pravilno iz. va jati načela demokratičnega centralizma; ta načela vzpodbu. ja jo in zagotovi ja jo popoln razvoj demokracije v notranjosti partije in jamčijo obenem nerazdružl j ivo n ost.» politično enot. fef b p- re< dial Če bomo. pred, v teku in po kongresu energično izvajali problem krepitve naše organiza. 'ije preko pridobivanja novih elanov, nam bo tudi uspelo pre. mostiti pomanjkljivost, ki je po mojem mnenju, naša osnovna šibkost, to je pomanjkanje vodilnih kadrov v vseh instancah. V množični partiji je lažja izbira elementov, ki bodo s pomočjo vse partije in preko političnih tečajev lahko postali vodilni kadri za naše celice, sekcije in federalni komite. Kako bomo postali množična partija? Na to vprašanje mora dati odgovor vsa partija. Imamo program, imamo točno dolo, čene cilje, obstojajo subjektivni in objektivni elementi za naše delovanje med množicami. Kar je najbolj potrebno, posebno s strani sekcij in celic, je zaupanje v ljudske množice, navduše. nje o možnosti, da se doseže socializem in polet v naših bor. bah za zahteve delovnih razredov Sekcijski in celični komiteji morajo nehati z večno diskusijo o «odsotnostih». Ta pojav se bo lahko odpravil edino, če bosta sekcija in celica sestavili načrt delovanja, ki ga je V' ^ ° je vršiti v podjetjih, na p<À’, s,lj sm ..... i -i m i ““ t' bf kjer delujeta. Naše del6l e nalet moramo vršili izven naših 1 pri gl žev, na ulicah, po hišah ^ '»est, tovarnah. To je najbolj «i/ vito sredstvo za obnovite*! 13 /ra: krepitev naše partije. Z "t *"><> nu cani: in med množicami- itl, miniar risi. ki so danes « neaktivni. ^neni bodo videli kako vodi rl-1 ^evnga celica ali sekcija borbe i’1 redstava deluje (zborovanja, širje6-ska. razdeljevanje letak6' 'Uni-mivo hiranje podpisov itd., d bodo mogli ostati že ^ o> e P? fjočih, voditi sekcije in celice. ^ organizacijo, pomeni di^! %>se/il 1 ^ ìr ' ti o problemih, ki ta rej0 Pomeni razvijati b°^ prosto cono, za gospoda*5 , ^ r rs4,8«aice m •iar . V" s Sl, novo našega mesta. P°n'f, i,,. i sp, riti se za demokratično ^ ii(1 ^ sko upravo, ki bo imela sj|| ^ 0 !\la^ daini program, pomeni f*oJar j Ap 1 £ ’ ljudi v borbi Uta načela solidarnosti do - za gos5'i,a- st pomeni prib r«t0 zahteve, množice za prevzem 'Mo Prvi °*« it ko italijanske poti zem ; ANTONIO CATTO* Oi "feda KULTURA IN ZNANOST J°vjetski pisatelj Vladimir Ud Dudincev je pred kratkim r*sal roman «Ne živi se samo Ikruha», v katerem je kriti-r nekatere negativne plati s posrjciske družbe. Roman je bil ifrej objavljen v nadaljevala do r v reviji «Novi mir» in ti-rjena |n »ato v 30.000 izvodih, utira f sovjetsko javnostjo se je •e ima|Veji s tem romanom razvila Pismo pisatelja V. Dudinceva bralcem na Zahodu 1 Kako ocenjuje zahodni tisk roman ON “Ne živi se samo od kruha“ leni, bil», a polemika, dokler ni ne. plenum Združenja so-iti nartih pisateljev po obširni vnosi. ^ siji objavil svojo sodbo, davinCateri se pisatelju priznava e sad USai da je razkril birokrati, la za f’ ki ponekod še prevladuje, e Otu obenem očita osamitev '8°vih junakov in pomanjka-treba • tiste žive sile in sposobnosti da tke roti 'j. proti opisanim pojavom, proti Je pričujoča v sovjetski druž-nes o \ inozemstvu je pa knjiga da bidila s;[no zanimanje sa-lad M v Italiji je izšla v treh raziti im*ih izdajah - toda ne za-idevaj*! svoje literarne vrednosti, ve za *tve£ kot predmet napadov ale ^Propagandistične špekulacije, iredsdl drža'f,ri|di tega je pisatelj Dudin-®a»lovil na zahodne bralce v tej ^et*nie pismo : lini. teku let, posvečenih scalilo V* tega romana, si nisem ni-je trf*1 postavil lega nesmiselnega uspOVSanja : «Če pometem svojo 3 in ali ne bom s tem razsta-j glas! Ulnazanije?» Zaposlen s svo. ; to * 'leloin, se nisem nikoli spu-. ki * 1 nekoristne domneve gle- tovati "a to, kako hi se mogli ne-■ eri okoristiti s to «umaza-(ki sem jo razstavljal, illlJ ki osnažil). S tem v zvezi 1 " C|1' sprejel nobenega previd- oraiiVbap , 1 ILga ukrepa osegam itajjjl je, vedel sem, da obsta-j -e Jr. na Zahodu drugačna miški j'p* kot jih vsakodnevno sre-janst'J»l>'0 v sovjetskem življeniu. a v p4°'la meril sem vse le s svo-nanja ^ 'netrom. •ejeri» Jtslil sem : če na primer, po. manti io sem p recital knjige mno. i. iri"} 'alentiranih zahodnih roma. linje yj,SCev, ne napišem takoj politi dei obtožbe proti njihovim re. Kitajcifl,,i in vladam, če, ne da bi porri1’ *nal določene ideje, ki jih e za 11 rajo zahodni romanopisci, proni1 '’ajdem v svoji duši nobene-> živ' Sovraštva do narodov, o ka-r dof a se govori v teh knjigah, nedn* s° moje oči odprte za zlo — lici f' včasih vztrajno opisujejo i me’1 '1 za dobro, za katero se pililo v sec bori, mi bodo oni, s svoje strani, poplačali z isto objektiv, nosijo ; razumeli bodo s istim občutkom to. kar zanikujem in spoznali (vsaj spoznali !) to, kar je zame razlog življenja in dela. Mi sovjeti ljubosumno brani, mo temeljna načela našega življenja, polet srca in čistost no. vib odnosov, ki se utrdijo v nas že od naših mladih let. Z vso silo, katere so sposobni navdušeni ljudje, a ki so naglo odtrgani od dela, ki jim je drago, odbijamo tiste, ki med našimi vrstami pridigajo malo-srčnost, izmikanje, egoistično preračunavanje ; nanje stresemo vso svojo jezo in če je trdovratne/., ki hoče napraviti kariero, še tako ambiciozen, ga prisilimo, da kapitulira. Prav to so čustva, ki so jih sovjetski bralci videli v moji knjigi. Ta čustva niso nikakor podobna trohici upanja, ki se bo morda zbudila v srcu kakšnega ruskega zemljiškega posestnika, ostarelega v emigraciji, ko bo p reči tal propagandistični članek o mojem romanu. Mi govorimo hrabro in pošteno o naših napakah in naših težavah, kajti to so težave, ki spremljajo rojstvo novega sveta, pravičnega sveta, katerega načela se utrjujejo in zmagujejo v moji deželi. V svoji knjigi sem svobodno postavil zadevo, ki se mi zdi zelo važna. Sklepi dvajsetega kongresa partije so okrepili v meni prepričanje, da sem imel prav. Ne bom tajil, da je v odnosih med junaki moje knjige določena dramatična napetost, ki izhaja in življenja: kot v vseh velikih družinah imamo praznike in delovne dni, polne delikatnih in različnih situacij. Toda v družini, kjer se vsi dobro poznajo, jc vedno mogoče najti pravilno rešitev sporov. Ne bojimo se ostre in odkrite diskusije, ki očiščuje in sposobni smo pokazati vrata tistemu med nami, ki bi skupnim interesom predpostavljal svoje ozke osebne interese. Vera, da bi mnogo tujih bral. cev moglo ceniti vse to, če bi razumeli smisel ; če bi nas poznali in ne bi imeli predsodkov do nas. Kako naj se. torej objasnimo? Mogoče nam more pomagati tuji tisk? Toda pred seboj imam določeno število «resnih» revij