SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V SREDO, 6. MARCA 1985 OB 15.30 IN SKLIC ZBORA ZDRUZENEGA DELA, Kl BO V SREDO, 27. februarja 1985 OB 15.30 Delegati bodo prisostvovali skupni uvodni obrazložitvi k: - Osnutku dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-90/2000, - Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, - Poročilo o delu občinskih upravnih organov in ^strokovnih služb v letu 1984. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUONIK Številka: 06-2/82 Datum: 28/1-1985 VABILO Na podlagj 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. .člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 1/79) sklicujem 29. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo vsredo, 27. februarja 1985 spričetkomob 15.30 ' v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora združenega dela z dne 19. 12. 1984, 28. seje zbora z dne 23. 1. 1985 in 3. skupne seje vseh zborov skupščine občine z dne 19. 12. 1984, 3. VpraSanja in predlogi delegatov, 4. Povzetek poročil SIS družbenih dejavnosti in materialne proiz- vodnje za leto 1984 in povzetek planov za leto 1985, 5. Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji ob)ektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Predlog sklepa o obliki nagrade in priznanja občine Ljubljana Vič-Rudnik, 7. a) Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, b) Predlog sklepa o soglasju k statutu raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske za- deve. PREDSEDNIK ZBORA ZD Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE . ¦ LJUBUANA VIČ-RUDNIK .,- .. Številka: 06-3/82 . . ' . , Datum: 4/2-1985 VABILO v . Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 28. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ki bo, v sredo, dne 6. marca 1985 po skupni uvodni obrazloiitvi v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED. 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanih zapisnikov 26. in 27. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov 4. Osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubijana za obdobje 1986-90/2000, 5. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 6. Poročilo o delu občinskih upravnih organov in strokovnih služb za leto 1984, 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Predlog zazidalnega načrta VS 236 Ig za območje zazidalnih otokov S 9/1, S 9/2, S 10/1, S 11, P 2, 9. Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 10. Predlog sklepa o obliki nagrad in priznanja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 11. Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 12. Predlog sklepa o soglasju k statutu raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 13. Predlogi komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske za-deve. Predsednica DPZ: Marija Stanič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06/2-82 . • Datum: 28/1-1985 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana. Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41 člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 1/79) sklicujem 30. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 6. marca 1985 P° skupni uvodni obrazložitvi v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: • ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Vprašanja in predlogi delegatov, 3. Osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-1990/2000, 4. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1984, 5. Poročilo o delu občinskih upravnih organov in strokovnih služb v letu 1984, 6. Osnutek odloka o spremembah in dopoinitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985, 8. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 9. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta VS 236-lg za zazidalne otoke S-9/1, S-9/2, S-10/1, S-11 in P-2, 10. Osnutek odloka" o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 11. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občin-skem davku občine Ljubljana Vič-Rudnik, 12. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in delegiranje delegtov na sejo zbora združenega dela SML. PREDSEDNIK ZBORA ZD Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 Datum: 28/1-1985 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 1/79) sklicujem 27. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 6. marca 1985 P° skupni uvodfii obrazložitvi v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora kfajevnih skupnosti 2 dne 19.12.1984,26. sejezbora krajevnih skupnosti z dne 23.1.1985 in 3. skupne seje vseh zborov skupščine občine z dne 19. 12. 1984, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Poročilo o delu izvrSnega sveta skupščine občine Ljubljana Vifc-Rudnik za leto 1984, 5. Poročilo o delu občinskih upravnih organov in strokovnih služb v letu 1984, 6. Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Predlog zazidalnega načrta VS 236 Ig za območje zazidalnih otokov S-9/1, S-9/2, S-10/1, S-11 in P-2, 8. Predlog sklepa o obliki nagrade in pnznanja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 9.a) Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovi- tvi raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik b) Predlog sklepa o soglasju k statutu raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 10. Osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-1990/2000, 11. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985, 12. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 13. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občin^kem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 14. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 15. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih obiine Ljubljana Vič-Rudnik, 16. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, 17. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in delegi-ranje delegatov za sejo zbora občin SML. PREDSEDNIK ZBORA KS FRANC BRENČIČ, I. r. PREDLOG PREDLAGATEUA Izvršni svet SO Ljubljana Vtč-Rudnik je poročilo o delu izvršnega sveta za leto 1984 obravnaval na svoji 123. seji dne 16/1-1985 in sklenil, da ga posreduje zborom skup-ščlne občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET POROČILO o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 Delo izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik kot izvršilnega organa SO Ljubljana Vič-Rudnik je tudi v letu 1984 temeljilo na obveznostih, pravicah in dolžnostih, opredeljenih v statutu občine, na sklepih in zadolžitvah skupščine ter v izvajanju pro-gramskih usmeritev in sklepov izvršnega sveta iz tekočega in predhodnih obdobjih, s čimer je bila zagotovljena kontinuiteta dela izvršnega sveta, kakor tudi kontinuiteta ukrepov in usme-ritev. Izvršni svet je zagotavljal izvajanje politike in izvrševanje pred-pisov ter drugih splošnih aktov skupščine, spremljanje stanja v občini, zagotavljanje zakonitosti ter dajanje pobud in nastopal z ukrepi in aktivnostmi, ki so pomembne za zagotavljanje splošnih interesov družbe ter pravic občanov kakor tudi usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. Osnovno področje je bilo spremljanje Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 zaleto 1984 insprejemanje ustreznih ukrepov za njeno izvajanje, poleg tega pa je izvršni svet tekoče spremljal in obravnaval problematiko z vseh področij dela in življenja v občini ter usmerjal delo in aktivnosti občinskih upravnih or-ganov. Skupščina je redno spremljala delo izvršnega sveta, tak ob obravnavi predlogov kot spremljanja tekoče problematike na sejah zborov. Na 11. skupnem zasedanju vseh zborov skupščine 25/4-1984 je bil razrešen izvršni svet (izvoljen aprila 1982) zaradi odhoda predsednika izvršnega sveta na novo dolžnost in izvoljen nov izvršni svet z novim presednikom, namestnikom predsednika in dvemanovima čtanoma, septembra pa je bil izvoljen tudi novi član izvršnega sveta za kmetijstvo. Poročilo o delu izvršnega sveta za teto 1984 obravnava pogla-vitna področja dela, na katera je izvršni svet usmeril svojo pozor-nost, detajlnejši podatki in ocene o učinkih na posameznih pod-ročij pa so razvidni tudi iz povzetka poročil o delu posameznih upravnih organov in strokovnih služb. Seje izvr&nega sveta so osnovna oblika organiziranega delo-vanja izvršnega sveta, kjer je izvršni svet sprejemal sklepe, ugoto-vitve in usmeritve za posamezna področja, predlagal gradiva za obravnavo in sprejem na zborih SO ter se seznanjal s tekočo problematiko in stanjem na področjih v SO. Seveda pa so seje odraz predhodnega dela in priprav članov izvršnega sveta ter upravnih organov in strokovnih služb in pred-stavljajo seje tako le del aktivnosti izvršnega sveta, večji del pa so to seznanjanje, izvajanje ukrepov na podlagi stališč IS, posredo-vanje mnenj, koordiranje posameznih subjektov, sodelovanje z DPO, SIS OZD in KS na območju občine ter organi SML in usmerjanje dela občinskih organov s strani posameznih članov, predsednika in namestnika predsednika irvršnega sveta. V letu 1984 je izvršni svet imel 47 rednih in 1 izredno sejo s 544 točkami dnevnega reda po naslednjih področjih: - urejanje prostora 87 - družbenoplaniranje -,25 - družbene dejavnosti 70 - obča upcava in proračun 57 - kmetijstvo, gozdarstvo in preskrba 42 - kadrovskezadeve 36 - družbeni prihodki ' 31 - Ijudskaobramba ' 7 - izvršni svet 74 - ostali . 15 Skupaj: 544 Seje so trajale skupno 140 ur, povprečno je seja bila torej 3 ure s povprečno 11 točkami dnevnega reda in povprečno prisotnimi 12 člani ter 5 ostalimi prisotnimi z raznih področij gospodarstva, DPO, družbenih dejavnosti in predstavniki sredstev javnega obveščanja. Za seje je bilo porabljeno povprečno 2.756 listov papirja, oz. je za povprečno sejo gradivo obsegalo 83 listov. Prisotnost članov izvršnega sveta je bila 80,9% pri čemer je udeležba neprofesionalnih članov nekoliko slabša zaradi njihovih rednih obveznosti, upoštevati pa je treba tudi daljšo bolezensko odsotnost enega od članov izvršnega sveta. Izvršni svet je imenoval v letu 1984 17 stalnih ali občasnih delovnih teles, s 77 člani. Izvršni svet je tudi razrešil 23 stalnih ali občasnih delovnih teles s 176 člani. V primerjavi z letom 1983 je bilo leta 1984 posredovano skup-ščini občine 27 gradiv več, bilo je tudi 5 sej izvršnega sveta ter 68 točk dnevnega reda več, s tem, da je bila udeležba na sejah v letu 1983 boljša (88,2%). Seje izvršnega sveta so občasno, glede na teme dela, potekale tudi v samih OZD in sicer petkrat, od tega je bila ena seja posebej posvečena kmetijskemu razvoju. Ta oblika je ocenjena kol pozi-tivna, zato jo bo izvršni svet v bodoče še večkrat uporabljal ter tudi razširil na druga tematska področja. Seje izvršnega sveta so bile vnaprej programirane s progra-mom gradiv za seje za celo leto, hkrati pa so bile seje tudi tematsko zaokrožene in sicer: urejanje prostora, komunala in področje KS; splošna poraba in uprava, priprava gradiv za sejo SO, kadrovske zadeve, družbene dejavnosti, SLO; planiranje gospodarstvo in kmetijstvo. Taka delitev je pripomogla k učinko-vitosti dela izvršnega sveta predvsem s pravočasno in programi-rano dostavo gradiv s strani upravnih organov in večjo stopnjo vključevanja zunanjih dejavnikov in gostov, zagotovila pa je tudi točnost in pravočasnost pri oddaji gradiv za obravnavo na zborih skupščine občine, kar je v preteklosti povzročalo dostikrat težave oziroma zamude. Najpomembnejša naloga izvršnega sveta je gotovo priprava gradiv za obravnavo in sprejem na občinski skupičini. Izvršni svet je predložil 99 gradiv in sicer iz programa dela izvršnega sveta 59 in 40 točk izven programa, \z naslednjih problemskih področij: po izven nepred progr. progr. po dela dela progr. IS IS dela IS - urejanje prostora - družbeno planiranje in gospodarstvo - družbene dejavnosti - obča uprava in proračun - kmetijstvo, gozdarstvo in preskrba - družbeni prihodki - ostala področja, KS in del. odgovori 12 6 7 17 3 1 11 12 5 7 4 8 1 5 2 1 b 2 1 Skupaj: 59 40 11 Nepredložene zadeve v obravnav.o skupščini občine so: - spremembe odloka o davku na promet z nepremičninami (bo posredovan v obravnavo v letu 1985) - odlok o ureditvi nekatenh vprašanj s področja obrtnega zakona (zaradi predvidene spremembe zakonodaje s tega področja bo SO posredovano po sprejemu spremembe) - ocena koriščenja zemljišč SLP in realizacija planov hidromelioracij (sodelovanje z KZS) - preverba vloženih sredstev v posamezno sosesko (ni dostavil urejevalecZIL)' - novelaci|a ZN VS-6 (se odstopi zaradi spremenjenega programa) - urbanistični red Velike Lašče (v letu,1985) - zazidalni načrt IC VP-245 1 Škofljica (v letu 1985) - odlok o delih. za katera ni potrebna lokacijska in gradbena dovoljenja (je.v pristojnosti SML). - odlok o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (je v pristoj-nosti SML). - odlok o načinu gospodarjenja s cestami (v letu 1985). Vsa gradiva. ki jih izvršni svet po programu dela v letu 1984 ni posredoval v obravnavo občinski skupščini in so v pristojnosti skupščine občine. bodo posredovane v letu 1985. fjri tem je nujno opozoriti, da so vsa ta gradiva vezana na strokovno pri-pravo zunanjih institucij Precejšnje število gradiv. ki so bila predlagana skupščini izven programa je pogojeno z rednim spremljanjem področij in potreb po ukrepanju. ki jih ni moč predvideti naprej (npr. ukrepi družbe-nega varstva). ali pa so odvisni tudi od zunanjih dejavnikov (npr. soglasja k samoupravnim sporazumom in statutom SIS družbe-nih dejavnosti), ali posledica usklajevanj v širšem območju (odlok o sredstvih za blagovne rezerve. odlok o odškodnini za spre-membo namembnosti zemljišča ali pa dodatne aktivnosti (npr. melioracije) itd. Izvršni svet je dobil 61 delegatskih vprašanj. neodgovorjena so bila do konca leta še 4 vprašanja. ki pa so vezana na zunanje dejavnike (varnost križišča Dolenjska - Peruzzijeva ureditev cestišča v Eiprovi. vzdrževanje cest v KS Podpeč-Preserje. preu-smeritev avtobusov na Ig zaradi železnice). pri čemer je izvršni svet dostikrat brez moči. da bi v primernem roku od posameznih OZD ali SIS dobil zadovoljiv odgovor. Omeniti velja še dejstvo, da delegati, kljub temu, da dostikrat dobijo odgovore že na sami seji s strani članov izvršnega sveta. delegati praviloma vztrajajo na pismenih odgovorih, kar še podaljšuje čas seznanitve baze z odgovorom. V nadaljevanju so podane poglavitne aktivnosti izvršnega sveta, usmeritve in predloženo gradivo za skupščino občine po posameznih področjih: Pri družbenem planiranju je prvenstveno pozornost posveti! pripravam na srednjeročni plan 1986-1990. kjer so bile sprejete smernice za to obdobje. Posebno pereče je dejstvo, da OZD ne sledijo s strani skupščine občine sprejetim rokom za posamezne faze priprav oz. sprejema srednjeročnih planskih dokumentov. V pripravi resoluci|e o izvajanju srednjeročnega plana 1981-1985 v letu 1985 je izvršni svet vgradil v ta dokument samo tiste cilje in usmeritve, za katere obstajajo realne možnosti, da se bodo tudi uresničile. Poleg tega je nakazal nekatere nove poudarke v raz-voju občine, predvsem v večjem razvoju izvenmestnih krajevnih skupnosti, kjer je nujno ustvarjati nova delovna mesta. V prvem polletju je izvršni svet kar štirikrat obravnaval gradiva dokumenta »Ljubljana 2000» (osnutek oz. delovno gradivo) in tudi predlagal zavzem negativnega stališča do osnutka. ker dokument ni vsebo-val konkretizacije sicer sprejetega načela razvoja južnega dela Ljubljane. Predložena gradiva skupščini s področja planiranja so bila: - predlog odloka o pripravi in sprejemu družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1985-1990, - poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdob|e 1981-1985 v letih 1981, 1982, 1983 in I. tromesečju 1984 z oceno razvoja za leto 1984 ter oceno razvoja v letu 1985. - osnutek in predlog smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990. - uresničevanje resolucij za leto 1984 z oceno do konca leta, - osnutek in predlog resolucije o izvajanju družbenega plana v letu 1983. Izvršni svet je obravnaval tudi