in listov iz tujine ; in vidim, da so od mojega romana, namenjene, ga bistveno «notranji potrošnji», gospodje novinarji «specialisti» Rusije, postavili v ospredje samo točke, ki so jih zanimale in ki jih jaz nisem zakril z rezervnim ščitom. Dali so «poudarka» tem točkam s tistim poklicnim «taktom», ki ga j c že Balzac opazil. Moj roman je bil tako brez usmiljenja precejen, umetno razdeljen na dva dela. Moji tendenciozni kritiki so odvrgli prvi del, ki vsebuje avtorjeve pozitivne ideje : toda to ni bilo potrebno. Kar se pa tiče negativnih dogodkov, «umazanije», ki sem jo pometel, da bi osnažil, to si prisvajajo, da bi upravičili zaključke, ki so jih že vnaprej pripravili. Ko sem čital te članke, sem se prestrašil. Vprašal sem se, ali nisem morda nehote storil krivice svojemu ljudstvu, medtem ko sem mu hotel napraviti uslugo. Kot star borec, ki nosi še vedno v svojem telesu svinec iz zadnje vojne, dobro razumem važnost tiskane besede, posebno tiste, ki poraja občutke sovražnosti do nekega naroda, do milijonov ljudi. Maloštevilne ostre vrste, napisane v nekem listu, niso konec koncev tako zelo neškodlji. ve : one služijo za spletanje ek. splozivne vrvice, ki vodi v vojno smoduišnieo. Med novinarji, ki se havijo s politiko, so vojaki v civilu. Izkoriščajoč dejstvo, da njihovo zadržanje še ni predmet razprav v komisijah Združenih narodov, ti novinarji prvi prekoračijo mejo in zapa-lijo ogenj mnogo let prej, kot se sproži prvi pravi strel. Ko sem imel v rokah razne takšne časopise s strahotnimi članki določenih «specialistov» Rusije, sc mi j c zdelo, da je bil moj roman zajet kot miroljubna ladja v tujih vodah, in da se mu na jarbolu vije črni piratski prapor. Na srečo sem čital tudi druge članke, spoznal sem tudi druga številna mišljenja preprostejših oseb, ki ne mislijo monopolizirati naziva izveden, cev. Kritizirajo se, morda z večjo zahtevnostjo, literarne nepo. polnosti mojega romana, toda ne govori se o «bombi», o «naboju dinamita», o «napadu», marveč se govori o literarnem delu z vsemi njegovimi zapletenimi nasprotji in posebnostmi, ki izhajajo iz avtorjeve osebnosti, iz njegove izkušnje, iz njegovega pojmovanja življenja. Upam, da so ljubitelji literature na današnjem Zahodu zadostno imunizirani proti kričečim naslovom, ki jih narekujejo potrebe sedanjosti. Prav zaradi tega ne otvarjam brezplodne polemike s «specialisti» Rusije. Postavljam svojo knjigo pred novega bralca računajoč na njegovo nepristransko sodbo. Kot pisatelj bi rad videl, da bi me bralec z zaupanjem, pa če. prav samo za uro, spremljal v tem našem življenju. Rad bi, da bi imel iste občutke, kot jih i-majo moji rojaki : sovraštvo do slabega, veliko ljubezen predvsem za ljudi in vero v neizbežno zmago sil razuma in p ra. vičnosti. VLADIMIR DUD1NCEV Uspeh koncerta Slov. filharmonije iz Ljubljane v Trstu v ponedejek sta se na povratku s turneje po Italiji predstavila tržaškemu občinstvu orkester in zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Spored simfoničnega koncerta, ki je bil v Avditoriju, je obsegal Pr//to-rjevo simfonično skladbo «/-stranka», Haydnov Koncert za klavir in orkester v D-duru, Čajkovskega Koncert za violino in orkester v D-duru ter Boro-dina Volovske plese iz opere a Knez Igor» za orkester iz mešani zbor. Vse točke so bile izredno do. bro podane in so zalo žele navdušeno priznanje številnih ljubiteljev simfonične glasbe, ki so v lepem številu napolnili dvorano. Se posebno sta se odlikovala dva mlada solista, pia., nistka Damjana Bratuž in mia. di, komaj 18-letni violinist Dejan Bravničar, ki je na željo občinstva dodal še eno solistično skladbo. L. Oliver v Jugoslaviji Te dni je gostovalo v Beogradu in Zagrebu znano Shakespearovo spominsko gledališče z j slavnima igralcema Vivien Liegh in Laurence Oliverom. Gledališče je z izrednim uspehom uprizorilo Shakespearovo tragedijo «Tilus Andronicus». Pred prihodom v Jugoslavijo je Laurence Oliver s svojim igralskim kolektivom gostoval v Be. nefkah. Električni toplomer V svetu so začeli izdelovati električne toplomere, ki natančno zaznamujejo višino telesne toplote že po trinajstih sekundah namesto po 3 do 10 minutah kol je bilo z dosedanjimi toplomeri. Nove sodobne toplomere bodo kmalu začeli množično izdelovati in njihova cena bo vsem dostopna Po naj novejših statističnih podatkih so ugotovili, da je med novorojenčki osem do deset od. stoikov levičarjev. V osnovnih šolah so ugotovili 7,8 odstotka levičarjev; z daljšimi vajami, posebno še z uporabo raznih orodij in strojev, ki so grajeni za desno roko, se pozneje to število pri odraslih zmanjša na 4-5 odstotkov. Človeška bitja že umirajo zaradi radioaktivnosti "vr obetov nagrajenec za kemi-Li jo, ameriški profesor Li-nus Paul ing je začčtnik velike kampanje proti atomskim poskusom. katerega poziv je pred dnevi nemudoma podpisalo dva tisoč ameriških znanstvenikov. Kljub temu, da so mu oblasti zagrozile z zaslišanjem pred senatno podkomisijo za protia-meriško delovanje v Washingto-nu, se je prof. Pauling v ponedeljek odpravil na pot po Evropi, kjer misli obiskati številne države in pridobiti za svojo kampanjo vidnejše osebnosti. Ob odhodu iz Amerike je znanstvenik dal dopisniku «Associa, ted Press« intervju, v katerem Intervju prof. Paulinga “Associated Pressu“ in seznanimo svet s to nevarno, st jo». Prof. Pauling bo osnoval svo. jo kampanjo na naslednjih štirih točkah : 1. Predvsem izhaja, da številna človeška bitja že umirajo zaradi radioaktivnega prahu, ki ga raznašajo vetrovi iz kraja ekplozije ; 2. po vsaki atomski ali termonuklearni eksploziji se novi radioaktivni delčki pridružujejo onim, ki so jih spustile v zrak prejšnje eksplo. zije. Jasno je zato, da se radioaktivnost ozračja in dežja po- je predvsem izjavil, da želi, da | večuje po vsaki novi eksplozi- ji i tisoči sovjetskih, angleških, francoskih, ameriških in znanstvenikov vseh dežel sveta podpisali apel za sklenitev sporazuma o prenehanju atomskih poskusov. «Kot znanstveniki, je izjavil nadalje prof. Pauling, imamo v rokah konkretne elemente, iz katerih izhaja, da predstavljajo atomski poskusi resno nevarnost za človeštvo. Zaradi tega čutimo nujno potrebo, da | damo v javnost naše ugotovitve Največji hotel v Evropi m o raji d e Ion faniiO1! enih J naspi ment(1 L gOSp širok1 Zadnja sezonska w premiera SNG ”Žalujoči ostali” prip" oja i1* ni sel :lik i' lrUgib:%učiZa • f >J6: ?a jC# K P°L ,leK * __ je 12. sezonu ’enskega narodnega gle. 'Sc"a in sicer z Nušičevo ko-‘J° «Žalujoči ostali», kate-re"liera je bila ". junija v | je bila prvotno napisana k ^ini in podana v karak-«l*,n mHjejlli In v takem pri. il)l[ naravnot (la Prev°d IZ‘ mnogo na originalnosti. • yšče se je odločilo za po-*n{e igre in Mikula Letič je prenesel na Tržaško, ( dialekt in tudi italiani-' To je bila kar dobra reši-suj smo videli, da je de- naših hišah V1' ^>0 olj ivitpl . z <: and- ktivll' di ni' be i" naletelo na živahen od-pri gledalcih. Bilo je le 'Pest, ki so nas molila z rji .)(i samovoljnih, nekoliko 11 /ros. To smo omenili, s"l° mnenju, da se je v ta-tj(i Primerih priredba po ne-l' oddajila od stila K Vega izvirnika. I,e I. ,‘Žsl«ia nam je zelo ugaja-''ri' ( 1 ,^'(‘kul(i je ves čas živahno 1 k|(l (bv‘"tlV0 in> čeprav je v vseh " ' *'!njih - vedno ista enostav- že '"[> injti 5' ‘1 Po novih spremembah. ■di . ,5e( odgovarjajoča inscenacija ^esaria’ gledalec ni čutil 'Ser igre Modest Sancin je ,i . enotno sozvočje vseh na. V* % dobro postavil uk- di> zagotovil igri uspeh. J em nam je v tem smislu rej o b4,«f«Lr,° d"ii,nie' ,da^i ion1' 'fO* moramo pohvaliti vse, fi atili'* SVoi‘m' zrelimi umet-■ o 1 '''‘'n sP°sobnostmi ustvarili 11 X T l‘Pe •' Jožko Lukes, ■ V1 ii i, "krst, Danilo Turk, An-en* ,1, ' oiu (|fl' i/,j, u^Ur’ Silvij Kobal, Miha g{‘ ' '!lu Starčeva, Zlatu Bo. ,ripn'' ''(i,,11’ Štefka Drolčeva, Leli jbl*; °V(l in Tea Starčeva. Po- J ornenimo kot gosta galerij0 Silovo, ki se je Sredno in iskreno igro v vlogi šjore Marjete vsem globo, ko vtisnila v spomin. Premiera je bila istočasno tu. di poslovilni večer starega trža. škega igralca Antona Požarja. Izrazili so mu zahvalne besede upiavnik SNG Andrej Budal, v imenu igralcev Rado Nakrst, predstavniki tukajšnjih kultur, nih organizacij, precitane so bile brzojavke in čestitke. Slav. Ijenec je bil ginjen; gotovo je prešel v mislih vso dobo svo. jega navdušenega in požrtvova-n ja polnega delovati ja, na tem za slovensko kulturo tako nehvaležnem področju. Toda on v svoji nesebičnosti ni stremel za priznanji. Ostal nam bo za vedno v spominu predvsem kot napreden in požrtvovalen kulturni delavec, kar so tudi njegove preproste besede v odgovor na pozdrave potrjevale : ljubite noše gledališče in podpiraj, te ga! S. G. A. 3.000 let stara kopalnica Blizu Pylosa v Grčiji so nedavno izkopali v ruševinah starega gradu kopalnico kralja Nestorja, staro nad tritisoč let. Na dnu kadi, ki je izdelana iz opeke in žgane gline z vložkom iz terakote, so našli vrč za vino, iz česar sklepajo, da so tedanji kopalci pili med kopanjem vino. Kad je okrašena z lepimi ornamenti ter ima štiri ročaje, za katere se je kopalec prijel če je hotel vstati. Na dnu kadi je okrogla odprtina za odtok porabljene vode v kanalizacijski sistem, ki je še danes dobro ohranjen in je speljan skozi vso nekdanjo palačo. r~\o novem regulacijskem I načrtu bo v bližini Rdečega trga v Moskvi zgrajen ogromen hotel, ki ho imel 1.250 posameznih sob, 1.935 dvosobnih a pur. tniajev in približno 40 luk. suznili apartmajev. To bo največji hotel ne samo v Moskvi, marveč v vsej Evropi. Po načrtu bo 10-nadstro. pno hotelsko poslopje /-melo pravokotno obliko in bo merilo 105 X 260 m. V njem bo restavracija s 600 mesti, kavarna s 300 mesti, slaščičarne, razne tr-govine in dve kinodvorani, ki bosta lahko sprejeli 1.600 gledalcev. Na dvorišču bo zgrajeno gledališče za 3.000 gledalcev. Oder bo prirejen za dramske predstave, opere, baletne prireditve in velike koncerte. Področje okrog novega hotela bo zadobilo novo o. bličje z ugodnimi paviljoni. lepimi stopnišči, vrtiči in cvetočimi gredicami. Z zelenjem poraslo podro. čje bo obsegalo 2 hektara. Načrtovalci, pod vodstvom znanega moskovskega arhitekta Dmitrija Čečidina, člana akademije za gradnje in arhitekturo ZSSR, so srečno rešili vprašanje odnosov in arhi. tektonske kompozicije hotela. Linije poslopja bodo preproste in moderne. Stroga pročelja z lepimi obokanimi hadniki se bodo popolnoma skladala z veličastni m kom pleksoir Kremlja. Pročelje z navpičnimi progami. prevlečenimi s svetlo keramiko, bo dalo posebno privlačnost zuna. njemu izgledu hotela. Načrt predvideva uporabo najmodernejših metod gradnje. Sestavljanje orad. Lenih elementov, vnaprej zgrajeni deli, industrijske metode, že pripravljene prevleke, vse to se bo na široko uporabilo za naglo in trpežno zgraditev hotela. Tovarne gradbenega ma. te riala že ■ pri pravi ja jo naročene dele. Načrte tega velikega in modernega poslopja sta že pregledala in odobrila mo. skovski svet za arhitekturo in gradnje ter mestni izvršni odbor. ji : 3. znansteveniki. ali vsaj del njih, so prepričani, da je v trenutku. do katerega smo prišli, nevarnost v zvezi z radioaktivnim prahom večja kot nevarnost v zvezi z izbruhom vojne «normalnega» značaja (t. j. ki ni atomska) : 4. razlogi moralnega in materialnega značaja nas za. to silijo, je dejal prof. Pauling, da zahtevamo od treh držav, ki že imajo atomsko orožje, to je od Združenih držav, Sovjetske zveze in Velike Britanije, naj dosežejo sporazum za preneha, nje poskusov. V nadaljevanju intervjuva je ameriški znanstvenik med drugim izjavil: «Po mojih računih, se je zaradi atomskih eksplozij doslej število oseb, ki po vsem svetu podležejo levkemiji, povečalo za tisoč enot. Še večje Število oseb pa je obolelo na kostnem raku. Ti računi se opirajo na poročilo o levkemiji, ki ga je objavil «California Institute of Technology» in na po. ročilih vladne komisije za atom. sko energijo. Prepričan sem, da se bo v bodočih pokolenjih rodilo stotine tisočev oseb s šibkim razumom, z resnimi fizični, mi napakami in iznakaženji, in to samo zaradi dosedanjih eksplozij. Zato je treba nemudoma ukiniti vse nadaljnje poskuse». Večeri posvečeni deželam ljudske demokracije Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije je tudi v mesecu maju razvil vrsto delovanja, organiziral razne kulturne večere ter seznanil po-lušalce z marsičem iz življenja in dela narodov, ki grade socializem. Na sedežu v ul. S. Nicolò je organiziral večer posvečen Romuniji. Oh tej priliki je govoril Claudio Tonel o romunskem slovstvu ter prikazal vlogo, ki so jo veliki pisatelji in pesniki imeli v splošni romunski kulturi v korist naroda ter v podporo borb romunskega ljudstva za neodvisnost in socialno izboljšanje. Člani igralske skupine «Teatro da Camera» so oh tej priliki podali nekatere odlomke iz del glavnih romunskih pisateljev. O romunski obrti je govorila v Zgornji Kolonji Jelka Gerbec. Tu je bila tudi razstava ročnih izdelkov romunske tradicionalne obrti, Tudi na sedežu v ulici S. Nicolò je Center priredil večer češke glasbe. Govoril je Franc Gombač o pomenu in važnosti, ki sta jo imela A. Dvorak in B. Smetana v češki glasbi ter važnost, ki jo še vedno predstavljata za glasbeni razvoj in napredovanje ne le doma, temveč tu. di v vseh ostalih deželah. Prisotni so nato poslušali