področje izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki ga je komisija izvršnega sveta za pripravo in spremljanje izvajanja ukrepov pripravila tako, da so se njegove naloge povezale tudi z nalogami s področja planiranja, ki je tudi mesto reševanja in snovanja poglavitnih dolgoročnejših vsebinskih nalog tega programa. To načelo izvršni svet tudi upošteva pri svojem delu. Izvršni svet je z rednimi stiki z organizaeijami združenega dela sledil stanju v gospodarstvu. Aktivno se je angažiral pri OZD z izgubo, kjer bo tudi na pobudo IS spomladi 1985 izvedena rekon-strukcija v SCT TOZD Opekarne, s čemer bo omogočena tehno-loška boljša in cenejša proizvodnja in uvedeni so bili trije ukrepi družbenega varstva, kjer se v Slovenijales Žičnica ter Pohištvu že kažejo ugodni učinki. Izvršni svet je predložil skupščini sledoča gradiva: - poročilo o' uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983, - izvajanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, - uresničevanje sklepov skupščine občine o razvojnih mož-nostih turizma, - informacija o poslovanju OZD v prvih treh mesecih 1984, - ukrep družbenega varstva v DO Pohištvo in DO Pleskoo-bloga, - ukrepi in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gopodarstva - dopolnitev sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica, - informacija o poslovanj.u OZD v I. polletju 1984, - informacija o poslovanju OZD v 9. mesecih leta 1984, - analiza razvojnih možnosti industrijskih OZD, s posebnim poudarkom na izvozu, - investicijske aktivnosti v gospodarstvu. Naloge v drobnem gospodarstvu so razvidne iz gradiva Ure-sničevanje sklepov skupščine občine o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva, pri čemer je posebej pomembno priza-devanje za pridobitev lokacij za zasebno obrt. Na tem področju je izvršni svet predlagal ustrezne spremembe in dopolnitve zazidal-nih načrtov za VP-4 in VP-6. Pomembna je tudi davčna politika, kjer je v zadnjem času več možnosti za pospeševanje razvoja oz. investicij v drobnem gospodarstvu, kar je izvršni svet še posebej podprl. Dosedanje delo kakor tudi usmeritve v raziskovalni dejavnosti so podane v gradivu Uresničevanje sklepov skupščine občine o raziskovalni in inventivni dejavnosti, obravnavani na skupščini decembra 1984. Posebej velja omeniti prizadevanja za večji delež bazičnih raziskav, prenos industrijske serijske oz. polserijske proizvodnje v industrije OZD in drobno gospodarstvo ter ustano-vitev in delovanje razvojnega sveta pri izvršnem svetu. Izvršni svet je pristopil k dolgoročnejšemu opredeljevanju raz-voja kmetijstva, ki ga na eni strani označuje hribovit svet, po drugi pa barjanski del tako, da najbolj primeme zemlje za kmetij-sko obdelovanje ni. Izvršni svet je imel tudi posebno sejo posvečeno razpravi o dolgoročnejših usmeritvah s področja kme-tijstva, kot pripravo za srednjeročne plane za naslednje obdobje, zavzemal se je za močno poudarjeno politiko davčnih olajšav pri oddaji tržnih viškov in skupščini predložil naslednja gradiva: - ocena uresničevanja operativnega programa razvoja kmetij-stva, - odlok o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za inter-vencije v proizvodnji hrane v obdobju 1981-1985, - odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984, - informacija o pripravah na žetev, - osnutek in predlog odloka o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov, - odlok o uvedbi melioracij v k. o. Dobravica, - osnutek in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti zemljišč ali gozda, - dogovor o spremembah namembnosti zemljišč ali gozda, - osnutek in predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občin-ske blagovne rezerve. Glede na velikost občin, njeno raznolikost in dosedanje stanje je urejanje prostora gotovo ena najbolj zahtevnih področij. Pose-bej pospešenega reševanja upravnih zadev je bilo na tem pod-ročju s strani izvršnega sveta največ pozornosti namenjeno pri-pravi in sprejemu osnovne urbanistične dokumentacije, razpra-vam o namembnosti prostora v okviru zasnov urbanističnega programa mesta (Ljubljana 2000) ter preprečevanju črnogradenj, kjer ima v Ljubljani samo naša občina zagotovljeno ekipo za rušenje črno-gradenj. To je prispevalo k temu, da se je v zadnjem času zmanjšalo število novih objektov črnogradenj. Izvršni svet se je posvetil tudi razreševanju številnih komunal-nlh problemov v krajevnih skupnostih, kjer se je vključeval kot koordinator zlasti z jzvajalskimi komunalnimi organizacijami, SKIS, OVS in drugimi. Stalni in vedno so bili stiki z vsemi krajev-nimi skupnostmi. Aktivno se je vključil tudi v razreševanje finan-čnih probiemov, kar je omogočilo izgradnjo I. etape Tržaške ceste. Izjemno velika aktivnost na tem področju je razvidna tako iz velikega števila obravnavanih zadev na izvršnem svetu (87) kot naslednjih predloženih gradiv za skupščino občine: - predlog zazidalnega načrta Srednja vas, - predlog zazidalnega načrta Selo, - sklep o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 o varstvu kmetijskih zemljišč - odločbi o splošnem družbenem interesu za rekonstrukcijo Tržaške ceste in gradnje objekta za Semenarno v IC Rudnik, - odločba o splošnem družbenem interesu za gradnjo VVO Lavrica, - predlog ZN Nanoška, Murgle IV. faza, VP-4 Plutal, VS-220/1 Brezovica, VS-5 Rožna dolina, VS-102 Trnovo, - predlog načrta lokacij kioskov v občini Ljubljana Vič-Rudnik. V letu 1984 so se že pričele težave pri izvrševanju proračuna, ki so se odražale tako v t^kočih likvidnostnih težavah, kakor tudi v tem, da ni bilo moč vsem uporabnikom proračunskih sredstev zagotoviti normalni oz. željeni obseg sredstev za njihovo delova-nje. V letu 1984 tako proračun prvič ni več beležil presežkov nad limitiranimi dohodki, ampak se je celo pojavil priliv sredstev v okviru dogovora o splošni porabi v Ljubljani in povračilo odstop-Ijenega občinskega prometnega davka s strani republike. Ti vzroki, kot tudi še ne definirana politika splošne porabe v prihod-njem letu so tudi onemogočili pravočasno predložitev osnutka oz. predloga proračuna občine za leto 1985, tako da so bila predložena skupščini občine naslednja gradiva. - zaključni račun proračuna za leto 1983, - predlog sklepov o izplačilu sredstev iz sklada SR Slovenije ob elementarnih nezgodah, - osnutek in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, - osnutek in predlog sprememb dogovora o splošni porabi v Ljubljani v letu 1984, - predlog odloka o začasnem financiranju iz proračuna za leto 1985, - osnutek odloka proračuna za leto 1985. , Največji delež aktivnosti v družbenih dejavnostlh gre pripisati naporom za realizacijo objektov iz samoprispevka III., kjer je poleg šol, VVO in zdravstvene postaje Velike Lašče v celem letu bila prisotna možnost odstopa od gradnje MKZ Rakitna zaradi neizpolnjenih pogojev za gradnjo (predvsem vodovoda), kar je bilo konec leta s posredovanjem izvršnega sveta zadovoljivo rešeno. Izvršni svet je predložll skupščini občlne naslednja gra-diva: - stanje in problematika osnovnega zdravstva v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik, - poročilo o poteku in pripravi za gradnjo objektov iz Hl. samoprispevka, - predlog odloka o razglasitvi Rašice za zgodovinski in urb. spomenik, - osnutek in predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV, - osnutek in predlog dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, - osnutek in predlog odloka o šolskih okoliših, - osnutek in predlog o razglasitvi Retja In Lip za naravno znamenitost, - predlog sprememb dogovora o mrliški pregledni službi, - poročilo o uresničevanju socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti v občini - osnutek odloka o razglasitvi spomenikov NOB, - predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v KS Golo-Zapotok, KS Rob, KS Ig, KS Iška vas in KS Tomišelj. Izvršni svet se je pri davčni politiki zavzemal za uveljavljanje ustreznih olajšav namenjenih pospeševanju razvoja obrti in tržne kmetijske pridelave. Samo dobra četrtina vseh zasebnih obrtni-kov plačuje še obveznosti za občinski davek. Tudi tu zaradi zamud pri sprejemu zakona in ustreznega družberrega dogovora o usklajevanju davčne politike v slovenskih občinah ni bilo moč pravočasno predložiti osnutek in predlog sprememb zakona o davkih občanov, tako da je izvršni svet predložil naslednja gra-diva: - davčna politika v gospodarski jn socialni funkciji, - osnutek in predlogi odlokov o spremembi odlokov o davkih občanov, - zaključni račun davkov in prispevkov, - osnutek in predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. Izvršni svet se je pri izvajanju svoje funkcije v kadrovski politiki v precej večji meri posvelil temeljitejšim in vsestranskim ocenam rezultatov poslovanja za kandidate za funkcije individualnih poslovodnih organov, kar je doprineslo k večji preglednosti ter povezovanju rezultatov gospodarjenja kandidata z njegovimi funkcijami. Na področju splošnega Ijudskega odpora in družbene samo-zaščlte se je izvršni svet seznanjal z aktualnimi problemi in stanjem obrambnih priprav. Izjemno veliko pozornost je izvršni svet namenil usmerjanju dela upravnih organov in strokovnih služb. Prilagodila se je prostorska razporeditev za stranke in uradne ure približale željam krajanov. Področje usklajevanja pristojnosti odločanja med upravnimi organi in delovno skupnostjo v skladu z zakonom ter prilagoditev organizacije potrebam je izvršni svet obdelalv Izho-diščih za pripravo dograditve koncepta dela upravnih organov in njihove racionalizacije, ki jih je obravnaval tudi družbenopolitični zbor in jih bo izvršni svet uporabil pri racionalizaciji dela in odgovornosti v upravi. To pomembno področje, ki vključuje tudi področje nagrajevanja, mikro organizacijo in uvajanje standar-dov in normativov za posamezna opravila oz. postopke bo dokon-čano leta 1985. Nujno pa je poudariti neustrezno strukturo zaposlenih, veliko fluktuacijo, zlasti strokovnih delavcev, slabe pogoje za nekatera dela, neurejeno prehrano med delom ter zagotovitev razvoja opreme za AOP kot enega od elementov za poenostavitev in učinkovitejše delo uprave, vendar so poglavitni razlog nerazreše-vanje teh problemov nezadostna sredstva za materiaino opremo, kakor tudi za osebne dohodke delavcev v upravi. Za uspešnejše delo, lažje usklajevanje ter tudi preverjanje doseženih rezultatov z riačrtovanimi je izvršni svet zahteval tudi pripravo ustreznih programov dela posameznih upravnih organov za leto 1985, kakor tudi za obdobje do leta 1990, kar se doslej ni pripravljalo. Posebne pozornosti je bilo deležno tudi področje reševanja upravnih zadev, kjer se je stanje bistveno izboljšalo v ažurnosti, čeprav so še vedno pomanjkljivosti v postopku. Podrobnosti so razvidne iz poročila upravnih organov. Aktivna razprava in odločitve delegatov v zboru krajevnih skupnosti s področja dela in življenja delovnih Ijudi in občanov v KS so nalagale izvršnemu svetu sprotno reševanje nalog, ki so se predvsem nanašale na reševanje zadev s področja urejanja pro-stora, tako mestnega kakor izvenmestnega značaja, družbenega planiranja, materialne osnove KS ter uresničevanje nalog druž-bene samozaščite. Glede na to, da se KS v naši občini razlikujejo med seboj po socialni strukturi prebivalstva, po stopnji razvitosti, gospodarskih in družbenih dejavnosti, stopnji komunalne opremljenosti, lahko ugotovimo, da se prepletajo razlitni interesi. Kljub temu je stop-nja seznanjenosti predstavnikov KS z vsemi tekočimi problemi, težavami in pomanjkljivostmi izredno visoka, zato problemi cest, mostov, kanalizacije, vodooskrbe, telefonov in trgovin, posebej izstopajo tako v delegatski skupščini kot izvršnem svetu. Ti pro-blemi prihajajo v ospredje zlasti pri vaških ter primestnih KS z željo, da se problematika komunalne infrastrukture postopoma izenačuje med vsemi KS v občini. Tekoče so potekali delovni dogovori v KS v skupinah, kjer so sodelovali poleg predsednika izvršnega sveta še funkcionarji posameznih upravnih organov in drugi odgovorni delavci za posamezna področja. Ti delovni dogovori imajo namen podrob-neje seznaniti s problematiko v KS ter organizacijo izpeljave akcij ter določitev nosilcev pri uresničevanju programov KS, oprede-Ijenih v planih KS. Poleg tega imajo ti dogovori nalogo medseboj-nega informiranja ter usklajevanja tako s strani KS, kakor s strani IS in upravnih organov. V preteklem letu je bil organiziran posvet s predsedniki skup-ščin in svetov KS s cil|em enotnega pnstopa k pripravi srednjero-čnega plana 1986-1990. S posveti se bo nadaljevalo tudi v pri-hodnje saj bo le na ta način dosežen cilj prlzadevanj za tekoče reševanje konkretnih problemov življenja in dela krajanov v KS. Financiranje komunalnh potreb KS tudi v letu 1984 ni bilo razrešeno. Dogovorjena sredstva na nivoju mesta Ljubljane zago-tavljajo le financiranje delegatskega sistema v KS. Sredstva, ki so potrebna za razvoj KS so še vedno predmet dogovarjanja med krajani, združenim delom ter SIS matenalne proizvodnje. Prostorsko preoblikovanje KS v letu 1980 je terjalo v letu 1984 dodatne napore za razreševanje funkcionalnih prostorov za nemoteno delovanje KS, kjer kljub naporom, še niso rešeni pro-storski pogoji v KS Murgle, Peruzzi ter Rakova jelša. Izvršni svet si je - tudi s članom izvršnega sveta, zadolženim posebej za področje krajevnih skupnosti - prizadeval uskladiti aktivnosti med KS, izvršnim svetom, upravnimi organi ter stro-kovnimi službami pri usklajevanju različnih interesov z dejan-skimi možnostmi preko konkretnih akcijskih dogovorov, ki so pripomogli k realizaciji dogovorjenih nalog. Sodelovanje izvršnega sveta s skupščino, družbenopoliti-čnimi organizacijami, OZD, SIS, KS in drugimi subjekti je bogato in obsežno ter zato tudi dobro. Praksa rednih posvetov z OZD in ločeno v KS se je izkazala kot dobra, zlasti s KS in jo bo izvršni svet v bodoče še bolj upošteval. Vsi redni stiki so prvenstveno usmerjeni k boljšemu medsebpjn^mu informiranju, saj le sezna-njenost s problemi omogoča pravočasno in ustrezno ukrepanje vseh dejavnikov, tako tudi izvršnega sveta. Izvršni svet se je tudi v letu 1984 srečeval pri svojem delu s številnimi težavami in problemi. Med osnovne lahko štejemo neodvisnost subjektov na sklepe ali stališča izvršnega sveta, ki izhajajo iz sklepov in politike skupščine, kar je najbolj očitno pri pozivih za sprejem planskih aktov v skladu s sklepom skupščine (5 mesecev po roku še vedno ni sprejelo 30% OZD s področja gospodarstva analize razvojnih možnosti), kjer precej OZD niti ne odgovori na dopise ali osebne stike s strani izvršnega sveta. Težave se pojavljajo tudi pri tolmačenju vloge občinske skup-ščine (in IS kot njenega izvršilnega organa) organov ter da.jih dokumenti (zlasti srednjeročni plan in letne resolucije) občin-ske(ih) skupščin(e) sploh ne obvezujejo. Povsem naspotno pa je pri reševanju (večinoma komunalne) problematike KS, ki vidijo v skupščini, še bolj pa v IS edinega zadolženega in tudi zmožnega za zagotovitev sredstev ali rešitev določenega komunalnega infrastrukturnega problema, ki je naj-večkrat izredno pereč, pa tudi ne najnovejšega datuma. Krajevne skupnosti »pozabljajo« na komunalne, cestne pa tudi druge (iz družbenih dejavnosti) SIS. in tam ne uveljavljajo svojih interesov na delegatski način v niti približno enaki zavzetosti inupornosti. Seveda pa bo nujno več storiti za strokovno oborožitev in zlasti usklajevanje interesov KS predvsem v širšem Ijubljanskem pro-storu. Precej počasnosti je tudi pri posameznih upravnih ali strokov-nih organizacijah pri izvajanju njihove naloge za uveljavitev inte-resov skupščine (npr. izdelava prostorskih dokumentov za prido-bitev lokacij za drobno gospodarstvo ali preverba možnosti raz-voja izvenmestnih KS) in izvršni svet mora tudi nastopati z izje-mno odločnostjo in vztrajnostjo, sicer ni ustreznih učinkov. Področje upravnih organov, ki je že predhodno obdelano, pa že samo po sebi priča o težavnosti in problematiki tega pomemb-nega dela pri izvajanju skupščinskih usmeritev. Za premagovanje težav bo nujna še nadaljnja zavzetost izvrš- nega sveta ter seveda tudi ustrezna podpora skupščine in druž-benopolitičnih organizacij. Pripombe na delo izvršnega sveta v letu 1984 bodo dobrodošla opora izvršnemu svetu za izboljšanje svojega dela, ki ga je za leto 1985 začrtal v svojem programu, ki zagotavlja izvajanje nalog izvršnega sveta v skladu z njegovimi dolžnostmi in pravicami. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvrini svet skupščlne občine Ljubljana Vič-Hudnik je poročila o delu občinskih upravnih organov in strokovnih služb obravnaval na svoji 123. seji dne 16/1-1985 in sklenil, da ga posreduje zborom skupščine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET POROČILO o delu upravnih organov in strokov-nih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 Občinski upravni organi so ustanovljeni za opravljanje uprav-nih nalog iz pristojnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, strokovne službe pa za opravljanje strokovnih, računovodskih, administra-tivnih, tehničnih in pomožnih opravil za upravne organe, za izvršni svet ter skupščino. V upravnih organih se lahko opravljajo tudi določene naloge za SIS ali družbenopolitične oz. družbene organizacije. Le-te se po posebnem sporazumu opravljajo za SIS v komiteju za družbene dejavnosti. Skladno z odlokom o upravnih organih občine Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 5/81) in spremembami in dopolnitvami tega odloka (Ur. list SRS, št. 24/82) ter odlokom o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 1/79) v občini Ljubljana Vič-Rudnik delujejo naslednji upravni organi in strokovne službe: I. Komiteji kot koiegijski upravni organi 1. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 2. Komite za družbene dejavnosti 3. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja 4. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo II. Individualni upravni organi 1. Sekretariat za Ijudsko obrambo 2. Sekretariat za občo upravo in proračun 3. Uprava za dmžbene prihodke III. Strokovne službe 1. Sekretariat skupščine 2. Sekretariat izvršnega sveta 3. Kadrovska služba Oelovna področja upravnih organov in strokovnih služb določajo predhodno navedeni odloki občinske skupščine. V delovni skupnosti upravnih organov \n strokovnih služb, v kateri združujejo svoje delo tudi funkcionarji, je bilo na dan 31/ 12-1984 zaposlenih 175 delavcev, od tega 4 delavci za določen čas. V primerjavi s stanjem zaposlenih na dan 31/12-1983 (180 delavcev), se je število zaposlenih delavcev v letu 1984 zmanjšalo za 5 in sicer: Skupina prišlo odšlo objettivni razlika razlogiza prišli-odšli odhod (upokoj.) Vll.visoka 5 4 +1 VI. višja 1 1 V.-sred.izobr.(4leta) 13 1-2 IV.-sred. izobr. (3 leta) 2 2. lll.-sred. izobr (2 leti) 1 -1 ll.-skrajšani progr. sr. izobr. 2 . 2 -2 l.-osnovnašola 2 3 1 -1 11 16 4 ^5 Kot je razvidno, smo v lanskem letu nadaljevali z zastavljeno politiko zmanjševanja števila zaposlenih v državni upravi pred-vsem na področju administrativnega dela, v korist strokovnega. Problem je v tem, da je čista fluktuacija delavcev največja pri delavcih z visoko strokovno izobrazbo, za kar so bistveni razlog nizki osebni dohodki teh delavcev. Izobrazbena struktura zaposlenih delavcev na dan 31/12-1984 in razmerje med dejansko in zahtevano strokovno izobrazbo za opravljanje del in nalog je naslednja: Stopnja Zahtev. Dejanska iiobrazba Neustr. izobrazbe izobr. V ViS Srt Sr3 Sr2 SrSkr OŠ strok. izotir. Visoka-Vll.skup. 52 26 23 2 1 26 Višja-Vl.skup. 39 2 17 16 3 1 20 Pr. sred- iz. (4.I.>-V. skup. 56 31 5 6 10 4 25 Pr. sr. izob. (3.I.HV. skup. 14 3 2 8 1 11 Pr.sr.B0b.(2.I.HII-skup. Skr. pf. sr. iz.-)l. skup. 5 5 5 Osn.šola-I.skup. 9 9 Štdelavcev-sfcupaj 175 284049962120 87 Stanje, ki je razvidno iz tabele, je v pretežni meri posledica neustrezne sistemizacije del in nalog in neustreznega vrednote-nja del in nalog. Izobrazbeno strukturo upravnih delavcev izboljšujemo z izo-braževanjem ob delu in iz dela ter z izvajanjem sprejetega stro-kovnega izpopolnjevanja. Delavci upravnih organov in strokovnih služb uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v okvirih kot jih dovoljuje Zakon o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih in Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slove-nije ter o republiških upravnih organih. Ker okvir pristojnosti odločanja delavcev delovne skupnosti presega okvire, kot so določeni z navedenima zakonoma, se je v letu 1984 pričelo razmejevanje le-te od pristojnosti upravnih organov oziroma funkcionarjev. V letu 1984 se je pričelo delo na področju raciona-liziranja notranje organizacije in sistemizacije del in nalog uprav-nih organov ter strokovnih služb ter na področju stimulativnega nagrajevan/a delavcev. Na področju razmerja upravnih organov do občanov so bili prevzeti ukrepi v zvezi s pravočasnostjo odločanja v predpisanih rokih. Rezultati so razvidni iz posebnega pregleda reševanja zadev po upravnih organih. Na zahtevo občanov so bile, upoštevajoč specifičnosti naše občine, spremenjene uradne ure upravnih organov in strokovnih služb in sicer na zgodnejši čas, saj je premik le-teh v letu 1982 na kasnejši začetek povzročil precej kritik. V zvezi z odnosom upravnih delavcev do delovnih Ijudi in občanov, do organizacij združenega dela in drugih samouprav-nih organizacij in skupnosti pri uveljavljanju njihovih pravic in dolžnosti, se je poostrlla kontrola nad prisotnostjo upravnih delavcev na delovnem mestu, v pripravi pa je tudi pravilnik o disciplinski odgovornosti delavcev, ki bo ustrezno sankcioniral neustrezni odnos delavcev do strank, pritožbe delovnih Ijudi in občanov na delo delavcev pa se bodo v bodoče upoštevale tudi kot element ocenjevanja delovne uspešnosti. Težišče dela in problematika upravnih organov irt strokovnih služb sta razvidna iz njihovih povzetkov in poročil. PREGLED O PREJETIH, REŠENIH M NEREŠENIH ZADEVAH OD 1980 DO 1984.LETA Uprovni organi, SekreJariat Sekr#ariert Kom.za družb. Kom.za druib. Kom.za urej. Kom.za kme*., _ Sekr.za Uprava za strokovne službe skupSčine izvršnega sveta planiranje dejavnosti prostora gozd.in presk. obč.upr. družb.prih. "* ' OP Skopof Vsebina Leto 1980*- - - - - - 1346- - - - 13.490 **•'•'• 1981 - - - 1203 - 15.790 zadeve 1982 90 154 1484 368 2211 417 1123 299 7178 147 - 13.471 1983 127 118 1388 230 2050 47 1022 424 7580 63 - 13.048 1984 79 . 99 1348 269 2443 327 1050 439 6367 159 - 12.580 1980 - - - 1340 - 8.525 re?ene 1981 - - - - - - 1190 - - - - 15.084 zadeve 1982 219 320 . . 2102 862 4100 742 1118 382 9695 245 - 19.785 1783 132 141 1390 325 3924 55 1016 456 7280 ' 85 - 14.804 1984 205 184 1490 385 6112 589 1035 564 8348 266 - 19.178 1980 - - - - -- 6..-- 16.979 nerešene 1981 - -%- - - - 13---- 18.902 zadeve 1982 137 147 959 147 6570 220 7 297 ¦* 4685 185 - 13.354 1983 176 113 872 139 4326 80 6 300 4984 76 - 11.072 1984 44 49 835 48 2523 22 ' 15 116 3264 60 - *-976 1. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo deluje kot kolegijski upravni organ. Zaradi odhoda nekaterih članov komi-teja z delovnih mest v OZD, ki so jih delegirale, je bilo v prvem polletju delo komiteja zelo oteženo. Po spremembi odloka o sestavi upravnih orgaov, ki je prenesel bistvene spremembe v sestavi komiteja, je to jesen pričel z učinkovitim in usklajenim delom. V stari sestavi se je komite v prvi polovici leta sestal 7 krat ob 55% udeležbi, v novem sestavu pa je pričel z delom konec oktobra. Na štirih sejah je bila udeležba 76%. Seje so imele v povprečju 7 točk dnevnega reda, več kot polovico jih je bil v OZD v katerih so zaposleni člani komiteja. Delo komiteja je tesno prepleteno z delom izvršnega sveta in skupščine občine, saj prav razprave, usmeritve in sklepi IS in SO Pomenijo ppglavitne usmeritve za delo komiteja. a) Planiranje - rezultat temeljitih razprav in tesnega sodelovanja v obravnavi delovnega gradiva dokumentov »Ljubljana 2000« bo bistveno spremenjeno in vsebinsko izpopolnjeno gradivo, ki bo ustrezneje ovrednotilo hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane, - pripravljeni in sprejeti srednjeročni planski dokumenti (ana-liza razvojnih možnosti, smernice za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990) ter resolu-cija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letu 1985 predvidevajo aktivnosti za hitrejši razvoj občine. Komite aktivno deluje za njihovo ure-sničitev. Kritično pa je stanje priprav planskih dokumentov pri temeljnih nosilcih planiranja, kar lahko ogrozi pripravo preostalih planskih dokumentov na ravni občine v določenih rokih. -delo pri pripravi srednjeročnih planskih dokumentovsloni na strokovnih delavcih komiteja, saj Zavod za družbeno planiranje Ljubljana v letu 1984 na tem področju ni ustrezno opravil planira-nih nalog. b) Spremljanje gospodarskih gibanj v občini - komite je tekoče spremljal gospodarska gibanja v občini in uresni^evanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana in o tem obvešča IS in SO ter nato ukrepal na osnovi sprejetih sklepov in usmeritev. Pri tem je veljala posebna pozornost eko-nomskim odnosom s tujino, industrijski proizvodnji, zaposlova-nju, osebnim dohodkom in investicijam, - v letu 1984 je bil pripravljen pregled uresničevanja sklepov SO na treh vsebinskih področjih: drobno gospodarstvo, turizem, raziskovalna dejavnost. S predlaganimi in sprejetimi dodatnimi usmeritvami je SO potrdila bistveni vsebinski premik na vseh treh področjih in omogočila komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo tudi številne konkretne aktivnosti na teh področjih. - Zaradi vloge, ki jo ima industrija v gospodarstvu občine, je bila za sejo SO pripravljena obširna informacija o industrijskih OZD s posebnirri poudarkom na izvozu, delegati SO pa so obrav-navali tudi analizo investicijskih aktivnosti gospodarstva v občini. Realizacija novih naložb (RP-2, VP-4, VP-6 in izvenmestno območje) je odločilna za hitrejši razvoj občine. Zato je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravil vrsto razgovorov z možnimi investitorji in sodeloval pri odpravi težav, s katerimi se srečujejo investitorji, ki so že sprejeli odločitve o gradnji v občini. Rezultat aktivnosti komiteja je tudi dogovor za gradnjd obrata Alpine na Šentjoštu nad Horjulom. - komite je sodeloval pri delu in pripravljal podlage za delo komisije za pripravo in spremljanje uresničevanja »Pregleda aktivnosti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini«. Komite je v sooelovanju z drugimi uprav-nimi organi pripravil predlog »Pregleda aktivnosti«. c) Spremljanje poslovanja OZD - komite je posebej pozorno spremljal poslovanje OZD, kjer je uveden začasni ukrep družbenega varstva (Slovenijales-Žičnica, Pohištvo, Zagrad TOZD Pleskoobloga), in imel z njimi redne, vsaj tedenske stike, poslovanje OZD na meji rentabilnosti (19) in OZD z izgubo (10 v prvem kvartalu, 3 v polletju in 4 v 9 mesecih). Komite je sodeloval s temi OZD in jim predlagal aktivnosti za izboljšanje stanja. Komite je spremljal in se vključeval v razprave o statusnih spremembah v OZD (v leu 1984 zlasti Tobačne tovarne Ljubljana, SOZD Mercator, IMP DO IKO TOZD IPKO, Zagrad TOZD Pleskoobloga. Plutal. Slovenijales Žičnica. Pohiš-tvo, Iskra Elektronika Horjul. Tekstilka). Komite je sodeloval z OZD pri razreševanju njihovih likvidnostnih težav. d) Uresničevanje družbenih usmeritev Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je spremljal uresničevanje družbene usmeritve razporejanja dohodka in ome-jenih stroškov (dnevnice. kilometrine. reprezentanca), pripravljal informacije ter predlagal sklepe. spremljal je tudi uresničevanje teh sklepov in s tem informiral SO. e) Sodelovanje z drugimi - Komite je tesno in ustvarjalno sodeloval tudi z organi SML (zlasti komite za družbeno planiranje. komite za industrijo. ener-getiko. drobno gospodarstvo in gradbeništvo. skupnost za cene, komite za gostinstvo. turizem in preskrbo). SO (družbeni svet za družbeno ekonomski razvoj. delegacije za republiško skupščino) z medobčinsko gospodarsko zbornico in njenim občinskim odborom in razvojnim svetom pri IS. Zaradi okrepitve medsebojnega poznavanja in izmenjave izkušenj je bil komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skupaj z občinskim odborom MGZ pobudnik in organizator dela takoimenovanih kontaktnih skupin. v katerih sodelujejo predstav-niki OZD na področjih nagrajevanja. planiranja. inovacij, vzdrže-vanja osnovnih sredstev. financ. marketinga). f) Iz področja obrti Glede na upravni značaj dela na področju osebnega dela in delovnih razmerij v zasebnem sektorju naj navedemo, da je v letu 1984 prispelo 1107 zahtevkov samo s področja obrti in \z drugih gospodarsko upravnih področij kot npr. poslovnega časa, itd. Iz leta 1983 je ostalo še nerešenih 399 zadev. Skupno število zadev za reševanje je tako bilo 1506. Rešenih zadev je bilo 1008, nerešenih pa je ostalo še 498 upravnih zadev. Razlogi za število nerešenih zadev so zlasti naslednji: veliko število prejetih vlog v zadnjem tednu decembra 1984. leta (75). Zadeve. ki se nanašajo na izdajo obrtnih dovoljenj pa se še niso mogle zaključiti, zaradi čakanja na inšpekcijske preglede prostorov, preizkusa znanja in na potrdilo o nekaznovanju. kakor tudi zaradi tega ker stranke kljub pozivom ne dopolnijo svojih pomanjkljivih vlog. Nekaterim v zadnjem času vloženim vlogam pa še ni potekel zakoniti rok reševanja. Zaradi 4-mesečnega nadomeščanja obolele delavke vse upravne zadeve niso bile rešene v zakonitem roku. to je predvsem zadeve, ki se nanašajo na poslovni čas zasebnega in družbenega sektorja. Po drugi strani pa je bilo delo predvsem usmerjeno na hitro izdajanje obrtnih dovoljenj, oziroma vseh tistih odločb, na osnovi katerih izhajajo druge pravice občanov. Izdanih je bilo tudi 528 uradnih potrdil o statusu obrtnika ter drugih različnih potrdil povezanih z ugotovitvenim postopkom, ki imajo po svoji vsebini značaj javne listine. ne štejejo pa se za upravno stvar. Prikaz samo nekaterih najpomembnejših podatkov o gibanju obrtne dejavnosti: - izdanih obrtnih dovoljenj 135 - odjav prenehanja obrtne dejavnosti 81 - izdanih priglasitev obrtne dejavnosti kot postranski poklic 101 - odjav postranske dejavnosti 61 Področje delovnih razmerij V letu 1984 je bilo izvedenih 1968 registracij, to je: - delovnih pogodb delavcev pri zasebnikih, gospodinjskih pomočnic, pdvetnikov, itd.. - odjav delovnih pogodb, - sprememb. - kadrovskih štipendij 13, - rešenih je bilo tudi 28 upravnih zabev, ki se nanašajo na reševanje manjših sporov iz delovnega razmerja zasebnega sek-torja Ugotavlja se porast obrtnih dovoljenj ob upoštevanju vloženih vlog, ki so še v reševanju. Napram lanskemu letu tudi upada število prenehanj tako obrtne kot postranske dejavnosti. Bistveno se je tudi zvišalo število izdanih potrdfl o statusu obrt-nika. Nadalje se tudi ugotavlja povečanje zaposlovanja delavcev v primerjavi z lanskim letom. Število kadrovskih štipendij pa se je napram lanskemu letu zvišalo za 13, kar je glede na primerjavo \z prejšnjih let precejšen premik na področju usmerjenega izobra-ževania. Ostale naloge: Izjemno časovno obremenitv je v letu 1984 pomenila tudi deli-tev bonov za gorivo za obrtnike in pravne osebe. Pri delitvi so v štirih delilnih akcijah po en teden sodelovali po štirje delavci, 2 pa sta bone delila tudi vse preostale srede v letu. Izdanih je bilo 105 potrdil o uvrstitvi v družbeni plan oziroma o vzpodbujanju obrtne dejavnosti in 7 mnenj k investicijskim na-ložbam. Začeti sta bili dve obsežnejši statistični raziskovanji (o gradbe-nih objektih in prebivalcih in zaposlenih v izvenmestnih KS). Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je opravljal tudi dela s področja LO in DS. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je v letu 1984 zmanjša! število zaostalih zadev iz obdobja pred letom 1984 in si prizadeval za hitrejše reševanje tekočih zadev. Sodelovanje z ostalimi upravnimi organi je bilo dobro, izboljšati pa ga bo treba zlasti pri pripravi planskih dokumentov za obdobje 1986-1990. Notranja organizacija komiteja se deli na dva oddelka. V oddelku za družbenoekonomske odnose je sistemiziranih 8 del in nalog, ki so bila v začetku leta zasedena vsa, konec leta pa 6 (dela in naloge pomočnika predsednika je možno zasesti z notranjo kadrovsko razrešitvijo), za dela in naloge svetovalca je bila decembra objava prostih del in na.log. Število zaposlenih v oddelku se je v cilju racionalizacije torej zmaojšalo za enega delavca, kar je možno nadoknaditi z boljšo organizacijo in deli-tvijo dela in boljšim delom vseh zaposlenih. V referatu za obrt so sistemizirana 3,5 dela in natoge, zasedena pa 3, kar ob nespremenjenem obsegu dela zadošča. Zaradi nadaljnjega vzpodbujanja razvoja obrti je potrebna še tesnejša povezava z oddelkom za družbenoekonomske odnose. V komiteju sta zaposlena še tajnica in predsednik komiteja, tako da je bilo stanje na začetku leta 13 delavcev, na koncu pa 11. 2. KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V letu 1984 je imel komite za družbene dejavnosti kot kolegijski upravni organ 6 sej. Prisotnost na sejah je bila 65,3%. S spremembo sestava komiteja, do katerega je prišlo v preteklem letu je bilo zamenjanih nekaj zunanjih članov komiteja. Po novosprejetem odloku o sestavi komitejev se število članov komiteja povečuje od 12 na 15. S to spremembo ima v komiteju vsak občinski SIS družbenih dejavno-sti svojega predstavnika. Člani komiteja aktivno sodelujejo pri pripravi gradiv za izvršni svet, poleg tega pa so obravnavali vrsto gradiv, o katerih je sklepal komite v skladu s svojimi pristojnostmi sam. Gradiva, ki so le formalnega značaja kot npr. potrjevanje statutov zaradi prenatrpanosti dnevnih redov, na sejah nismo obravnavali. Komite za družbene dejavnosti pokriva s svojim delom tri večja področja: področje družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik, varstvo borcev NOV in vojaških invalidov ter izvajanje strokovnih nalog za delovanje delegatskega sistema občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Komite pii svojem delu aktivno sodeluje z ostalimi komiteji in izvršnim svetom skupščine občine, z mestnima komitejema s področja družbenih dejavnosti, z izvršnim odborom skupnosti samoprispevka III. ter seveda z OZD in skupnostmi s področja občine. Poleg tega sodeluje v mestni koordinaciji za družbene dejavnosti, kjer se oblikuje poli-tika razvoja družbenih dejavnosti za posamezno leto oziroma obdobje. Politika razvoja družbenih dejavnosti se v glavnem določa v okviru resolucijskih določil na mestni ravni v okviru koordinacije predstavnikov posameznih SIS ter upravnih organov posameznih občin. Obravnavajo in sprejemajo pa jo skupščine posameznih SIS družbenih dejavnosti. Vpliv skupščine in izvršnega sveta občine na politiko razvoja je omejen. V skladu z določili statuta ter drugih dokumentov pa je izvršni svet dolžan spremljati ure-sničevanje politike začrtane na tem področju. To komite za druž-bene dejavnosti omogoča s poročanjem o uresničevanju politike razvoja oziroma posredovanjem podatkov, ki jih dobi z mestne ravni v obravnavo izvršnemu skupščine občine. Zaradi velikih problemov, ki nastajajo ob uresničevanju stabilizacijske politike na področju družbenih dejavnosti je komite posvetil posebno pozornost nastalim problemom, o tem obveščal tudi izvršni svet In predlagal možne ukrepe. Možnosti, da bi sam reševal nastalo problematiko so glede na naše pristojnosti zelo majhne. Ne glede na navedeno je komite v preteklih letih skupaj z OZD in SIS pripravil poročila o stanju in problematiki za posamezna področja družbenih dejavnosti. V letu 1984 je skupščina obravna-vala osnovno zdravstvo, telesno kulturo in socialno varstvo v občini. Gradivo je obravnavala skupščina občine ter skupščina SIS kot četrti zbor. Ob tem ugotavljamo, da je bil odziv delegatov zelo majhen, saj razprave v glavnem ni bilo. To velja tako za skupščine SIS kot skupščino občine. Sprejeti so bili v glavnem predlogi komiteja oziroma izvršnega sveta, ki so bili posredovani v reševanje možnim nosilcem nalog na mestni in tudi republiški ravni. Resolucijska določila za leto 1984 so opredelila rast sredstev za družbene dejavnosti za 20% počasnejšo od rasti dohodka gospo-darstva. To je pogojevalo ob interventnem zakonu, ki je omejil porabo v 1. četrtletju 19% rast, v ostalih treh kvartalih pa na odvisnost od rastl dohodka v gospodarstvu rast osebnih dohod-kov za 20%, materialnih stroškov pa za 25%. Skupščine SIS so v marcu 1984 sprejele svoje finančne plane, ki so predstavljall v globalu povečanje sredstev za družbene dejavnosti za 22,5% glede na realizacijo v letu 1983. Polletni rezultati v Ijubljanskem gospodarstvu so pokazali, da bo višja rast dohodka in so SIS valorizirale svoje finančne plane za 20,1%. na obstoječe plane za leto 1984. Zaostajanje rasti sredstev družbenih dejavnosti za novo ocenjeno rastjo dohodka za leto 1984, to je 55,8%, je 15,4% glede na leto 1983. Ta valorizacija planov SIS družbenih dejavno-sti vključuje rast sredstev OO za 40% in materialnjh stroškov za 44% glede na leto 1983. Rast sredstev družbenih dejavnosti ob upoštevanju realne rasti materialnih stroškov pa je zahtevalo tudi nadalje stabilizacijsko obnašanje izvajalskih organizacij. V maju je komlte organiziral sestanke z negospodarskimi organizacijami v občini s ciljem spremljanja stanja in obveščanja izvršnega sveta s predlogi ukrepov, ki so bili posredovani ustreznim organom. Izvajanje upravnih nalog je bilo v letu 1984 naslednje: a) na področju družbenih dejavnosti: - izdaja dovoljenj za izvoz delov naravne in kulturne dediščine 42 - izdaja ugotovitvenega sklepa o oprostitvi plačila samopri-spevka III 37 b) v okviru referata za borce in vojaške invalide: - izdaja odločb vojaškim invalidom, družinskim inva-lidskim upravičencem, civilnim invalidom vojne in dru-gim, s kateriml so jim bile priznane all odvzete delno ali v celoti določene pravice in zvišani denarni prejemki (po temeljnem zakonu - povišali dvakrat, po republiški zakonodaji pa trikrat) 500 - izvajanje postopka za zdraviliško-klimatsko zdravlje-nje vojaških invalidov in nosilcev »Partizanske spome-nice1941« 159 - izdaja odločb za pravice, ki izvirajo po odloku o priznavalninah udeležencem NOV in zakonu o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi 521 Komite za družbene dejavnosti mora za izvajanje svojih nalog sodelovati z vrsto organov oziroma skupnosti tako na občinski kot mestnl ravnl. Precejšen del delovnega časa zaposlenih odpade na sodelovanje na raznih sestankih, tako da je za pri-pravo gradiv zelo malo časa. Prav tako je postopek za sprejem gradiv zelo dolgotrajen, saj morajo pri njihovi obravnavi sodelo-vati z večino primerov tako KS, SIS, strokovne organizacije kot OZD s področja negospodarstva (npr. odlok o šolskih okoliših osnovnih šol v občini, odlok o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik, odlok o razglasitvi etnografskega spomenika in naravne znamenitosti v Dolnjih Ret-jah pri Velikih Laščah, odlok o ustanovitvi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu). Precej pozornosti komlte posveča gradnji objektov iz pro-grama samoprispevka II. in III. Zaradi nekoordiniranega dela nosilcev nalog odpade precejšen del opravil na delavcev komi-teja. Tako, da izvaja komite poleg nalog, ki jih določa sporazum o ustanovitvi Skupnosti samoprispevka III. še vrsto dodatnih opravil. Kot posebno področje bi navedli pripravo obrambnega načrta s področja družbenih dejavnosti. Temu je bila v preteklih letih posvečena posebna pozornost. Vsako leto obrambni načrt komi- teja dopolnjujemo, vendar je ostala še vrsta nalog nerešenih. Zaradi pomanjkanja časa se dopolnitve pripravljajo zelo počasi. Prioritetna naloga komiteja je spremljanje, ažuriranja obrambnih načrtov izvajalskih OZD Le-to mora biti izvedeno v skladu z rokovnikom republike vsako leto v začetku leta. V letu 1985 bo zaradi spremembe metodologije potrebno temu posvetiti še več časa tako, da bo nadaljnje dopolnjevanje obrambnega načrta zastalo. Glede koordinaciie dela je bilo v dosedanjem besedilu precei napisanega. Navedli bi še, da je zelo veliko sestankov. malo konkretnih sklepov ter počasno izvrševanje spreietih sklepov. To velja predvsem za razne sestanke na mestni ravni (koordinacije. IO Skupnosti Samoprispevka III. ipd). Tako da bo potrebno dati večji poudarek predvsem na spremljanje izvrševanja sprejetih sklepov. Naloge se v komiteju tekoče izvršujejo in ni zaostalih zadev Poseben problem pri delu komiteja je, da mora v skladu z določili Statuta obfcine oziroma statuta OZD in skupnosti pripra-viti za obravnavo na izvršnem svetu in skupščini občine vrsto gradiv. ko so le formalnega značaja. Sem sodi priprava in obrav-nava raznih spr^memb v statutih OZD in samoupravnih sporazu-mov SIS. Priprava gradiva vzame precej časa. Delegati skupščine doslej o njih niso posebej razpravljali. Za tovrstno gradivo bi kazalo ponovno dati pobudo za spremembo ustrezne zakono-daje, ki bi omogočila poenostavitev obravnave. komiteju pa omo-gočila, da se ukvarja z bolj perečimi problemi. Strokovna služba upravnega organa. ki opravlja strokovno delo za potrebe komiteja in ostalih organov šteje 12 delavcev V okviru komiteja deluje oddelek za družbene dejavnosti s 5 zaposlenimi ter referat za borce NOV in vojaške invalide s 3 zaposlenimi Poleg tega delujejo še 3 samostojni izvajalci ki so nepos^edno podrejeni predsedniku komiteja, to so pomočnik predsednika. analitik ter tajnica komiteja. Med delavce oddelka za družbene dejavnosti so všteti svetovalci za posamezne samoupravne inte-resne skupnosti ter administrativni delavki. V letu 1984~je bila dalj časa odsotna predsednica korniteja. Kljub temu je bilo delo z velikim naporom vseh delavcev komiteia dobro'opravljeno. 3. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je imel kot kolegij-ski organ v letu 1984 skupno 12 sej. na katerih je bila zadovoljiva udeležba. Pri obravnavi gradiv in usklajevaniem stališč so se poleg strokovnih organizacij aktivno udeleževale in vključevale prizadete krajevne skupnosti in krajani ter samoupravne skup-nosti in drugi organi in organizacije. Poudarek dela komiteja je bil na predhodni pripravi v obravnavi prosiorskih izvedbenih aktov, obravnavi poročil o opravlienern delu in programu dela za področja urejania stavbnega zeml|išča. stanovanjskega gospodarstva. komunalnega gospodarstva. vodnega gospodarstva in cestnega gospodarstva. obravnavi poročil delovnih organizacij (ZIL - TOZD Urbanizem. LUZ. Z)L TOZD Urejanje stavbnega zemljtšča, Zavod za družbeno planira-nje Ljubljana) ter poročil mestne Geodetske uprave ter Mestne uprave za inšpekcijske službe in obravnavi izhodiščne in končne cene urejanja stavbnih zemljišč za stanovanjsko in industrijsko gradnjo na območju občine (VS-1 Trnovo. VS-3 Žičnica. VS-6 Vič. VS-102 Murgle, RS-1, 2 in RP-2 Rudnik), predlogov za uvrstitev cest med lokalne ceste in problematike o preskrbi z vodo ter oblikovanje predlogov in stališč za oblikovanje na izvršnem svetu o navedeni problematiki. Premoženjsko pravna služba je za skupščino pripravila odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo družbeno pomembnih objektov in sicer za gradnjo VVO Lavrica. za rekon-strukcijo Tržaške ceste na odseku Dolgi most-Malence. za izgradnjo kombinata Semenarne Ljubljana. V mejah možnosti smo v treh primerih uveljavljali prednostne nakupe stavbnih zemljišč. Za izvršni svet je bilo pripravljenih 20 gradiv za sprejem sklepov o oddaji stavbnih zemljišč brez javnega natečaja. V letu 1984 je komite za urejanje prostora in varstvo okolja izdal: • u . ~-'j s področja urbanizma in lokacij: - 618 lokacijskih dovol;enj za gradnjo, - 15 lokacijskih dovoljenj za rušenje. - 186 urbanistifinih potrdi! - 341 sprememb namembnosti. - 160 različnih potrdil . " - 157 zavržb. - 29 zavrnitev - 140 sklepov o dovolitvi izvršbe. - 80 dopisov za zaznambo odstranitve objektov v zemljiški knjigi. - 10 odločb o določitvi funkcionalnega zemljišča. - 349 obvestil o razvrstitvi objektov. --, -280 različnih obvestil (o možnosti rešitve zadeve): s področja gradbenih in komunalnih zadev: - 374 gradbenih dovoljenj. - 54 vodnogospodarskih dovoljenj. - 193 uporabnih dovoljenj. - 1149 potrdil o priglasitvah del - 29 potrdil o nedokončanih gradnjah - 27 odločb iz pristojnosti stanovanjskega področ.ia - 88 odločb iz pristojnosti komunalnega področja in cest s področja premoženjsko pravnih zadev je bilo rešenih 490 zadev od tega: 128 upravnih: 4 ugotovitevsplošnega interesa ' 5zadev izročitev . . 57 zadev prednostna pravica 32zadev pripravljalna dela 10zadev razlastitev 18zadev prenos poslovnih prostorov ' ¦ 5zadev ustanovitev služnosti 1 zadeva 362 civilnih: sporazumi o odškodnini • 20zadev pogodbe o prenosu pravic uporabe zemljišč 10 zadev zadev pogodbe o neodplačnemu prenosu 2 zadevi tzvennatečainedodelitve ' 20zadev izjave o prenosu kmeti|. in gozd. zemljišč 34 zadev zakupne pogodbe iO2zadevi potrdila za stavbna zemljišča 29 zadev potrdila za kmetijskazeml)išča 38zadev uskladitev zeml|iškoknjižnega stanja z dejanskim 11 zadev pismena obvestila oz. informacije in pravni posveti o možnostih rešitve 97zadev Poleg tega je sestavila 58 zemljiškoknjižnih predlogov za vpis pravic na nepremičninah. Poleg navedenih nalog je komite aktivno deloval pri - izdelavi in sprejemaniu dokumentacije za registracijo in zaščito vodnih virov. - problematiki preskrbe z vodo in problematiki lokalnih vodo-vodov - opredelitvi lokacij za kioske. - opredelitvi do ekonomske in tehnične dokumentacije za gradnjo turističnega informativnega centra Bokalci. - spremembah in dopolnitvah GUP-a in pri ostalih spremem-ban režima urejanja v prostoru (npr. v zazidalnem otoku VŠ 221-1A Brezovica. pri usklajevanju rabe zemljišč namenjenih za urba-nizacijo oz. kmetijsko rabo: VM-4 Kozarje. RS-4 llovica. VS-8-3. VS-8 4. VM-5.. VS-109. KS Velike Lašče itd.). - izdelavi poročila o pripravah na zimsko službo 1984-85. - oblikovaniu predloga za uvrstitev cest med lokalne ceste. - obravnavi programa izgradnje prometne infrastiukture v Ljubljani za obdobje 19'86-2000. - problematiki gradnje v VS-3 Žičnica. - sprejemanju odloka o imenovaniu ulic. - obravnavi problematike prenosa občinskega stanovanjskega sklada na SSS Ljubljana Vič-Rudnik in oblikovanju pravilnika o oddaji stanovanj. - odprodaji objektov v uporabi občine: Vzdenec 15. Orlova 7, Brezovica 48. Stranska vas 26. Koreno 7. - ustanavljanju stanovanjske zadruge Selo 81. V letu 1984 je bila sprejeta nova prostorska zakonodaja: zakon o urejanju prostora, zakon o urejanju naselij m drugih posegovv prostor ter zakon o stavbnih zemljiščih. ki v predhodnem obdobju dodatno razširja obseg del in nalog v komiteju. Repu-bliški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je organiziral tolmačenje nekaterih določb teh zakonov in dvakrat podal pisno pojasnilo, vendar ni izdal izvršilnih predpisov. V sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja so trije odseki in sicer: - odsek za urbanizem in lokacije - odsek za gradbene in komunalne zadeve - odsek za premoženjsko-pravne zadeve Dela in naloge v delovni skupnosti opravlja pod vodstvom predsednika 24 delavcev in sicer: - v odseku za urbanizem in lokacije 9 delavcev, - v odseku za gradbene in komunalne zadeve 7 delavcev, - v odseku za premoženjsko pravne zadeve 6 delavcev. V preteklem letu je bilo precej odsotnosti delavcev zaradi porodniškega in bolniškega staleža, predvsem v odseku za pre-moženjsko pravne zadeve, kje sta dva delavca - pravnika bila skoraj istočasno na porodniškem dopustu (od 1/1-1984 do 3/10-1984 in od 12/3-1984 do 7/12-1984), ena delavka- pravnica pa je bila v prvi polovici 84 leta 3 mesece odsotna zaradi nege družin-skega člana (ctroka), ena delavka - pravnica pa 6 tednov zaradi bolezni. Zaradi nujnosti reševanja nalog so bile naloge porazde-Ijene na ostale prisotne delavce, vendar zaradi posamezne obre-menjenosti ne v celoti. Kljub temu se je zmanjšalo število nereše-nih zadev. Zaradi nerešene sanitarne problematike še vedno ni bilo mogoče reševati vlog za izdajo lokacijskih dovoljenj z območja KS Rakitna. Vrsto zadev v zvezi z izdajo uporabnih dovoljenj ni mogoče rešiti pravočasno, ker investitorji ne odpravljajo pomanjkljivosti v danih rokih. Spreminjajoče se odločitve ob reševanju pritožb pri RepubKškem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja (npr. pri odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti zem-Ijišča v enaki zadevi dve različni odtočitvi), sprememba zakono-daje brez izdaje izvršilnih predpisov ter večkrat nepopolne vloge strank, so v preteklem letu onemogočali večjo učinkovitost dela upravnega organa. 4. KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRESKRBO Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo je obli-kovan kot kolegijski upravni organ v skladu s stututom občinske skupščine in njenim odlokom o upravnih organih ter spremem-bah in dopolnitvah le-tega. Komite je opravljal svoje delo v okviru nalog, sprejetih s svojim programom dela za leto 1984, nalog iz programa dela občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, kakor tudi spremljal, obravnaval in reševal druge naloge oziroma problematiko, ki je bila pomembna za nemoten razvoj kmetijstva, gozdarstva in veterinarstva. V letu 1984 je imel komite 10 sej, od teh 2 v novi sestavi. Ena tretjina članov se je udeležila vseh sej komiteja. Ena tretjina članov pa dveh tretjin sej. Zaradi stalne odsotnosti na sejah komiteja je bil zamenjan en član komiteja. Strokovna služba komiteja je poleg nalog, naloženih s progra-mom dela skupščine in njenega izvršnega sveta ter nalog iz programa dela komiteja opravljala tudi upravne naloge, ki so v njeni pristojnosti. Komite pri svojernu delu sodeluje z drugimi upravnimi organi občine in mesta, sodeluje v strokovnih komisijah s področja dela komiteja in v delovnih telesih Socialistične zveze. Temeljne naloge, naložene z odlokom o upravnih organih, so razporejene po pravilniku o sistemizaciji del in nalog predsed-niku komiteja, višjemu referentu svetovalcu in tajnici komiteja. Nekatere naloge, opredeljene v odtoku o upravnih organih, niso opredeljene v sistemizaciji del in nalog, zato se je komite angaži-ral pri pripravi novih normativnih aktov. Glede na to, da so se v letu 1984 zamenjali praktično vsi delavci, so se sicer pojavljale manjše težave pri kontinuiteti izvajanja določenih nalog, ki pa bodo v prihodnjem letu sigurno odpravljene. V preteklem letu je bilo delo komiteja usmerjeno predvsem v pripravo osnov za izdelavo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986-90. Tako so bile izdelane usmeritve za izdelavo ocen razvojnih možnosti, izvršni svet pa je v mesecu oktobru obravnaval »Oceno stanja in razvojnih možnosti kmetijstva v občini«. Gradivo je bilo ocenjeno kot dobra podlaga za pripravo in sprejem srednjeročnih planskih dokumentov, vendar ga bo potrebno dopolniti še z nekaterimi osnovnimi kazalci- ekonomi-čnosti vlaganj oz. konkretizirati z ukrepi družbeno ekonomske politike predvsem z oceno, v katera območja in v katere sektorje proizvodnje bi bilo potrebno usmerjati finančna sredstva, da bi dosegli čim boljše rezultate. Posebna pozornost komiteja in izvršnega sveta je bila dana programu kmetijske pospeševalne službe v občini, še posebej realizaciji tistega dela programa za leto 1983, ki je bil vezan na financiranje sklada za intervencije v kmetijstvu in po/abi hrane občin mesta Ljubljane in občinskega sklada SIS za razvoj kmetij-stva. Ob tem sta komite in izvršni svet poudarila, da je potrebno strokovno in organizacijsko okrepiti pospeševalno službo, da bo sposobna opravljati naloge. V mestnem skladu so sredstva usmerjena v povečanje proizvodnje hrane in ne pokrivanju razlik v cenah. Sredstva občinskega sklada SIS za razvoj kmetijstva naj se v prihodnje uporabljajo predvsem za projekte za povečanje pridelave hrane. Komite in izvršni svet sta obravnavala tudi oceno izvajanja operativnega programa razvoja kmetijstva v občini, ki je bil spre-jet na osnovi gradiva, pripomb in razprave na seji skupščine v novembru 1982. Naloge, sprejete s programom, so bile realizi-rane. Tudi v letu 1984 so se nadaljevale aktivnosti vključevanja neob-''elanih in slabo obdelanih zemljišč v setvene plane. Interes za oLidelavo zemlje, zlasti na zemljiščih, primernih za strojno obde-lavo se je močno povečal. Zaustavilo se je nesmotrno ravnanje in neprimeren odnos do obdelovalne zemlje. Komite se je aktivno vključeval v organizacijo izvedbe hidromelioracije na B kom-pleksu v Horjulu na več kot 100 h zemljišč, v pripravi je izvedba hidromelioracije na nadaljnjih 100 ha v Horjulu, izdelan je projekt za 347 ha v k. o. Dobravica pri Igu in na delu zemljišč v k. o. Pijava gorica in izdelan projekt za izvedbo agromelioracije na Babni gori na 50 ha. Pripravljen je program hidromelioracij in agrome-lioracij za srednjeročno obdobje 1986-90 in do 2000, ki ga je obravnavala in sprejela tudi Območna vodna skupnost Ljublja-nica - Sava. Zelo intenzivno in poglobljeno sta komite in izvršni svet obrav-navala problematiko čebelarstva v občini. Sprejeto je stališče, da se obe kmetijski zadrugi in Hmezad Čebelarska zadruga PE Ljubljana v poslovnotehničnem sodelovanju povežejo tako. da bodo čebelarji oskrbljeni s potrebnim repromateriaiom. Pospeše-valno službo čebelarstva bo opravljai Veterinarski zavod »Krim«. Delo pospeševalne službe bo sofinancirano \z sredstev sklada za intervencije za pospeševanje kmetijstva in porabo hrane občin mesta Ljubljane. Komite in izvršni svet sta bila sproti in večkrat informirana o uresničevanju planskih obvez, o izvedbi pomladanske setve, o pripravah in izvedbi žetve in o opravljenem odkupu pšenice, o sklepanju pogodb za tržno pridelovanje pšenice, poteku setve in spravilu pridelkov. Naloga, ki ni bila v celoti opravljena zaradi nedodelanih metod, nekompletnih raziskav in svoje obsežnosti, je opredelitev kmetij-ske proizvodnje za Barje in za hriboviti svet ter izdelava proizvod-nih programov za obe območji. Posebna pozornost komiteja in izvršnega sveta je bila name-njena opredelitvam v gradivu »Ljubljana 2000«. Glede na zahteve urbanizacije so v gradivu opredeljena za pozidavo zemljišča trajno namenjena kmetijski proizvodnji na Gmajnicah in v Kozar-jah. Kar bi pomenilo ukinitev živinorejske proizvodnje v družbe-nem sektorju. Tako v komiteju kot izvršnem svetu in zborih skup-ščine je bilo sprejeto stališče, da se zemljišča, opredeljena za kmetijsko rabo, še nadalje namenjajo kmetijski proizvodnji. S področja svojih upravnih pristojnosti je komite v letu 1984 izdal naslednje število odločb in potrdil: - odločboostatusu kmeta 46 - razveljavitve inspremembearondacijskih odločb 19 •- dovoljenja o krčenju in golosečnji gozdov 15 - dovoljenjaospravilu neobeljenega lesa iglavcev 11 - odločbe o imenovanju komisij s področja kmetijstva in lov-stva 3 - odločbeovišiniodškodninezaizkoriščanjerudnin 6 - potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti 576 - odločbeo višini mesečne preživnine 7 - dovoljenjazapripustplemenjakov 10 - potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti kot edini ali , glavni poklic 139 Komite je organiziran kot enoten upravni organ, v katerem so zaposleni 4 delavci, od katerih je ena delavka zaposlena kot administrativna moč 5. SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO Sekretariat za Ijudsko obrambo je individualni upravni organ, ki opravlja naloge na podlagi zakona o splošni Ijudski obrambi, podzakonskih predpisov in navodil ter ukazov Republiškega sekretariata za Ijudsko obrambo. Mestnega sekretariata za Ijud-sko obrambo, Občinskega komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaSčito. V sekretariatu smo izdelali oceno stanja obrambnih priprav in podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite na območju občine. Oceno je v mesecu oktobru obravnavala in sprejela delegatska skupščina. Izdelali smo tudi poročila. informacije in druge pisne materlale za seje Izvršnega sveta, Občinskega komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito (3), ter Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito (3). Strokovni nadzor, svetovanje in nudenje strokovne pomoči pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov. V preteklem letu smo v okviru redne dejavnosti sekretariata za Ijudsko obrambo opravljali strokovni nadzor in nudili svetovalno-strokovno pomoč nosilcem obrambnih priprav na območju občine. Slrokovno pomoč smo izvajali pri pregledu obrambnih in varnostnih načrtov, opravili smo veliko razgovorov z odgovomimi izvajalci obrambnih priprav na terenu in v sekretariatu za Ijudsko obrambo. Tam, kjer je bilo potrebno, smo se udeleževali tudi sestankov komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter jim posredovali ustrezna navodila, pojasnila v zvezi z organizacijo in izvajanjem obrambnih in varnostnih načr-tov. Posebno skrb smo posvetili pregledom obrambnih in var-nostnih načrtov. Posebno skrb smo posvetili pregledom varnost-nih načrtov. Poleg rednega strokovnega nadzora smo opravili vrsto pregledov varnostnih načrtov pred prihodom zvezne inš-pekcije. Temeljit strokovni nadzor in svetovalno pomoč smo opravili v vseh krajevnih skupnostih in v 54 pomembnih organizacijah združenega dela. Za vse nosilce obrambnih in varnostnih priprav smo izdelali in jim posredovali »Pravilnik o organiziranju in delovanju narodne zaščite« Izdelali smo tudi program usposabljanja načelnikov in namestnikov načelnikov narodne zaščite, ki bo realiziran v prvih mesecih letošnjega leta. Koordiniranje dela med upravnimi organi je bilo najbolj inten-zivno ob izdelavi bilanc, načrtov delovanja v vojni. Sodelovali smo pri izdelavi poročil posameznih upravnih organov in izdelali končno poročilo za Zavod za družbeno planiranje SR Slovenije. V preteklem letu je bil dopotnjen načrt pripravljenosti in mobili-zacije izvršnega sveta, izdelan nov načrt skupine za prenašanje ukrepov za pripravljenost in del rnobilizacijskega načrta. ki zajema organizacijo kurirske službe in sistemizacijo organov po vojni organizaciji. Sodelovali smo pri dopolnjevanju obrambnih načrtov skupščine občine in predsedstva. Ažurirali smo obrambni in varnostni načrt sekretariata za Ijudsko obrambo ter načrt mobilizacije oboroženih sil. Pri usklajevanju in izdelavi obrambnih načrtov upravnih orga-nov se je sekretariat za Ijudsko obrambo največ angažiral na področju družbenih dejavnosti, kjer so bili v letu 1984 doseženi pomembni premiki na področju delovanja šol v vojni, usklajeva-nja obrambnih priprav med posameznimi subjekti in na področju organizacije delovanja bolnišnic na vojnih lokacijah. Posebej smo opozorili na nedorečenosti tistega dela obramb-nega načrta, ki zadeva organizacijo delovanja bolnišnic na vojnih lokacijah in izvedli aktivnosti, ki so izboljšale stanje na tem področju. Zagotovili smo ustrezna denarna sredstva za opremo bolnišnic (zagotovitev, zavarovanje in oprema prostorov oz. skladišč). Na področju organiziranja in izvajanja mobilizacije za oboro-žene sile smo na novo zastavili organizacijo sistema za izvedbo vojaške mobilizacije in v skladu s tem vsem krajevnim skup-nostim posredovali ustrezna navodila. V preteklem letu smo z vsemi krajevnimi skupnostmi uskladili in ažurirali sezname kurir-jev. mobilizacijskih komisij in mobilizacijskih inštruktorjev. Po nalogu poveljstev oboroženih sil smo izvedli enajst vojaških mobilizacij v katerih je bilo vpoklicanih preko 2.000 vojaških obveznikov. Dve enoti teritorialne obrambe smo mobilizirali posebej ob akciji iskanja pogrešanega helikopteria. S področja nabornih zadev smo opravljali predvsem tiste naloge. ki se nanašajo na kadrovanje v specialne enote oborože-nih sil. Te naloge smo opravili skupno z Mestnim sekretariatom za Ijudsko obrambo. kraievnimi skupnostmi. Postajo milice Vič, Centrom za socialno delo in organizacijami združenega dela. če so naborniki že zaposleni. Na podlagi predlogov. stališč in mnenj vseh sodelujočih v procesu kadrovania smo v sekretariatu pripravili predloge za kadrovanje v posamezne specialnosti. Od 550 nabornikov je bilo v specialne enote predlaganih 400. Aktivnost civilne zaščite so bile usmerjene v pripravo in izvedbo vaje »Samozaščita-84«. V prlpravah na vajo smo izvedli strokovni dopolnilni pouk za vse sodeluioče specializirane enote civilne zaščite (R8K zaščita. prva medicinska pomoč. gasilske enote) v Centru obrambne vzgoje na Igu. Izdelani so bili vsi potrebni dokumenti in načrti ter razdeljeni izvajalcem. V sredini meseca septembra je bila na športnem igrišču Svoboda izvedena osrednja občinska vaja. ki so jo opravile specializirane enote civilne zaščite in ki si jo je ogladalo preko 400 gledalcev. V vajah »Samozaščita-84<.. ki so trajale v času september-de-cember so sodelovali tudi štabi in enote civilne zaščite v krajev-nih skupnostih in organizacijah združenega dela ter delovni Ijudje in občani. Vaje so bile štabne in praktične. kar je bilo odvisno od kadrovskih in materialnih možnosti posamezne kra-jevne skupnosti ali organizacije združenega dela. V dvanajstih krajevnih skupnostih in štirinajstih organizacijah združenega dela smo nudili strokovno pomoč na področju načr-tovanja civilne zaščite. Ažurirana sta bila prvi in drugi del občin-skega načrta civilne zaščite. dopolnjeni so operativni načrti, zlasti načrt evakuacije in RBK zaščite. Sodelovali smo pri izdelavi ocene občinske gasilske zveze (ocena požarne ogroženosti občine). načrta občinskega odbora Rdečega križa (vojni načrt) in načrta zveze tabornikov za delova-nje v naravnih nesrečah in vojni. Izvedli smo dve občinski tekmovanji enot civilne zaščite - prve medicinske pomoči in splošnih enot civilne zaščite \z krajevnih skupnosti in organizaci] združenega dela na katerih je sodelovalo 800 pripadnikov civilne zaščile iz območja občine. V sodelovanju z občinskim štabom za civilno zaščito smo sodelovali pri pre-gledu požarno-varnostnih razmer v osmih organizacijah združe-nega dela. V sodelovanju z Občinsko konferenco ZRVS so bile opravljene naloge v zvezi z oblikovanjem in pripravo aktiva predavaleljev za obrambno usposabljanje občanov. Skupaj s krajevnimi skup-nostmi in Občinsko konferenco SZDL so bili načrtovani in izve-deni razgovon v krajevnih skupnostih z osrednjo temo »RBK nevarnosti in zaščita pred njimi«. V letu 1984 je bilo usposablja-nje štabov in enot civilne zaščite usmerjeno v zaščito pred RBK nevarnostmi. V obravnavanem letu smo nadaljevali z načrtnim dopolnjevanjem opremljenosti enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in občinskem odredu civilne zaščite. Razreševanje vprašanj s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite je potekalo kontinuirano tudi na področju usmerjanja mladih v vojaške šole in obrambne poklice. Vključeni smo bili tudi v izvajanju skupnih nalog v okviru Mestne konfe-rence SZDL. Na področju zvez srno mesečno preverjali delovanje zvez med pokrajinskim centrom in občinskimi centri ter krajevnimi skup-nostmi. Ena vaja je bila izvedena kot dvodnevna na terenu. Namen vaje je bil preveriti delovanje žičnih, radijskih, radiotele-printerskih in kurirskih zvez ter delovanje ekspedita občinskega voda za zveze: v poprečju je sodelovalo na eni vaji do šest vojaških obveznikov. ki so obnavljali svoje znanje po posameznih specialnoslih vojnih zvez. Sistem občinskega radijskega omrežja, ki vključuje zunanje krajevne skupnosti, delovno organizacijo Varnost, Zdravstveni dom Vič, občinski štab teritorialne obrambe, Postajo milice Vič in štiri mobilne postaje temelji na osnovni postaji Iskra RT 10-12T ter je dograjen. V sodelovanju s pokrajinskim centrom je bil tudi izdelan enoten plan nabave elektronskih telefonskih central EPA8X 16. V letu 1984 je bil nabavljen in realiziran sistem tehničnega zavarovanja prostora namenjenega upravnim zvezam in kriptozaščiti. Sodelu-jemo tudi z radioamaterskimi klubi iz Velikih Lašč, »Bober« iz Vnanjih Goric in CB klubom »Adriatic«, s katerimi je tudi skle-njena pogodba o vzajemni pomoči in sodelovanju. Odraz dobrega sodelovanja je aktivna udeležba članov društva Velike Lašče pri iskanju pogrešanega helikopterja, društvo »Bober« pa je sodelovalo pri organizaciji in pripravi zvez za orientacijsko-taktično vajo OK ZRVS, CB klub Adriatic pa nam bo predložil listo imetnikov CB postaj, za katere se zanimajo tudi krajevne skup-nosti. Na področju administracije vodimo lastno evidenco pošte, spi-sov z različno stopnjo zaupnosti (1.050 zadev). Po pošti je bilo odposlanih 2.430 ppšiljk, na sedežu občine pa je bilo vročenih 540 zadev, po kurirju pa 210. Za materialno opremo civilne zaščite in voda za zveze imamo odprtih 6.100 kartic. S pomočjo krajevnih skupnosti opravljamo vsakoletno inventuro opreme civilne zaščite, ki je na uporabi pri njih. Inventuro opreme opravimo tudi v občinskem odredu civilne začite. Izdelujemo letna in periodična poročila o porabi finančnih sredstev iz sklada za financiranje Ijudske obrambe in jih poši-Ijamo Mestnemu sekretariatu za Ijudsko obrambo ter Republiš-kemu sekretariatu za Ijudsko obrambo. Sekretariat za Ijudsko obrambo je enovit upravni organ, brez odsekov ali referatov. Skupaj s predstojnikom je zaposlenih sedem delavcev. V sekretariatu so trenutno zasedena vsa sistemi-zirana delovna mesta. Posebne problematike pri delu upravnega organa v preteklem letu nismo beležili. Na novo smo zaposliii referente za zveze in mobilizacijske zadeve. Glede na njegovo prizadevnost se je dokaj hitro vključil v izvajanje nalog. Zaostalih upravnih nalog nimamo. Nismo pa še uspeli v celoti ustrezno urediti nalog na področju shranjevanja in vzdrževanja opreme civilne zaščite. Koordiniranje nalog med upravnimi organi se vsako leto zbolj-šuje, posebno je to dobro s komitejem za družbene dejavnosti, komitejem za kmetijstvo in gozdarstvo, v zadnjem času pa tudi s komitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo, kakor tudi z občinskim štabom za civilno zaščito. Osrednji problem dela v sekretariatu je v tem, da porabimo vse preveč delovnega časa za izdelavo neštetih načrtov, poročil, analiz in evidenc. Tako trošenje časa v papirjih nam onemogoča več praktičnega, operativnega dela v obliki strokovnega nadzora in nudenja strokovne pomoči nosilcem obrambnih priprav v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. 6. SEKRETARIATZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN V letu 1984 je sekretariat v okviru notranjih organizacijskih enot oziroma samostpjnih izvajalcev opravil naslednja dela in naloge: Služba za računovodstvo in proračun, ki opravlja dela in naloge s področja finančnega poslovanja za naslednje račune (proračun, upravni organ, delovna skupnost, organ DPS sku-pščina in izvršni svet, posebni račun za financiranje potreb LO, občinski štab TO, sredstva za nadomestilo nacionaliziranega premoženja, sredstva za varstvo borcev za severno mejo, sred-stva Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna, sredstva soli-darnosti za odpravljanje posledic naravnih nesret, sredstva za investicije v gospodarstvu, sklad za pospeševanje kmetijstva, sredstva za organizacijo in napredek dela davčne uprave, posebni depozit za razlastitve, občinska raziskovalna skupnost, depozit, drugi prihodki) je v tem obdobju zadovoljivo opravila predvsem sledeče na-loge: likvidacija računov, izvrševanje izplačil z virmanskimi nakazili in v gotovini, sestavljanje tromesečnih periodičnih obračunov, zaključnih računov s poročilom, sestava osnutkov finančnih načrtov za delovno skupnost in upravni organ, sestava osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu za leto 1984 in osnutka odloka o proračunu za leto 1985, sestava zaklju-čnega odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, sestava raznih mesečnih stati-stičnih poročil, letnih poročil in obrazcev zaradi upokojevanja in najemanja potrošniških in stanovanjskih posojil. V odseku za splošne zadeve so bila v tem obdobju opravljena sledeča dela in naloge: - prispele zadeve 11530 - prispelevloge - 16000 - izknjižba rešenih zadev 18143 - izknjižbarešenihvlog 27550 - izdaja delovnih knjižic 1767 - izdaja zdravstvenih spričeval zaživali 651 - izdaja raznih potrdil po172. členuZUP 103 - overitev podpisov, predpisov in pisave 4231 - ureditev letnegaarhiva 45 tm. Evjdentirano je, da je reševanje zadev v letu 1984 potekalo takole: prispelihzadevvletu 1984 11530 rešenihzadev 18143 nerešenihzadev 6961 Ekonomat in tehnične službe, ki opravljajo dela v zvezi z nabavo in evidenco osnovnih sredstev ter drobnega inventarja, zagotavlja redno vzdrževanje zgradb, počitniških garsonjer in prikolic ter opreme in naprav in ki skrbi za razmnoževanje gra-diva in receptorsko-telefonsko službo, je v tem času dokaj zado-voljivo opravil svoje naloge. Srečuje pa se s kadrovskim proble-mom v razmnoževalnici in telefonski centrali, kjer je zaposlen samo po en delavec. Zaradi odhoda enega delavca in daljše odsotnosti delavca v kopirnici prihaja do čestih zastojev in pri-tožb, pa tudi večjih stroškov razmnoževanja, saj se tiskarski stroj skoraj ne uporablja (fotokopiranje je za cca 70% dražje od tiska-nja). Ta kadrovski problem bo potrebno vsekakor razrešiti v prihodnjem koledarskem letu. V strojepisnici je bilo na dan 31/12-1984 napisanih 6366 zadev komiteja za urejanje prostora in varstva okolja (lokacijska in gradbena dovoljenja, razpisi obravnav, materiali za seje IS, dopisi, zemljiškoknjižne zadeve itd.), 7282 zadev uprave za druž-bene prihodke (izterjave, sklepi na OD, sklepi na ZR registracije računov, sodnik za prekrške, sodne takse, redni pritožbeni postopki, odmerne odločbe vseh vrst davkov in prispevkov), 512 zadev komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, 327 zadev ostalih delovnih enot. Problematika strojepisnice je vezana predvsem na velik izosta-nek delavk zaradi bolniške (povprečno sta manjkali 2 delavki od 7) in slabe delovne pogoje (1 prostor brez talne in stenske izolacije ter neprimerna osvetlitev). Kljub temu je bilo od skupaj prejetih 14693 zadev napisanih 14487 ali 98,60 odstotkov. Poskusno normiranje dela v strojepi-snici je pokazalo dobre rezultate. S podrpčja organizacije dela, izpopolnjevanja in modernizacije oblik in metod dela ter priprave samoupravnih splošnih aktov, je bila v tem času pripravljena analiza o usklajenosti splošnih in samoupravnih splpšnih aktov z ustavo, zakoni in predpisi, izde-lana nova ,-netodologija vrednotenja del in nalog, na podlagi strokovnih podlag so bili izdelani normativi za delo in nova delitvena razmerja ter predlog za stifnulativno nagrajevanje po delu, delovno gradivo predpisov s področja delovnega časa, analiza prisotnosti na delu in odsotnosti z dela v tem tričetrtletju, program strokovnega izpopolnjevanja s finančnim ovrednote-njem, sodelovali smo pri predlogu za spremembo zakona o pripravništvu, oblikovali delovna gradiva samoupravnih splošnih aktov ter vodili postopek sprejemanja (pravilnik o stanovanjih in stanovanjskih posojilih, pravilnik o organizaciji dela v- strojepi-snici), pripravljali gradiva za seje samoupravnih organov in zbo-rov delavcev in izdelali 5 poročil s tega področja, spremljali poskusno uvajanje normiranja strojepisnega dela ter izdelali ana-lizo rezultatov. S področja kadrovskih zadev upravnih organov so: organizirali seminarje za delavce, ki vodijo upravni postopek in odločajo o upravnih stvareh s preizkusi usposobljenosti in izdajo ustreznih pooblastil (41 delavcem), pripravili pregled odsotnosti zaradi bolniških dopustov za leto 1983 in pregled trajanja letniti dopu-stov delavcev s sklepom o izplačilu regresa za letni dopust, mesečno sestavljali sezname (po treh različnih vrstah) o višini zneskov za prehano med delom po prisotnosti na delu, vodili evidence s področja dela in izpolnili 12 različnih statističnih poročil, 38 delavcem izdali sklepe s področja delovnih razmerij in izdali sklep o izplačilu jubilejnih nagrad. S področja upravnega nadzora nalog nismo opravljali zaradi celotne odsotnosti delavca, ki je na strokovnem usposabljanju na pravosodju. Krajevni urad, ki jih je v občini 8, je v tem letu opravil poprečno 6447 pisnih zadev s področja pisarniškega poslovanja in poprečno 6025 pisnih zadev s področja osebnih stanj Poleg rednega dela so vodje krajevnih uradov v tem letu izpol-njevali posebne podatke EMŠO-3, ki se nanašajo na vpise v rojstno matično knjigo in preverjanje točnosti rojstnih podatkov. Skozi vse leto je bilo izven rednega programa dela veliko časa porabljenega za zamenjavo osebnih izkaznic in delitev bencinsk-kih bonov. Naloge so se opravljale s poprečno 50 delavci. Ob delu se v sekretariatu pojavlja vrsta problemov, zlasti zaradi heterogenosti delovnih področij. V takem obsegu je velikokrat onemogočena koordinacija in uspešno izvrševanje nalog. Sekretariat je imel v tem letu dodatne naloge v zvezi z zame-njavo osebnih izkaznic in delitvijo bencinskih bonov, kar je otež-kočeno redno poslovanje, saj smo le v izjemnih primerih zaposlo-vali delavcev izven upravnih organov. Skozi vse leto so se pojavljale težave zaradi pogostih odsotno-sti delavcev v razmnoževalnici in telefonski centrali. Z začasnim razporejanjem ostalih delavcev problema nismo rešili Potrebno bo pridobiti novega delavca, ki bi nadomestil onega. ki je sredi leta 1984 odšel. Zaradi celotne odsotnosti delavke, ki se je iz dela strokovno usposabljala na pravosodju, v tem letu nismo izvajali upravnega nadzorstva. 7. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Uprava za družbene prihodke je individualni upravni organ. ki deluje na podlagi zakona o upravah za družbene prihodke. zakona o davkih občanov in drugih predpisov. Uprava za družbene prihodke je pripravila za seje izvršnega sveta 31 zadev - med drugim je izvršni svet mesečno spremljal preglede o obremenitvah in plačilih davkov in prispevkov. dana sta bila poročilo o opravljeni odmeri iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti za leto 1983 in poročilo o delu davčne inšpekcije. Za občinsko skupščino je uprava pripravila 7 zadev - v mesecu juniju je bila podana analiza o davčni politiki v ekonomski in socialni funkciji na področju obrti in kmetijstva. Naloge odmerno davčnega značaja: a) Odmera davkov in prispevkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti je v letu 1984 zahtevala%dodatne napore delavcev zaradi ugotavljanja novih davčnih osnov po določilih zakona o davkih občanov in ker smo odmero prvič izvedli v celoti računal-niško. Obveznosti iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti je plačalo 2005 zavezancev v skupni višini 468.046.000,00 din. kar pomeni indeks povečanja 134 glede na odmero za I. 1982. Danih je bilo za 15.200.000,00 din davčnih olajšav. Davek iz skupnega dohodka občanov je bil odmerjen v skupni višini 31.141.000,00 din 368 občanom. b) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je bilo odmer-jeno 8873 zavezancem v višini 57.866.000,00 din. Nov zakon o stavbnih zemljiščih je uvedel namesto prejšnje sodne izterjave izterjavo kot velja za davke in bo to pripomoglo k boljšemu plačevanju občanov navedenega nadomestila. c) Na upravi v letu 1984' nismo opravilli odmere davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti. Vzrok je v povečanem obsegu dela. ki je nastalo zaradi novega katastrskega dohodka in novega načina plačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Ker zavezancem v tekočem letu lahko izdamo le začasne odločbe (opraviti je treba proračun prispevkov in ugotoviti dejansko oddajo tržnih viškov). bomo izdali v začetku leta 1985 vsem kmetijskim zavezancem dokončne odločbe za leto 1984. d) Na odseku za davke od premoženja in na dohodke od premoženja je iz tabele razvidna vrsta davkov. število zavezancev in višina odmerjenega davka: Vrsta davka št. odmerjen zavezancev davek: - davek in prisepevek naposest stavb 16.383 21.973.000 -davekod doh. od premož. in premož. pravic 675 5.763.000 - davek na promet nepremičnin _ 351 38.020.000 - davek na dediščine in darila 723 7.849.000 Na navedenem odseku je bil 2978 občanom odmerjen davek ob nakupu ali prodaji aviomobilov. izdanih je biio 2550 potrdil o premoženjskem stanju in opravljenih 1160 overovitev poslovnih knjig. Naloge inšpekcijsko - kontrolnega značaja: Davčni inšpektorji so v letu 1984 skupaj s službo obrtne odmere opravili 2005 pregledov zaključnih bilanc obrtnikov. Opravili so 810 tekočih pregledov pri obrtnikih.izdanih je bilo 79 odločb o kaznovanju in mandatno je bilo kaznovanih 37 oseb. Inšpektorji so opravili v vseh večjih gostinskih lokalih celot-nega snemanja prometa. povečan pa je bil tudi nadzor nad prometom. ki ga zavezanci opravljajo s privatnim sektorjem. Zelo intenzivno se je pristopilo k odkrivanju »šušmarjev«. saj je bil opravljen pregled pri 106 občanih in izdanih je bilo 47 odločb o odmeri davka. Opravljena je bila kontrola v 25 primerih oddajanja stanovanjskih prostorov. kjer zavezanci niso vložili napovedi. V 3 primerih se vodijo postopki za ugotavljanjem izvora premoženja. Inšpekcija prihodkov je bila v letu 1984 mnogo več prisotna kQt v preteklih letih s svojo kontrolno funkcijo na terenu. Naloge računovodstva in izterjave: Računovodstvo je na osnovi predpisanih odmernih odločitev v letu 1984 izkazalo za 1.297.444.000.00 din obveznosti. kar pomeni v primerjavi z letom 1983 indeks povečanja 142. Služba družbenega knjigovodstva je v letu 1984 poknjižila 79200 plačil. od tega je bilo na blagajni vplačanih 21.700 gotovin-skih plačil. izdanih je bilo 5950 potrdil o plačanih davkih in registrirano 55100 računov obrtnikov. Služba izterjave je izdala 4990 opominov po registraciji računov. 852 sklepov blokacij računov organizacij združenega dela. 810 prepovedi na osebne dohodke delavcev. z izterjavo je bilo razrešenih 2010 primerov obveznosti. ki jiti ne odmerjamo na upravi (kazni milice, sodnika za prekrške. carine). izdanih 255 odločb za izterjavo sodnih taks, opravljenih je bilo 93 blokacij žiro računov občanov in 95 ru-bežev. Služba izterjave je uspeia doseči 95% izterjavo. kar ocenjujemo kot uspeh. posebno še. ker je precej še neizterjanih obveznosti že odtegnjenih po registraciji računov. vendar še neplačanih s strani organizacij združenega dela. Uprava za družbene prihodke je razdeljena v tri oddelke: za odmero prihodkov. za inšpekcijo prihodkov in oddelek računo-vodstva in izterjave. Zaposlenih je 39 delavcev. V sestavi uprave za družbene prihodke je tudi Služba za avto-matsko obdelavo podatkov Iskra Delta kot dobavitelj računal-niške opreme je v preteklem letu v glavnem izpolnila svoje obvez-nosti. V začetku leta smo instalirali vvinchester diskovni pogon 160 MB. ob koncu polletja pa še streamer magnetno tračno enoto. Ker smo v začetku leta uspeli nabaviti še 10 kom diskpack-ov RLOIK po 5MB. smo prvotni mini računalniški sistem razširili vsaj do tiste meje. ki omogoča tudi izvedbo uporabniških ob-delav. Čeprav sprva že nepopolna. je oprema zlasti v drugem polletju omogočila pripravo oziroma predelavo nekaterih obdelav na nov višji nivo z direktnim interaktivnim dostopom do podatkov. Nova oprema omogoča tudi prenos večine računalniških obdelav \z RRC-računalniške storitve in s tem bistvno zmanjšanje stroškov za usluge tega centra, Delavci službe z AOP smo tako v prvi polovici leta poleg normalnega izvajanja vseh že vpeljanih obdelav in začetnega. nastavitvenega »zagona« obdelave osnovnih sredstev intenzivi- rali napore za prenos čimvedjega števila obdelav z računskega centra RRC. Uspeli smo z izvedbo na lastni opremi praktično vseh kontrolnih tekov in ažuriranj podatkov In vseh popravkov in izpisov registrov. Na računskem centru »tečejo« tako le še kom- pleksnejše obdelave (knjigovodstvo. registracija, OD__), ki pa jih ne kaže sam prenašati, temveč je potrebna tudi precejšnja reorganizacija in dvig na interaktivni nivo. kar je dolgoročnejša usmeritev, pogojena seveda tudi še z dodatnim povečanjem računalniških zmogljivosti. Ocenjujemo, da je že doslej reaiiziran prenos kontrolnih in ostalih manjših obdelav porabo RRC-računalniške usluge zmanj-šal za cca 20-25%. Delavci službe za AOP so v preteklem letu uspešno in v rokih opravljali vse potrebne računalniške obdelave, dostikrat tudi po trenutnih potrebah in zahtevah uporabnikov (obračun OD, davčno knjigovodstvo, prisotnost delavcev__). Proti koncu leta smo po softvverskih rešitvah AOP službe občine Ljubljana Beži-grad izpeljali tudi kompletno obrtno odmero, z vsemi prenosi v obdelavo davčnega knjigovodstva. Žal pa kljub izrednim prizade-vanjem vseh delavcev nismo uspeli nadaljevati z delom pri nasta-vitvi davčnega knjigovodstva - sintetike, tudi zaradi številčnega zmanjšanja delavcev: koncem septembra je službo AOP zapustil operater, delovnega mesta nismo ponovno razpisovali. Skozi vse leto smo si prizadevali pri iskanju možnosti za zame-njavo premajhne računalniške opreme. žal pa še vedno ne moremo ponuditi sprejemljive variante. Aktivnosti bomo nadalje-vali tudi v prihodnjem letu - preskromna oprema je postala cokla kakršnemukoli razvoju službe AOP. Obenem bo tudi v prihodnjem letu potrebno nadaljevati aktiv-nosti za pridobitev in ureditev ustreznejših računalniških pro-storov. 