nekaj reproducirane glasbe iz del Z~\ ni (lan sem sedel v kavarni. Iznenada sem zaslišal za seboj moški glas: «Ko sem v Ameriki hodil na lov na slone...» Osupnil sem, se ozrl čez naslonjalo s plisem tapeciranega divana in zagledal drobnega, svetlolasega fanta, ki je zabaval dve lepi, mladi dami. Žarečih oči in na pol odprtih ustec, sta ga poslušali. «Pri tem morata vedeti, da so ameriški sloni prav posebno divji...» Nisem se mogel več premagovati. Vstal sem. se damama spoštljivo priklonil in dejal fantu : «Tole, kar ste pravkar rekli, dragi moj, pa ne bo držalo.» «Kaj hočete s tem reči, gospod ? Kaj si drznete ! » «S tem hočem reči, da ste dami nalagali.» «Saj je nama samo pripovedoval, kako je hodil v Ameriki na lov na slone,» sc je ena izmed dam zavzela zanj. «In prav to je laž.» «Gospodi» je vzkliknil svetlolasi mladenič ogorčeno. «To boste drago plačali!» Dami sta se jeli hehetati. Fant je do ušes zardel in zajecljal : «Upam... kot dostojen človek boste razumeli...» «Dvoboj. Kakor želite! Smem prositi za vizitko ?» Pobrskal je po listnici in mi s kretnjo v dvobojih izkušenega človeka pomolil vizitko. Oficialno sva se priklonila in odšel sem domov. Po naravi nisem boječ, toda dvoboj je dvoboj. Zadevo sem vzel resno. Treba je bilo še marsikaj urediti : obvestiti sekundanta in zdravnika, napisati poslovilna pisma itd. Drugi dan pioli večeru sta prišla sekundanta in mi sporočila: «Vse je urejeno. Jutri zjutraj ob sedmih za hrastovim gozdičem. Na pištole.» «Kako pa je nastopil? Ali se ni hotel izmuzniti?» «Ne. Pomislite, fant je videti zelo odločen. Takoj je z vsem soglašal.» Ob tri četrt na sedem sem bil s sekundantoma in zdravnikom na dogovorjenem kraju, deset minut pozneje pa sem zagledal avto svojega nasprotnika. Najini sekundanti so se nekaj časa pomenkovali, potlej pa so izmerili razdaljo in nama izročili pištoli. Prizadevala sva si, da ne bi drug drugega niti pogledala. Sekundanti so dali znak. Dvignil sem pištolo in pomeril na nasprotnika. Iznenada pa mi je od presenečenja orožje malone padlo iz roke. «Čujie!» sem zaklical presenečeno svojima sekundantoma. «Kaj pa se je zgodilo ? Ali je to taisti gospod ? » «Seveda, saj ste nama dali njegovo vizitko.» «Toda ta je črnolas. Fant, ki me je izzval na dvoboj, pa je bil svetlolas.» Nekako tako se je pomenkoval s sekundantoma tudi moj nasprotnik. «Gromska strela!» je kričal, «kdo pa je ta mož s pištolo? Še svoj živ dan ga nisem videl.» «Dovolite,» sla se razvnemala moja sekundanta, «saj sva vendar bila pri vas in bili ste s tem sporazumni...» Živahno govoreč in mahaje z rokami sta se skupini približevali druga drugi. «Da. soglašal sem, ker sem mislil, da prihajate od gospoda, ki sem ga izzval na dvoboj. S tem gospodom lu pa nimam nobenih računov. Nasprotno, zdi se mi zelo simpatičen. Dobro jutro! Kako se kaj počutite ?» «Hvala, imenitno.» sem mu segel v roko. «Povejte, prosim, ali je to vaša vizitka ?» «Da, seveda, dal sem jo tistemu svetlolasemu tepcu, ki...» «Počakajte, počakajte,» sem vzkliknil veselo. «Mlad malopridnež z ribjimi očmi, laže tako, da se kar kadi.» «Da, bo že pravi. Vpričo mene je trdil, da je bil oženjen s Sarah Bernardovo. Tedaj sem ga zgrabil za vrat in...» «...midva pa sva se sporekla zaradi slonov. V Ameriki je hodil na lov na slone. Ali si morete kaj takšnega misliti ?» Še nekaj časa sva se pomenkovala, potem pa sva odšla skupaj zajtrkovat. Po zajtrku sva se še nekaj časa izprehajala. Iznenada me je moj znanec pocukal za rokav: «Glejte ga! Tamle prihaja!» «Kdo?» «Mož Sarah Bernardove in ameriški lovec na slone. Tu. pred nama, z neko damo.» Šla sva tik mimo njih in slišala ta-le pomenek : «Da. milostljiva, kar se tiče dvobojev, sem zelo izkušen. Moški so dandanašnji neverjetno strahopetni. V zadnjih treh dneh so me dvakrat izzvali, in pomislite, nobenkrat si niso upali stopiti predme. Halia! Srce jim je zlezlo v hlače! Kar se mene tiče. imam rad nevarnost. Ko sem nekoč na Škotskem plaval čez Niagaro...» omenjenih umetnikov. V Roeolu je Vittorio Pocce-cai govoril o temi «Nekaj iz zgodovine bolgarskega naroda» in dramska skupina «Teatro da Camera» je podala nato Botevo igro v enem dejanju in petih slikah «Nevesta», ki je dobesedno navdušila prisotne. Tudi Poljski so bili posvečeni razni večeri in sicer v Boljun-eu, kjer je govoril F. Gombač o «poljski umetnosti in njenem razvoju». Oh tej priliki se je predvajal tudi film «Mladost Chopina». V Podlonjerju je go. vorila o poljski kinematografiji J. Gerbec ter poudarila važnost te kulturne panoge in poslan, stvo ki ga ima v javni vzgoji in pri splošnem napredovanju poljska kinematografija. Isto predavanje je bilo organizirano tudi v Ricmanjih. Na Gre. ti in v Rojanu je govoril o obnovi Varšave po končani drugi svetovni vojni V. Pocceeai Za boljše spoznavanje ZSSR V zadnjih dveh mesecih je Združenje za kulturne stike med Trstom in Sovjetsko zvezo priredilo vrsto večerov s predavanji in kulturnimi spore, di za boljše spoznavanje dela in življenja sovjetskega ljudstva. Na Greti je o sovjetski kinematografiji govorila mlada intelektualka M. P. ter prikazala napredovanje in važno poslan, stvo te zanimive kulturne panoge. O vzgoji v Sovjetski zvezi, o metodah v šolah in izven njih za ustvaritev človeka novega tipa. svobodnega in sproščenega. srečnega in z obširnim znanjem je govorila Libera Sorini. Isto temo sta govornici raz. vili tudi na kulturnem večera pri Sv. Barbari, dočim je v Roeolu poleg predavanja o sov. jetski kinematografiji Združe. nje organiziralo tudi predavanje o «Domovih za počitek in od-dili». ki ga je podal V. Povee-eai. O Sibiriji je govorila v Ricmanjih Jelka Gerbec ter pri-kazala velike načrte, ki so v te-ku uresničevanja v tej bogati in rodovitni «deželi bodočnosti». Isto predavanje se je ponovilo v Križu, v H a asu. kjer je nastopil tudi «Tržaški duet» V Spodnji Kolonji je organi, ziralo Združenje večer posvečen velikemu ruskemu pisatelju Čehovu. Ob tej priliki je igralska skupina «Teatro da Camera» podala Čehovo igro «Medved» ter žela veliko odobravanje pri poslušalcih, V Podlonjerju je F. Kranjec govoril o «Gledaliških šolah v SZ», dočim je V7. Poccecai predaval o «Domovih za počitek in zdravljenje v SZ». O «družini in zakonu v SZ» je govoril pri Magdaleni F. Gombač ter prikazal poslanstvo družine v sovjetski družbi. O sovjetski kine. matografiji je govorila Jelka Gerbec v Barkovljah in v De- lini, List DOMACI PROBLEMI IN VESTI Delavci vztrajajo v borbi zahteve • \z za pravične Tudi v tem tednu številne uspešne stavke elavci vseh strok nadaljujejo svojo borbo za pridobi- tev boljših pogojev dela in življenja. Tudi v zadnjih sedmih dneh so bile v našem mestu številne stavke in protestne akcije. Vse manifestacije so imele enotni značaj in udeležilo se jih je strnjeno delavstvo raznih podjetij. Slava Božidarju Kolariču ti- 24 Po nadvse uspeli stavki skarskih delavcev, ki so za ur zapustili trgovske tiskarne, so se gradbeni delavci za 48 ur vzdržali dela. V ponedeljek in torek so ostala vsa gradbišča prazna in neaktivna. Obhodnice stavkajočih so morale poseči le v redkih primerih stavkokaštva, kajti delavci so povečini razumeli važnost borbe in so tudi v teku nadvse uspelega zborovanja, ki ga je sklicala njihova strokovna organizacija FILLEA. CGIL, izrazili svojo odločno voljo za nadaljevanje in pospešitev začele akcije, da prisilijo gospodarje na vzpostavitev pogajanj za obnovitev delovne po. godbe z znanimi zahtevanimi iz. bol j sanji. Te dni je potekla 13. obletnica mučen iške smrti tovariša Božidarja Kolariča. Z nji m je tržaško delovno ljudstvo, in posebno še slovenski delovni človek, izgubilo enega svojih najboljših in naj priljubi je. nejših voditeljev. Tovariš Kolarič, zvesti sin Miljskih hribov, je bil iz delavske družine in sam delavec. Zato je bil tako pristopen vsakomur, zato so ga tako spoštovali in cenili tovariši in vsi delovni ljudje, ker jim je bil blizu, ker je sam preizkušal njihove lastne težave I in ker sc je zato tudi ne-I sebično in hrabro boril, da bi osvobodil delovnega človeka vsega zla. Dvanajst let je tov. Božidar preživel v fašističnih zaporih, toda zlom fašistične vladavine je končno odprl tudi vrata njegovega zapora. Vrnil se je v naše kraje, da z novimi močmi vodi borbo proti fašizmu in nacističnemu okupato. rju. V juniju 1944 je bil aretiran. V zaporih so ga nacistične zveri strahovito mučile, da bi od njega izvedele tajnosti ilegalne osvobodilne borbe. Toda tovariš Kolarič je molčal, dokler ni v strašnih mukah izdihnil 13. junija 1944. Slovensko in italijansko delovno ljudstvo ne ho nikoli pozabilo tega svojega junaka, -učitelja in voditelja, ki je pokazal kako timi ra komunist, ki je svoje življenje posvetil veliki •stvari osvoboditve človeštva. Večna slava tovarišu Ko. lariču in vsem mučenikom delavskega razreda ! V sredo je bilo naše mesto priča mogočnemu protestu delavcev treh važnih tovarn. V ILVA v Skednju so se delavci ‘- trnje n o udeležili 24-urne stavke, ki so jo napovedale v vsedržavnem okviru tri sindikalne organizacije železarjev v podkrepitev pravilne in človeške zahteve po 40-urnem delovnem tednu s prejemki za 48 ur. V tem sektorju je zahteva močno občutena, kajti delavci te stroke čutijo posledice povečanega fizičnega in umskega napora zaradi povečanja storilnosti in proivodnje. Delavci so glavni stvaritelji razvoja italijanskega železarstva : številne so smitne nesreče na delu dočim so bile plače le neznatno povišane v primeri z velikimi dobički, ki so jih ustvarili gospodarjem. Istočasno so izrazili svoj pro. test s stavko delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice «Giu- I liano». V Arzenalu je ravnateljstvo zavrnilo vse zahteve, ki jih je predložilo delavstvo za znižanje delovnega urnika, povišanje nagrad in druge. Odgovor vodstva podjetja je enak absolutno negativnemu stališču Confindustrie in zato so se delavci Arzenala odločili, da s stavko energično protestirajo. Tudi v ladjedelnici «Giuliano» je ravnateljstvo zavrnilo zahteve za izboljšanje nagrad, povišanje posebnih odškodnin, za ureditev menze, slačilnice in higienskih naprav na splošno. Tudi v tej tovarni so se delavci združeno in strnjeno udeležili stavke. Delavci se ne bodo ustavili : v prihodnjih tednih se bodo vršile nove stavke najrazličnejših strok. Gradbeni delavci, že-lezarji, kovinarji in vsi ostali delavci so čvrsto odločeni priboriti si izboljšanja, do kateri li imajo pravico. Protest proti vandalizmu Pokrajinska odbora Zveze partizanov (ANPI) in Združenja bivših političnih preganjancev antifašistov ( ANPPIA) sta poslala dr. Paiamari ogročeno protestno pismo zaradi ponovnih vandalskih razdejanj spomenikov in spominskih plošč padlih za svobodo, zlasti v zadnjih primerih na openskem strelišču in v Sv. Križu. Spričo teh dejanj tipično fašističnega značaja, partizani in politični preganjanci obnavljajo svojo zaprisego, da se bodo do kraja borili proti ostankom zloglasnega režima. 23. junija bo otvoritev tržaškega velesejma tx ne 23. junija bo svečana ot-U v o ri te v tržaškega mednarodnega velesejma, ki se je v povojnih letih tako lepo uveljavil. Kot poroča dnevni tisk, bo na svečani otvoritvi prisoten minister za industrijo in številni predstavniki centralnih in krajevnih oblasti ter gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Poleg številnih domačih in italijanskih podjetij, bo na velesejmu prisotnih 24 držav. IJ-rad ne kolektivne razstave se bo udeležilo devet držav, in sicer: podonavske države : Avstrija, Jugoslavija in Zahodna Nem. čija ; države Bližnjega vzhoda ; Grčija, Sirija, Libanon in Jordanija ; prekomorske države bo-sta zastopali Indija in ZDA. Velesejem bo letos razdeljen na več oddelkov, med katerimi so najpomembnejši : splošna razstava mehanične industrije s poudarkom na ladjedelniško in. stava lesa ; tuje mednarodne kolektivne razstave ; razstava potrošnik dobrin za opremo stanovanj, lokalov in javnih obratov ; pregled obrtništva ; razstava avtomobilske industrije in industrije dvigal ; razstava živilske industrije ter razstava radijskih in televizijskih sprejemnikov, registrirane glasbe in založništva. Zelo važna bo razstava lesa, katere se bodo udeležili ministri za poljedelstvo in gozdarstvo iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Določen bo tudi dan, posvečen lesni industriji, na katerem bodo prisotni izvedenci in tehniki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in opazovalci iz Sovjetske zveze, LR Češkoslovaške in Nemčije. (bistrijo ; V1. mednarodna raz- in Jugoslavije. Na velesejmskem prostoru so se že začele živahne priprave nekaterih krajevnih podjetij tujih držav, zlasti Avstrije Skrb dolinske občine kmetijstva za razvoj ♦ ♦ Sklepi torkove seje Za deželno ustanovo atomskim poskusom proti V torek je bila seja dolinskega občinskega sveta, na kateri je bila predvsem soglasno odobrena resolucija o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Jlili jska krajina, katero je obrazložil župan tov. Dušan Lovri ha. Resolucijo v celoti objavljamo na prvi strani našega lista. Sledila je razprava in odobritev druge resolucije, v kateri občinski svet dolinske občine tolmači zaskrbljenost svojih ob. čanov zaradi nevarnosti, ki preti človeštvu od termonuklearnih poskusov. Na osnovi obsodb teh strašnih nevarnosti, ki so jih izrekli vidnejši znanstveniki vseh dežel, izraža občinski