8. SEKRETARIAT SKUPŠČINE Dela in naloge sekretariata skupščine so opredeljene v 4. členu odloka o organizaciji in delovnem področju sekretariata sku-pščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79), ki določa, da sekretariat opravlja svoje naloge v okviru delovnega programa občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katere opravlia strokovne in druge naloge. I. V preteklem letu je bilo 5 skupnih zasedanj zborov, 2 skupni seji zborov, 8 sej zbora združenega dela, 7 sej zbora krajevnih skupnosti in 7 sej družbenopolitičnega zbora. Leta 1984 je bilo tudi leto volitev v organe družbenopolitične skupnosti. Na 10. skupnem zasedanju so bili izvoljeni predsednik in podpredsednika skupščine, na 11. skupnem zasedanju pa so bili razrešeni predsednik izvršnega sveta, namestnik predsednika izvršnega sveta in člani izvršnega sveta, izvoljen pa predsednik izvršnega sveta, člani izvršnega sveta in imenovani funkcionarji upravnih organov skupščine občine. N 2. skupni seji zborov pa sta bila izvoljena predsednik in član predsedstva SRS, na 3. skupni seji je bil izvoijen delegat za zvezni zbor SFRJ \z SRS. Sekretariat je aktivno sodeloval s komisijo za volitve, opravil volitve na zborih, izdelal je tudi volilne sezname za volitve ter predhodno zbiral podatke o delegatih, delegiranih na te seje Na področju dela zbora združenega dela: Povprečna udeležba delegatov na sejah zbora je bila 35 delega-tov ali 72%. Na sejah zbora ugotavljamo pogosto odsotnost delegatov istih konferenc. zato je bil po sklepu 25. seje zbora izdelan pregled udeležbe delegatov temeljnih delegacij na sejah zbora za obdobje april 1982 - september 1984 in posredovan vodjem delegacij, konferenc delegacij ter predsednikom osnov-nih organizacij Zveze sindikata. Večkratna odsotnost delegatov nekaterih konferenc delegacij na sejah zbora združenega dela, ki je v večini primerov odraz neaktivnosti temeljnih delegacij v delu konferenc, je terjala aktiv-nejše sodelovanje z vodji konierenc in temeljnih delegacij, pa tudi predsedniki 00 ZS in IPO v 11 primerih. Predsednik zbora oz. namestnik predsednika zbora in tajnik zbora sta se v tem letu udeležila 11 sej konferenc delegacij in 4 razgovorov s predstavniki delegacij, DPO in poslovodnimi organi na sedežu DO. Konference delegacij so oblikovane na podlagi sprejetih spora- zumov. Zaradi statusnih sprememb, priselitev ali odselitev DO je bilo potrebno pripraviti 6 sprememb sporazumov o oblikovanju konferenc. Za kmetijsko delegacijo (KD št. 46) je bil opravljen sklic 10 sej delegacije, na podlagi razprave pa oblikovana stališča k 12. točkam dnevnih redov sej zbora. Na področ|u dela zbora krajevnih skupnosti smo zasledili zelo dobro udeležbo delegatov na sejah zbora, poprečno 30 delegatov zbora, kar pomeni 80% udeležbo delegatov. Ob vsaki seji zbora so bile izvedene vse potrebne aktivnosti opredeljene s statutom in poslovnikom skupščine, kot tudi ude-ležba delavcev sekretariata na sejah delegacij KS. V preteklem letu je bilo na 15. sejah skupine obravnavano gradivo za 17. sej zbora občin skupščine SR Slovenije ter obliko-vano 11 pisnih stališč in pripomb, ki sojih deiegati posredovali na seji zbora občin. Za skupine delegatov za zbor združenega dela republiške sku-pščine je bilo opravljeno naslednje: - skupina delegatov gospodarskega področja je imela v letu 1984 16 sej, na katerih je obravnavala gradivo za 17 sej zbora združenega dela skupščine SRS. Temeljiteje je obravnavala 96 točk iz dnevnega reda sej zbora. Na podlagi razprave so bila izdelana in preko delegatov podana na sejah republiške skupščine stališča in predlogi skupine k 20. točkam: - planski dokumenti SRS in SFRJ - 6 - področje obrti - 3 - davčno področje - 2 - devizno poslovanje - 1 - področje gospodarstva - 4 - področje urejanja prostora - 1 - družbeni sistem informiranja - 1 - področje energetike - 1 - Skupina delegatov kulturno-prosvetnega področja, v katero so imenovani delegati osmih občinskih skupščin, je imela 14 sej, na katerih je podrobno obravnavala 43 zadev, uvrščenih v dnevni red sej zbora združenega dela SRS. Stališča in predloge je oblikovala: - k pobudi za sklenitev DD o skupnih temeljih za urejanje sistema telesne kulture v SFRJ, - k osnutku dogovora o usklajevanju davčnega sistema, - k informaciji o izvajanju sklepov zborov republiške sku-pščine glede skladnejšega regionalnega razvoja v SRS, - k skupnih osnovam in merilih samoupravnega urjanja odno-sov pri pridobivanju dohodka ter čistega dohodka, delitvi sred-stev za OD in skupno porabo delavcev v SFRJ, - k predlogu smernic za družbeni plan SRS za obdobje 1986-1990, - Skupina delegatov socialno-zdravstvenega področja, v katero so imenovali delegati osmih občinskih skupščin, je imela 14 sej, na katerih so podrobneje obravnavali 49 zadev, uvrščenih v dnevni red sej zbora združenega dela skupščine SRS in obliko-vala stališča, predloge in pobude: - delegatska pobuda za podaljšanje trajanja porodniškega dopusta ter vključitev študentk in delavk s statusom kmetice oz. kmečke žene v krog upravičencev do nadomestila OO za čas porodniškega dopusta, - k predlogu smernic za družbeni plan SRS za obdobje 1986-1990, - k predlogu za izdajo in k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih - 2x, - k predlogu za izdajo in k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne - 2x. Poieg rednih sej skupin delegatov so se delegati gospodarske skupine in tajnik zbora združenega dela udeležili tudi dveh javnih razprav (o bančništvu in drobnem gospodarstvu), ki jo je sklicala republiška skupščina. Družbenopolitični zbor je imel v preteklem obdobju 7 ločenih sej zbora. Zbor je obravnaval zadeve iz programa skupščine enakopravno z drugima zboroma skupščine, ko4 tudi teme, ki so bile izhodišče za delo zborov (npr. stališča zbora k osnutku resolucije za leto 1985) in izvršnega sveta skupščine (na podalgi sklepa zbora iz oktobra 1982 ie izvršni svet pripravil izhodišča za pripravo dograditve koncepta dela upravnih organov in njihovo racionalizacijo). Sekretanat skupščine je spremljal uresničevanje pobud druž-benopolitičnega zbora in sicer: - da se za občinski praznik ne obravnava več denarnih nagrad, temveč da se ta sredstva namenijo za nakup predmeta umetniške vrednosti in se na ta način izreče tudi trajnejši značaj nagrade, - da se za učence v šoli na Aškerčevi 3 uredi topla prehrana, - da kadrovska služba pripravi poročilo o kadrovskih štipendi-jah v delovnih organizacijah, - stališča družbenopolitičnega zbora drugima zboroma pri obravnavi dokumentov Ljubljana 2000, - da se gradivo uresničevanja sklepov skupščine o razvoju turizma spet obravnava družbenopolitičnih organizacijah. Podatki o uresničevanju pobud zborov bodo objavljeni pri analizi delegatskega sistema. Zbor se je aktivno vključeval v obravnavo ukrepa družbenega varstva v TOZD Pleskoobloga. Zelo pereča je udeležba delegatov zbora na sejah. V ta namen je dvakrat izdelana razpredelnica udeležbe ter dostavljena druž-benopolitičnim organizacijam z namenom ugotavljanja vzrokov in nekorektnega odnosa do dela in nalog zbora. Zato je npr. 24. sejazbora sklicanaše enkrat, ker zbor na 12. skupnem zasedanju ni bil sklepčen ter ni mogel slepati o 4. točkah dnevnega reda. II. V sekretariatu skupščine so se opravljala tudi strokovna opra-vila za delovna telesa skupščine in njenih zborov. Komisija za vloge in pritožbe, ki deluje kot stalno delovno telo skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, je v preteklem letu na štirih sejah obravnavala 9 individualnih in eno kolektivno vlogo. Od skupno 10 pisnih vlog je bilo neposredno pri občinski komisiji vloženo 8 vlog, ena vloga je bila odstopljena od stro-kovne službe komisije za vloge in pritožbe skupščine SRS, druga pa od komisije za vloge in pritožbe skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Primerjalno z letotn 1983 (obravnavano 22 vlog) izkazuje prete-klo leto polovični upad, medtem ko narava pritožbene problema-tike ostaja podobna, saj prevladujejo v večini primerov vloge, ki se nanašajo na razreševanje stanovanjskih vprašanj. Glede na to, da pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljub-Ijana Vič-Rudnik obstoja odbor za družbeno pomoč, v katerem sestavu je tudi predstavnik komisije za vloge in pritožbe, je komisija v letu 1984 sklenila, da vse zadeve s tega področja odstopa samoupravni stanovanjski skupnosti. Vsi vložniki, katerih vloge se nanašajo na razreševanje stano-vanjskega vprašanja, so bili usmerjeni na javni natečaj za pridobi-tev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za druž-beno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Anaijza vlog in pritožb prikazuje, da v večini primerov nasto-pajo vložniki, ki so v predhodnih postopkih izkoristili že vsa možna redna pravna sredstva, in jim kot zadnje ostaja še komisija za prošnje in pntožbe, ki naj bi po njihovem mnenju ugodno razrešila njihov problem. Gledano s tega vidika zahteva delo komisije specifidne pristope in metode obravnave, od predhodnih pregledov raznih spisov do sodnih odločb in terenskih ogledov ter skupnih setankov s KS pri razreševanju spornih zadev na terenu. Komisija za oblikovanja je v letu 1984 na 4 sejah obravnavala 23 individualnih in eno kolektivno pobudo za oblikovanje delovne organizacije z območja občine. Pri pridobivanju ustrenih mnenj in soglasij je bil zaključen postopek na občinski komisiji za vseh 24 pobud, ki so bile predložene komisiji SR Slovenije v nadaljnjo obravnavo. Določila dogovora o izvajanju zakona o odlikovanjih obvezuje komisijo, da podaja mnenja k pobudam za odlikovanje posmezni-kov, katerih predlagatelji so iz drugih občin, predlagani občani pa prebivajo na območju naše družbenopolitične skupnosti. Takih mnenj je bilo v preteklem letu 27. Glede na ugotovitve, da se komisije za odlikovanja v KS in OZD pri svojem delu srečujejo s številnimi probiemi od podaje pobude do priprave predloga, je komisija posredovala vsem KS, OZD in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim delovno gra-divo v skrajšani obliki, ki zajerna celoten postopek podeljevanja odlikovanj SFRJ. V letu 1984 smo iz pisarne odlikovanj predsedstva SFRJ prejeli 39 odlikovanj, ki so bila vročena v 13 sredinah na svečani način ob prisotnosti družbenopolitičnih delavcev občine, predstavni-kov tiska, internih glasil in v dveh primerih celo televizije. Žirija za priznanja in nagVade občine je imela dve seji, na katerih je obravnavala predloge za priznanja in nagrade (skupno 36, od tega 25 v razpisnem roku in 11 po preteku roka), pridobila mnenje DPO za posamezne kandidate in sprejela predlog za podelitev priznanj in nagrad za pet nagrajjncev. Pripravljalni odbor za organizacijo in izvedbo proslave občin-skega praznika, imenovanem na januarski seji skupščine, se je v obdobju februar - april, vključno z analizo po proslavi, sestal na osmih sejah, kjer je sprejel 95 sklepov in zaključno oceno izved-bene proslave. Delo sekretariata je bilo vezano na sprotno realizacijo sprejetih sklepov, na sodelovanje s pripravljalnim odborpm KS Iška vas, izvajalci kulturnega pfograma ter izvajalci pripravljalnega priredi-tvenega prostora, vsakoletni tradicionalni sprejem nosilcev parti-zanske Spomenice 41 iz naše občine, organizirani posebni avto-busni prevozi na proslavo, opravljena propagandno informativna dejavnost ter pripravljena in zaključena finančna konstrukcija proslave. V sekretariatu skupščine se opravljajo tudi vsa strokovna in administrativna dela za predsedstvo skupščine, vodi se tudi celotna dokumentacija o delu zborov skupščine občine ter sej, ki se glede na vsakokratno sejo zborov tekoče dopolnjuje (6 evi-denc, arhiviranje gradiv ipd.) Posebej je treba poudariti zelo dobro sodelovanje sekretariata skupščine z izvršnim svetom, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri izvrševanju pro-grama dela skupščine za leto 1984. 9. SEKRETARIATIZVRŠNEGA SVETA Sekretariat izvršnega sveta je strokovna siužba, ki opravlja dela in naloge za izvršni svet in njegova delovna telesa na podlagi odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah. V letu 1984 je sekretariat izvršnega sveta: - opravil 25 analiz zakonitosti splošnih aktov s predlogom za podajo soglasja )S oz. SO, - pripravil 15 osnutkov in predlogov normativnih aktov z obra-zložitvijo, ki jih je sprejela SO ali IS, - oblikoval 12 kupoprodajnih pogodb in zemljiškoknjižnih predlogov za KZS, - podal 19 pismenih pravnih mnenj občinskim upravnim orga-nom, OZD ali SIS, - podal 120 ustnih pravnih mnenj občinskim upraynim orga-nom, OZD in ostalim. Poleg tega je sekretariat izvršnega sveta v letu 1984: - zbral gradiva ter organiziral sklic 47 rednih sej IS s 544 točkami dnevnega reda, - pripravil v sodelovanju z občinskimi organi osnutek pro-grama dela IS, ki je imel predvidenih za obravnavo 114 zadev, spremljal in tnesečno oz. tromesečno poročal IS o izvrševanju programa dela in o izvrševanju sklepov, ki jih je sprejel IS, - oblikoval 47 zapisnikov sej IS, - odposlal 419 sklepov izvršnega sveta naslovnikom, na katere se je sklep nanašal, - posredoval sekretariatu SO 99 zadev, ki jih je izvršni svet predlagal v obravnavo in sprejem zborom SO Ljubljana Vič-Rudnik, - sprejel in posredoval pristojnim občinskim upravnim orga-nom ali drugim 61 delegatskih vprašanj in 57 odgovorov na delegatska vprašanja, ki so večinoma objavljena v glasniku »Naša komuna«, - skrbel za objavo v Uradnem listu SR Slovenije 21 aktov, ki jih je sprejel izvršni svet, - opravljene so bile vožnje z osebnim avtomobilom za potrebe IS. Poleg navedenega je opravljal stenografska, strojepisna in administrativna dela za potrebe predsednika in namestnika pred-sednika IS, sekretariat IS in tudi za druge občinske upravne organe. V sekretariatu izvršnega sveta so dela in naloge poleg vodenja razdeljene na a) pravna služba (2 delavca) b) usmerjanje in koordiniranje dela s KS (1 profesionalni član IS) c) strokovno-tehnična in administrativna dela in naloge (4 delavci). Problematika zaposlenosti je bila le pri pravni službi, en dela-vec je bil odsoten v letu 1984 10 mesecev zaradi študijskega dopusta (pravosodni izpit). drugi pa 62 delovnih dni zaradi bolezni. Zato tudi dela in naloge niso bile opravljene v takem obsegu kot bi morale biti. 10. KADROVSKA SLUŽBA Izhajajoč iz opredeljenih nalog za leto 1984 so bila naša priza-devanja usmerjena predvsem v naslednje naloge (ob stalnih nalogah določenih v Odloku o delu upravnih organov in strokov-nih služb): V mesecu maju smo pripravlli Analizo o izvajanju stabilizacij-skega programa z vidika zmanjševanja družbene režije, pri kateri so sodelovale vse OZD s področja industrije in vse DPO, SIS in ostale organizacije družbenopolitične skupnosti. V septembru smo pripravili Poročilo o izvajanju programa aktivnosti za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in nadaljne usmeritve, ki zajema pregled stanja izvajanja kadrovske dejavnosti v OZD naše občine v zadnjem letu. Sodelovali smo pri nalogi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo ob analizi poslovanja OZD s področja jndustrije. Pripravili