svet željo, da bi se velesile sporazumele za prenehanje jedrskih poskusov in da bi italijanska vlada začela primerne pobude Kovinarji nadaljevali bodo borbo za svoje zahteve Pismo tržaškemu županu Na napovedanem ponedelj-skem zborovanju, na katerem je govorila poslanka Nilde J otti, so prisotni odobrili naslednje pismo, naslovljeno tržaškemu županu ing. Bartoliju : «Tržaške žene, zbrane na zborovanju Zveze demokratičnih žena na trgu Giuliani ob 13. obletnici tragičnega bombardiranja Trsta, v tolmačenju žive zaskrbljenosti vseh žena zaradi novic o resni nevarnosti, ki jih poskusi z atomskim orožjem predstavljajo za človeštvo, se o-braca jo na tržaški občinski svet, da v imenu vsega tržaškega p re. bivalstva apelira na italijansko vlado, naj sprejme sleherno pobudo, ki bi mogi. pripraviti vse države do tega, da nemudoma prenehajo s termonuklearniini poskusi ter zagovarja razorožitev in sodclo. vanje med vsemi deželami v korist miru». in na Vrhniko, odložen na kasnejši čas. Tisti, ki so fe predložili potrebne dokumente, a se bodočega izleta ne bi mogli udeležiti, lahko dvignejo omenjene dokumente na sedežu in sicer v ponedeljek od II. do 12. ure. P rvi kongres kovinarske Zve. A ze F10M se je v nedeljo za- Lljučil po treh plodnih zaseda, njih, na katerih se je po poročilu tajništva razvila živahna in zanimiva diskusija. Tov. Sema, dosedanji tajnik Zveze, se je v svojem zaključ-nem govoru zahvalil za udeležbo članom nacionalnega vod. stva, predstavnikom sorodnih zvez iz Italije in delegatom ter poslal pozdrav ponesrečenim in bolnim kovinarjem in njihovim družinam. Nato je podčrtal do. sedanje uspehe v borbah delavcev kovinarske stroke in ponovno naštel njihove zahteve, ki so izenačenje mezd z industrijskim trikotom Milan . Genova -Turin, znižanje delovnega urni. ka na 40 ur tedensko brez znižanja mezd za vse železarje, delavce v GRDA in v Arzenalu, za delavce v obratih GRDA ena Zaključna resolucija kongresa FlOM Za 40-urni delovni teden Ženam za enako delo enako plačilo nje doklade vsem delavcem za zdravju škodljiva dela. V zaključni resoluciji, ki so jo delegati odobrili ob koncu kongresa, je predvsem obširna analiza stanja v mestnih tovarnah, kjer se je napor delavcev ogromno povečal vzporedno s tehničnim napredkom, ki omogoča večjo proizvodnjo, dočim niso imeli delavci primernih iz. boljša n j in se njihova kupna moč znižuje zaradi naraščanja draginje. Glede splošnega go- ke pogoje glede akordnega dela, ' spodarskega položaja poudarja kot jih imajo delavci v Arisaldo v Genovi, zvišanje nagrad delavcem v Arzenalu in ladjedelnici «Giuliano» ter poveča- resolucija potrebo po vladnem organ iene m načrtu. Sindikat ko. vinarjev se nadalje obvezuje nadaljevati borbo za rešitev Obvestilo SHLP Kako in kaj je Prosvetnim domom na Opčinah P rejšnji teden je «Novi list» ralo biti vsakega Openca sram, SHLP obvešča vse interesente, da je množični izlet s kolektivnim potnim listom, v Postojno in na znotraj in da bi zato mo. objavil članek, v katerem neki neznani dopisnik, ki se je podpisal z besedo «Opene», kri. ti zi ra odgovorne za upravo Pro. svetnega doma na Opčinah, češ da zanemarjajo omenjeni dom. (dank ar med drugim navaja, da je Dom zanemarjen na zunaj Sestanek raznašalcev tiska v pripravah na naš kongres varnosti, ki izvirajo iz sedanje in v zvezi z natečajem, ki ga je Združenje prijateljev «l’Unità» razpisalo med raznašale! tega lista, je bilo v torek v Ljudskem domu zborovanje raznašalcev našega tiska. V uvodu je tovarišica Laura Weiss poročala o sedanji kampanji širjenja liska na čast VI. kongresu, naštela pozitivna in negativna dejstva ter podčrtala veliko važnost povečanja razprodaje našega tiska, predvsem « l’Unità», «Dela» in «Lavoratore» v sedanjem mednarodnem, narodnem in krajevnem političnem trenutku. Kampanja za prepoved atomskih poskusov, borbe za novo vlado in za nov občinski odbor, proti enostrankarski politiki, ki jo podpirajo fašisti, bodo tem bolj učinkovite, čim bolj bomo znali mobilizirati javnost. Komunistični tisk je osnovno orodje, ki ga ima vsak tovariš na razpolago za populariziranje naših pobud, usmerjanje in organiziranje dr. ža vij ano v, za razkri vanje ne- si l nacije. Sledila je plodna diskusija. Iz intervencij številnih tovarišev so izšli dobri nasveti kako povečati število raznašalcev s tem, da se novim tovarišem poveri raznašanje tiska med starimi in predanimi bralci, da bi se izkušenejši tovariši lahko po. svetili pridobivanju novih bralcev: kako izkoristiti vsa javna zborovanja in manifestacije naše partije in demokratičnih organizacij za širjenje tiska med u-deleženci ; kako izkoristiti stike z bralci za pridobivanje novih članov partiji in pojasnjevanje važnejših dogodkov. Nekateri tovariši so podčrtali važnost stalnega zanimanja odgovornega za tisk v sekciji ali celici za potek širjenja, potrebo, da tudi tovariši iz tovarn nudijo svojo pomoč raznašalcem ; drugi so spet svetovali, naj se neprodani izvodi pošljejo brezplačno na ogled prijateljem in simpatizerjem, s čimer se bo prav gotovo povečal krog stalnih bralcev. Izražena je bila tudi želja, da in se za širjenje «Dela» in «Lavoratore» razpisal nagradni natečaj, kot je lo za «l’Unità». Vsi tovariši so govorili preprosto, toda z navdušenjem in prepričanjem ljudi, ki imajo dolgo pot izkušenj za sabo. Tov. Tonel je nato objasnil pravila tekmovanja med raznašale! «l’Unità» ter obljubil, da bo osrednji odsek za tisk in propagando proučil način za razpis nagradnega tekmovanja tudi za naše tednike. Ob koncu zanimive diskusije je tovarišica Weiss povzela zaključke in podčrtala velik doprinos, ki so ga dali tovariši ter koristnost nadaljnjih srečanj s tovariši raznašale! tiska, s temi zaslužnimi aktivisti in političnimi delavci partije. V torek, 18. junija ob 19.30 bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 zborovanje komunističnih žena. Tema zborovanja : Komunistična partija v borbi za emancipacijo žena, z uvodnim govorom tov. Vittoria Vidalija. Sledila bo diskusija. da je to žalostno spričevalo kulturnosti tistih, ki Dom u-pravljajo. Nato se vprašuje, ali je res tako težko dom lepo pre-barvati. Svoj višek pa doseže člankar tedaj, ko piše, da je ža. lostno, da je bil dom takrat, ko je služil fašistom, v boljšem stanju. V tem je najbolj pogodil, škoda je le, da ni šel malo dalje... Kritizirati je zelo lahko, tem lažje, ako se kritizira kar tja-vendan, toda čim se preide k resnični objektivnosti in odgovornosti, postaja kritika vse resnejša. težja in odgovornejša. Vsega tega v članku aNovega lista» ni. Da je zunanjost Prosvetnega doma v slabem stanju ni nobena novost. Res je, da so zunanje stene potrebne prebeljenja, toda res je tudi, da je potrebno od. straniti ruševine, ki od zadnje vojne zijajo In kličejo po od-stranitvi. Toda v razmerah, v katerih se nahaja danes Pro-svetni dom, vsega tega ni mo go. če napraviti. Če bi se bil novolistar pozanimal, predno je prijel za pero, kako stoje stvari, bi bil moral vse drugače zasnovati svojo kri. tiko. Če tega še ne ve — čudno, saj pravi, da je O pene -— so Openci sami s prostovoljnimi prispevki in s prostovoljnim de. lom Prosvetni dom kmalu po vojni temeljito obnovili, kasne, je so še enkrat preuredili no* tranjost dvorane, zamenjali trhel pod z betonskim tlakom, prebelili stene in prebarvali oder. Seveda je še mnogo po. kanja sredstev. Vprašujemo no-volistarja, kdo je bil tisti, ki se je pred časom zavzel zato, da je dom ostal na razpolago domačinom. C e on tega ne ve, mu povemo mi, da so to bili prav sedanji upravitelji, sedanji odbor prosvetnega društva in SlILP iz Trsta. Ti so napravili vse potrebne korake in so šli celo k vladnemu komisarju zato, da so preprečili nasilni iz. gon. Šele nekaj mesecev je od tega. ko je bil oder Prosvetnega doma ponovno kolavdiran. V domu se vrši precej razgibana aktivnost, dvorana je na razpolago vsem, ki se je žele poslu-žiti za svoje kulturne in druge javne nastope in to po zelo godnih pogojih. Toda tisti, ki danes prirejajo kulturne prire. dilve, najbolje vedo, kakšne ma. terialne dohodke jim te prinašajo. zato se ni čuditi, da so ne le na Opčinah temveč psepovsod blagajne prosvetnih društev skoraj vedno prazne. Seveda, tega novolistar ne ve. Na vsak način bi bilo lepo in resneje, ako bi bil omenjeni člankar vprašal sedanje upravitelje Prosvetnega doma na Opčinah kako stoje stvari. Vpra. šal bi jih lahko, naj mu dajo na vpogled blagajniško knjigo, iz katere bi bil marsikaj lahko razbral. vprašanj mladine in žena-de-lavk. katerim pripada enaka plača za enako delo, proti zunanjim podjetjem v poldržavnih obratih in za stalno zaposlitev delavcev, ki delajo sedaj na podlagi začasne pogodbe. Pokrajinska FIOM bo pospešila borbo za ločitev podjetij IRI od Confindustrie, da bi la podjetja mogla vršiti socialno funkcijo, ki jo predvideva ustava. Borila sc bo za svobodno iz-biro zdravnika pri 1NAM in odpravo prvih treh neplačanih dni v primeru bolezni. na mednarodnem področju, s katerimi bomo lahko dosegli omenjeni cilj. Končno je občinski svet soglasno odobril tudi naslednje pismo, naslovljeno vladnemu generalnemu komisarju dr. Pala-mari : «Kot je splošno znano, je gospodarski položaj naše občine in velike večine prebivalstva kritičen, ker vpliva kriza mestnega gospodarstva tudi na našo občino, katera ne razpolaga z lastno industrijo ali z drugimi gospodarskimi panogami. Zato se število brezposelnih veča, kar manjša že tako nezadostne družinske dohodke. Kmetijstvo v naši občini čeravno skromno in tehnično zaostalo predstavlja kljub temu za prebivalstvo precejšen vir dohodkov. Na žalost so vremenske neprilike preteklega meseca hudo prizadele tudi to skromno gospodarstvo, tako da znaša škoda, ki so jo naši kmetovalci utrpeli, več desetin milijonov lir. Temu je treba prišteti še veliko škodo, ki jo je naše kmetijstvo utrpelovzimi 1956 na o-1 jenih nasadih. Kmetijsko nadzorništvo je priskočilo kmetovalcem na po- * moč s tem, da jim je dodelilo po znižanih cenah razna umetna gnojila, modro galico itd. Da bi pa še bolj uspešno pod-prli prizadete kmete, predvsem tiste, ki so izgubili skoraj ves pridelek, in ki so v posesti delavske knjižice, občinski svet predlaga, da bi vsaj za šest me. se cev povečali število brezposelnih pri tukajšnji ustanovi Selad, kjer bi se prizadeti kmetje lahko zaposlili. Poleg lega kmetovalci želijo, da bi bil raztegnjen na naše Ozemlje zakon z dne 22. no- vembra 1951 za bolniško zavarovanje neposrednih obdelovalcev zemlje. Ker naši kmetje niso bolniško zavarovani, posebno tisti, katerih družinski člani ni-majo trdnega zdravja, zapuščajo svoje kmetije in iščejo druge za. poslitve, kjer jim je ta ugodnost zajamčena». V zvezi z vprašanjem kmetijstva je župan povedal, da je bila ustanovljena posebna komi. sija za obravnavanje kmetijskih problemov, katerim bo morala občina v bodoče posvečati večjo pozornost. Na seji so bili potrjeni tudi nekateri sklepi občinskega odbora ter razpis notranjega natečaja za dve uradniški mesti in štiri pomožna uradniška mesta. Nato so bili imenovani člani komisije za sestavo seznama ljudskih porotnikov in pregled, ni ki računov v letu 1956, spremenjen je bil cenik za pokopališča, odobren pravilnik za u. pravo in uporabo javnega kopališča, ki bo v kratkem odprto v Boljuneu ter pravilnik za u-porabo športnega igrišča tudi v Boljuneu. Končno ji* občinski svet odobril odstop dveh zemljišč Ustanovi za ljudska stanovanja, ki bo pri Domju zgradila eno 6 in eno 9-slanovanjsko hišo, da se omili huda stanovanjska stiska v občini. Obvestilo kmetom v Dolini ZA TEDE! DNI P,H 30 l Sabota, 15. - Vid. Vida Nedelja, 16. - Jošt Ponedeljek. 17. - Adolf I Torek, 18. - Efrem Sreda, 19. - Julijana Četrtek, 2u. - Rešnje tele* nji krajec) Petek, 21. - Alojzij. Zgodovinski dnevi 15. 1876 se je rodil sloj slikar Ivan Grohar, 19. 1953 sta bila usmrffl električnem stolu 'j Singu junaška bolj mir, zakonca Ethel N pari lius Rosenberg. j ,la do ™ 1933 je umrla Klaijil, ^ kin, ustanoviteljica , v narodnega ženskega jn ^ °r k dei p>a nies RADI db* ODDAJK”"” SOBOTA: 13.30 Ari, Sciascia in orkester - 16. j ki iz znanosti in lehnih Koncert pianista Ir. S mana - 18.30 Glasba z(Vabi vs r“ino p fav Ve r'j(t in *■*■ zasl “»« in '«puhli, »jo edov, us ■nesla. malčke - 19.15 Sestanek,* slušalkami - 20.30 Gri‘e koren gurd Josalfsr op. 56 - h in sr, den v Italiji - 21.10 Franza Schuberta - 22. e din: Simfonija št. 2 v t> 23.30 Polnočni ples. NEDELJA: 9.* Kmetijske vabi daja - 10. Prenos Sv. ^*a našo Stolnice Sv. Justa - 12. * cilj. pr za najmlajše - Lovro V* >n0j čič: «Tri žalostne in en;kje’ , -■ la», drugi del. «O vri " dH smrti in o veselih kuto J1, . I 13.30 Glasih a po željah 0st* v Boccherini: Koncert v Dolinska občina opozarja vse kmetovalce, ki so bili prizadeti zaradi mraza v preteklem mesecu, da so na županstvu na raz. polago obrazci s prošnjo za zni. žanje davka na zemljiško posest. Prizadeti kmetovalci morajo le izpolniti obrazce in jih prinesti na županstvo, ki bo izpolnjene obrazce dostavilo davčni upravi. V resoluciji je tudi zahleva za prenehanje atomskih poskusov. zlasti je pa poudarjena važnost utrditve enotnosti Zahvala ZDŽ Izlet v Bologno Ob priliki zaključne manifestacije XV. vsedržavnega kongresa ZKMI, ki bo 23. junija, organizira tržaška Zveza komunistične mladine izlet v Bologno. Odhod iz trga Garibaldi y Trstu v soboto 22. junija ob 23. uri ; povratek v Trst v pone, deljek, 24. junija ob 2. uri ; ce-na vožnje 2.300 lir. Vpisovanja se sprejemajo na okrajnih sedežih ter na osred, njem sedežu Z KM v ul. Capi- ni anjkljivosli, ki pa jih ni mo. tol ina 3, tel. 44046 ali 44047 goče odpraviti zaradi pomnnj-1 do torka, 18. junija. Zveza demokratičnih žena se toplo zahvaljuje vsem članom baletne skupine Slovenskega narodnega gledališča ter igralcem «Teatro da Camera» za prijazno sodelovanje na nedeljski prireditvi v Sv. Križu, Nova tržnica končno posluje -rp notna akcija okoliških A-J kmetov, ki prodajajo svoje proizvode v Trstu, se je pod vodstvom Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze ter oh zanimanju občinskih svetovalcev, zaključila z uspehom. Na odločno posredovanje pri odborniku Gum balu so kmetje dosegli dodelitev 400 kv. m prostora v novi pokriti tržnici, namesto prvotnih 200, namenjenih domačim proizvajalcem. Do. seženi uspeh je sad enotnega nastopa vseh okoliških kmetov in prizadevanja njihovih organizacij, ki odločno zagovarjajo njihove koristi. To enotnost je treba ohraniti, kajti le tako bo mogoče tudi v bodočnosti re. ševali številna vprašanja v korist prizadetim. V ponedeljek, ob štirih z j u- Praznik delavk v Camporah 8. junija je poteklo leto dni odkar je predsednik Italijanske republike posl. Gronchi ratifiei. ral konvencijo št. 100 Mednarodnega urada za delo, ki določa enakost plačila za moško in žensko delovno silo. Za to priložnost je nova Delavska zbornica organizirala več zborovanj, da pouči delavke o tej praviri, ki jim je po zakonu priznana in ki jo bodo morali spoštovati tudi krajevni deloda, jalci. Za zaključek je nova Delavska zbornica organizirala za ju. tri, v nedeljo velik praznik delavk, ki ho od 16. ure dalje v prostorih PD v Camporah. Oh tej priliki ho član vodstva CGIL govoril o konvenciji št. 100. Igrala bo godba iz Čampor, od 20. ure dalje ho ples. Podružnici INČA Vsedržavni zvezni skrbstveni zavod - INČA obvešča vse zainteresirane prebivalce občin Devin - Nabrežina, Zgonik in Re-pentahor ter Sv. Križa in bližnjih vasi, da sta bili ustanovlje. ni dve podružnici urada za socialno pomoč in sicer: v Sv. Križu v Kulturnem domu «A. Sirk» (nova Delavska zbornica CGIL), ki posluje vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure in v Nabrežini (stara vas) št. 53 pri občinskem svetovalcu Alojzu Markoviču, ki posluje vsak ponedeljek od 17. do 18. ure. Uradi INČA so vam brezplačno na razpolago v vseh zadevali v zvezi s socialnim skrb? s Ivo m in pomočjo, Uspeh nastopa domačih proizvajalcev traj se je končno začelo redno poslovanje v novi pokriti tržnici, kamor so krajevni proizva-jalci in trgovci na debelo prinesli svoje pridelke, oziroma blago za prodajo. V prvem trenutku se delo ni razvijalo v naj-lepšein redu, ker je bilo okolje vsem še neznano in se niso takoj znašli, vendar pa ni bilo večjih motenj. V glavnem je vse urejeno, vendar pa je nešteto podrobnejših rnaliji problemov, ki jih ho potrebno sproti reševati. Za to se posebno zanima? jo komunistični svetovalci, ki «. skušajo na mestu prepričati o potrebah listih, ki se poslužujejo sadnega in zelenjavnega * trga na debelo. Tako je tov. | Muslin že takoj prve dni posta, j vil zahtevo, da se namesti na trgu bolničarka, ki hi lahko nudila prvo pomoč v primeru, da se komu kaj zgodi, kar ni zključeno spričo velikega števila prodajalcev in kupcev in živahnega prometa zlasti v jutranjih urah. Tudi predstavniki Zveze majih posestnikov in Kmečke zveze so večkrat osebno med kmetovalci in se zanimajo za nji. hove potrebe. Toda njihova ak-cija 1)0 bolj učinkovita, če bodo kmetovalci s svojo odločno in vztrajno akcijo dosegli, da bodo ti predstavniki, ki zastopajo ogromno večino krajevnih proizvajalcev, končno vključeni v posvetovalno komisijo za trž, nico, za čelo in ork. - 17. SU^nja s zbori - 18. Skladbe Det Wo - 19.15 Trst od lS.stol. 1 itna oda poleona - 20.30 Wolf F hi ■ h «Štirje grobjani», oserà „ msl' dejanjih. VSI PONEDELJEK: 12. Zi j ',stlcm in svet - 12.55 Domači ( “kriniii 18. Cesar Franck: Kl\a 'liskr kvintet v f-molu - 18.31' crofašh čarane police - 19.15 K: Aru tek univerza - 21. Znanost l*i pout nika - 21.15 Velika dehu, č . nih mojstrov - 22 BF !, j|. . ,lr slovenskih kulturnih iji.' " TOREK: 12. Sred«! ',le' 1,1 desi države in dežele - 10.301. po željah - 13. Haydn: > »are v D-duru za čelo in ori, a vladi 19.15 Zdravniški vedež jr**jo. dijski Oder - Satira ■'iti,-. (fiPolovan e v nebesa», i - lsC*ank ! to !a»)o dei ‘ A brez > in *e- lahko |foblemi ■n |>iri Filharmonije - 21. Drl ž» rana zgodba - Slavko «Jugunda bela gospa ska» PE1 EK: 12. O vitaF 13.30 Glasba po željah ius: Koncert za violin^ l z.a vruMU' v kester - 18.30 Z začaral U ce - 19.16 Radijska un^'OV ^v. {- 21. Prireditve in umet> Trstu v°stran E služi ”‘ze, ka »sega epreču Za ohi b|enia. se j dija v 4. slikah. SREDA: 12. Iz zg«]1 zdravilstva - 13.30 CajJ' Hrestač orkestralna sV 71 - 18. Gieg: Koncert v op. 16 , 18.30 Pisani b» rad. tednik za najmaljš® j Radijska univerza ČETRTEK: 9.20 Ra vel f tet v f-molu - 10. Preil Maše iz Stolnice Sv. 11.30 Haendel: Concerto v d-mo’u - 12. Oddaja 1 = mlajše - Vijolica Fonda [ čevi doživljaji» . 13.30 violinisti - 15.45 Ritmi a kester Bojana Adamih Novela - 18. Koncert t>; , "»Unisti sta Marcela OstasevS1 a vrstah 19.15 Orkester Norri6 mor - 20.30 Zbor Sl«1 *ako so °^a če : spora ,...Se P« "■h J K I N "itervjv “Potiska Razpis Dijaške Matice Podporno društvo «Dijaška , šolskih knjig iz knjižnega skla. Matica» v Trstu razpisuje vlaga. I da, č) za podporo v drugih obli. nje prošenj za šolsko leto 1957. 1958. 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosil, ci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v ul. Roma 15, II. (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v ul. Buonarptti 31. 2. Prosilci lahko prosijo : a) ka sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, h) za znižanje vzdrževalnine v Dijaškem domu, c) za izposojo kah. 3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa spreje. mata do 30. julija t.l. predsedni. ca Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Opčine -», v k Sobota, 15. jun.: «,Zdr» 7sl*a morju» (Salute al barvni film Unive^rL,,, T Nedelja, 16. jun.: se p» «hu.i Ponedeljek. 17. jun.: se I ti Torek. 18. jun.: «RimsKi niče» (Vacanze R«ij film Parcmour.th. 1 — Sreda, 19. jun.: se polk l'asta j v Četrtek 20. jun.: «Vojn1 a em s Sov Šola Glasbene Mati«6 priredi v soboto, 15, j1' 20.30 v dvorani na «Prvi maj» zaključni svojih gojencev. Nastopajo gojenci violino, klarinet, flavt0 ter mladinski šolski pe>' Vr S'1' vroči i nS dni A e»ih iivlje