smo tudi Poročilo o izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse v 1983-84 v OZD naše občine. Na osnovi podatkov kadrovske evidence smo izdelali pregled poteka mandatov poslovodnih organov v letu 1985. Ta seznam je tudi sestavni del Ocene imenovanj poslovodnih organov v OZD občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984, ki smo jo pripravili v decembru mesecu. Pripravili smo strokovne predloge za spremembo sestave komitejev kot kolegijskih upravnih organov. V mesecu januarju smo posredovali Sekretariatu za kadrovska vprašanja pri IS SRS preglede imenovanih poslovodnih organov v 1983, v. d. poslovodnih organov v 1983, prijavljenih na razpise v 1983 v skladu z metodologijo Sekretariata za kadrovska vpraša-nja. Oceno imenovanj poslovodnih organov v letu 1983 je obrav-naval izvršni svet v januarju in sprejel sklepe in usmeritve za nadaljnje delo. V začetku leta smo za vse organizacije, kjer je potekal razpisni postopek, pregledali določila statutov, ki opredeljujejo način in postopek imenovanja poslovodnih organov. »Navodila za delo razpisnih komisij« uporabljajo v vseh OZD, kjer poteka razpisni postopek tako za poslovodne delavce kot delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na osnovi sklepa IS ob obravnavi Ocene imenovanj poslovo-dnih delavcev 1983 pa so bili izdelani »Kriteriji za ocenjevanje poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ob ponovni kandidaturi«. Kriterije so upoštevali v vseh organizacijah, kjer je ponovno kandidiral njihov dotedanji poslovodni organ. Izvršni svet je v obdobju januar-december 1984 podal predlog k 36 imenovanjem poslovodnih organov. V aprilu smo organizirali posvet na temo »Aktualni problemi pri izvajanju usposabljanja po končanem usmerjenem izobrazeva-nju« za vodje kadrovskih služb. V mesecu septembru smo organizirali posvet z zunanjimi člani v razpisnih komisijah - predstavniki družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih postopkih v OZD naše občine. Organiziran je bii tudi razgovor s predstavniki družbene skup-nosti v svetih organizacij posebnega družbenega pomena v naši občini. V mesecu novembru je bil organiziran posvet za vodje kadrov-skih služb in kadrovike organizacij naše občine. V kadrovski službi smo pripravili za koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL vse predloge za imenovanja poslovodnih delavcev (po pridobitvi mnenja IS) in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter opravljali strokovno tajniška dela za komisijo za volitve in imenovanja. V sekretariatu za kadrovska vprašanja pri IS SRS je bilo v času l-XII/84 sporočeno in s tem evidentirano: novo popisanih 232 odjavljenih ' 289 sprememb 818 Skupaj 1339 Kadrovsko intormacijski sistem zajema evidenco, ki jo vodimo od 1975 dalje. Osnovni namen evidence je oblikovati pregled perspektivnih kadrov za opravljanje najrazličnejših funkcij in delovnih nalog. Van|O so vključeni vsi zaposleni delavci s poseb-nimi pooblastili in odgovornostmi, predsedniki organov samo-upravljanja v OZD naše občine in vsi delavci z višjo ali visoko izobrazbo. V evidenct imamo 4678 popisanih. Sodelujemo z 260 poročevalskimi enotami. Tudi v letošnjem letu smo se srečevali z nezadostno ažurnostjo organizacij -evidentičarjev v organizacijah, ki sprememb v evidencah ne spo-ročajo sprotno in tako postanejo informacije zastarele. V program dela kadrovske službe je bil tudi načrtovan prenos podatkov AOP - kadrovske evidence za našo občino, ki je sedaj vključen pri Sekretariatu za kadrovska vprašanja pri IS SRS - na računalnik v upravnih organih. Vendar do tega prenosa v letu 1984 še ni prišlo, zato načrtujemo ta prenos v letu 1985. V kadrovski službi so zaposlene 4 delavke, od katerih je bila ena zaradi bolezni dalj časa odsotna. Zaradi majhnega števila delavcev. je bilo zaradi tega potrebno veliko napora ostalih, da je bilo delo opravljeno. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvrini svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik obravna-val na svoji 124. seji in sprejel sklep, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNI SVET osnutek Na podlagi 82. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ, št. 23/78), 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79 in 12/84) in 245. in 195. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/48 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na __ seji zbora združenega dela, dne........ na.....seji zbora krajevnih skupnosti dne....... in ra.....seji družbenopolitičnega zbora dne .........sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V odloku o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 5/81) in odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 24/82) se 1. odstavek 5. člena dopolni tako, da se glasi: V upravnem organu in strokovni službi se lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po spora-zuma, ki ga sklene z njimi upravni organ oziroma strokovna služba s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine. 2. člen Dopolni se 16. člen, tako da se glasi: Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na sistem družbenega planiranja, na družbeni plan občine, na dolgoročni plan občine, na uresniče-vanje planov in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogo-vorov o temeljih plana, na ukrepanje v zvezi z neizvrševanjem planov in sprejetih obveznosti, na sodelovanje občine pri pripravi in uresničevanju dmžbenih planov in drugih planskih aktov mesta Ljubljane in SR Slovenije, na enotno metodologijo planira-nja in na minvnalne enotne kazalce, na tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, na skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami, na vse oblike porabe, na statistična raziskovanja na področju občine, na stanje in razvoj drobnega gospodarstva s posebnim poudarkom na osebnem delu v občini, na začasne ukrepe družbenega var-stva proti organizacijam združenega dela, v katerih so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma v katerih je bil huje oškodovan družbeni interes, na postopek za prenehanje organizacij združenega dela, na dajanje mnenj za dodelitev zem-Ijišč v izvennatečajnem postopku za gospodarske dejavnosti in na sodelovanje pri izvajanju pomembnejših gospodarskih investi-cij v občini. 3. člen i Dopolni se 17. člen, tako da se glasi: Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, na kulturo in telesno kul-turo, raziskovalno dejavnost, zdravstveno varstvo, socialno skrb-stvo, zaposlovanje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, na sodelovanje pri pripravi družbenega plana občine s svojega področja dela, na oblikovanje skupne porabe ter na spremljanje izvajanja družbenega plana občine na tem področju na spremljanje poslovanja organizacij združenega dela na pod-ročju družbenih dejavnosti ter na potrebno pomoč, svetovanje oziroma predlaganje ukrepov za njihovo boljše, poslovanje, na sodelovanje pri izvajanju večjih investicij s področja družbenih dejavnosti, na opravljanje nalog s področja varovanja naravne in kulturne dediščine, na sodelovanje z organi SIS družbenih dejav-nosti pri pripravijanju poročil, informacija, predpisov, splošnth aktov in drugega gradiva za skupščino občine in izvršni svet, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupnosti jn organe družbenopolitične skupnosti, na opravljanje strokovnih del in nalog za samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, na varstvo borcev NOV, borcev španske narodnoosvobodilne in revoluclonarne vojne, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, borcev za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev, družin-skih članov, oseb v obvezni vojaški službi in družin padlih borcev, na naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spome-nikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV in na strokovna dela in naloge za komisijo za vzgojo, preventivno in varnost v cestnem prometu. 4. člen Spremeni in dopolni se 18. člen, tako da se glasi: Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja zadeve s področja priprave in uresničevanja prostorskih delov družbenega plana občine, spremljanja in usklajevanja priprave ter sprejemanja prostorih izvedbenih aktov, urbanističnih, grad-benih in premoženjsko pravnih zadev, zadev, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjalnega človekovega okolja, posegov v prostor, ki so z vidika celovitega urejanja širšega družbenega pomena, smotrne izrabe prostora, urejanja naselij ter s področja varovanja narav-nih virov, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter vodnega gospodarstva, energetike, prometa in zvez s področja prostora in sodelovanja s SIS, samoupravnimi in strokovnimi organizacijami s tega področja ter spremljanja obiikovanja in uresničevanja planskih dokumentov SIS na tem področju. 5. člen Spremeni in dopolni se 19. člen, tako da se glasi: Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo (statut) opravlja zadeve, ki se nanašajo na kmetijstvo, na gozdarstvo, na lovstvo, na ribištvo in veterinarstvo in preskrbo, na kmetijska in gozdna zemljišča, zlasti na njihovo urejanje, varstvo in vzdrževa-nje s sodelovanjem kmetijske zemljiške skupnosti, na sodelova-nje pri pripravi družbenega plana občine s svojega področja dela ter spremljanje njegovega izvajanja, na povezovanje družbenih in zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu m gozdarstvu, na druge zadeve v zvezi z družbeno ekonomskim položajem kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in ribištva ter na opravljanje strokovno-tehničnih nalog za kmetijsko zemljiško skupnost v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu s sklepom skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti in na opravljanje strokovno tehni-čnih nalog za občinsko samoupravno skupnost za razvoj kmetij-stva. 6. člen Dopolni se 23. člen, tako da se glasi: Občinski sekretariat za občo upravo in proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na organizacijo dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb. na izpopolnjevanje in modernizacijo oblik in metod dela, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na pripravo samoupravnih splošnih aktov za delovno skupnost s tega področja. na poslovanje s spisi in evidenco spisov, na izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku in nadzor-stvo o pravilni uporabi predpisov v upravnem postopku, na orga-nizacijo in nadzorovanje dajanja pravne pomoči delovnim Ijudem in občanom ter drugim strankam in udeležencem v upravnem postopku, na nadzorstvo o uporabi predpisov o pisarniškem poslovanju, na finančno strokovna opravila za proračun, na sred-stva za delo občinskih upravnih organov ih strokovnih služb in dohodek delovne skupnosti teh organov in služb, na opravljanje avtomatske obdelave podatkov za potrebe upravnih organov in strokovnih služb. na nudenje strokovne pomoči pri delu samo-upravnih organov delovne skupnosti s svojega področja dela, na dela in naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnimi službami, ter na upravne zadeve, ki niso v pristojnosti drugih občinskih or-ganov. 7. člen Dopolni se 25. člen, tako da se glasi: Občinska uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na davke, prispevke. takse in druge družbene obvezno-sti, ki so na podlagi predpisov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih splošnih aktov v njeni pristojnosti: na inšpekcijski in kontrolni nadzor nad izpolnjevanjem davčnih oDveznosti obča-nov in obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese. na spremljanje oziroma ugotavljanje pridobivanja in trošenja prihodkov občanov ter na ugotavljanje neupravičeno pridobljenega premoženja, na računovodske evi-dence vseh oblik družbenih prihodkov, ki jih pobira občinska uprava za družbene phhodke, na izvršilne postopke v zvezi z izpolnjevanjem družbenih obveznosti občanov, na vodenje upravno-kazenskega postopka za davčne prekrške iz pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke, občinski upravi za druž-bene phhodke se poverijo naloge odmere in pobiranja nadome-stila za uporabo stavbnih zemljišč. 8. člen # Dopolni se 2. odstavek 26. člena. tako da se glasi: Strokovne službe so: sekretariat skupščine, sekretariat izvrš- nega sveta ter kadrovska služba. 9. člen Doda se nov 26. a člen. ki se glasi: Sekretariat skupščine je strokovna služba skupščine oDčine, ki opravlja strokovne, organizacijske in administrativno tehnične naloge za skupščino občine. njene zbore, delovna telesa sku-pščine, delegate in skupine delegatov. ki delegirajo delegate v skupščine drugih družbenoplitičnih skupnosti in za družbene gvete skupščine občine. Sekretariat skupščine pripravlja osnutke in spremlja izvrševa-nje programov dela skupščine in njenih zborov in pri tem sode-luje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov, izvršnim svetom skupščine, občinskimi upravnimi organi, strokovnimi službami občinskih samoupravmh interesnih skupnosti, sekreta-riatom skupščine mesta Ljubljane in skupščino SR Slovenije in z drugimi predlagatelji gradiv; skrbi za pripravo sej skupščine, njenih zborov in delovnih teles: opravlja strokovne in druge zadev^ za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori oziroma skupine delegatov delegirajo v skupščino mesta Ljub-Ijane in Skupščino SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine in njenih delovnih teles oziroma v izvršnem svetu in drugih organih občine ter posreduje sprejeta stališča in sklepe; skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj in pojasnil vzvezi z delovnimi nalogami skupščine občine in njenih zborov ter opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa skupščine in njenih zborov; pripravlja osnutke oziroma predloge aktov in strokovnih gradiv s svojega delovnega področja na zahtevo skupščine oziroma zborov ali delovnih teles, delegacij in konferenc delegacij; spremlja eviden-tira in analizira delovanje delegatskega ¦sistema v občini ter pripravlja skupaj s predsednikom skupščine in predsedniki zbo-rov ustreza poročila za zbore skupščine; vodi evidenco sklepov. sprejetih na sejah skupščine in njenih teles, dokumentacijo o delu skupščine in njenih zborov in delovnih teles ter skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina in njeni zbori; zbira in vodi evidenco delegatskih vprašanj, skrbi, da prejmejo pristojni organi vprašanja pravočasno, skrb zaobjav oziroma dostavo odgovorov v skladu s poslovnikom skupščine; skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov in članov delovnih teles o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skupščine na način, kot je določen s poslovnikom skupščine občine; sode-luje z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi glede uveljavljanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov. Sekretariat skupščine opravlja svoje naloge v okviru delovnega-programa občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katera opravlja strokovne in druge naloge. Pri opravljanju svojih nalog se mora sekretariat ravnati po smernicah, sklepih in stališčih organov iz prejšnjega odstavka, ki jim je odgovoren za svoje delo. 10. člen Spremeni in dopolni se 27. člen, tako da se glasi: Sekretariat izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga opravila za izvršni svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, spremlja ure-sničevanje programov dela in sklepov sej izvršnega sveta, vodi dokumentacijo o delu izvršnega sveta, pomaga upravnim orga-nom pri oblikovanju zahtevnejših pravnih predpisov, ki jih spre-jema skupščina, izvršni svet ali upravni organi, nudi strokovno pomoč upravnim organom pri pregledu samoupravnih splošnih aktov OZD, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z njihovo skladnostjo z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki se predlagajo izvršnemu svetu v sprejem oz. obravnavo skladni z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, na zahtevo upravnih organov daje zahtevna pravna tolmačenja in mnenja iz njihovega področja dela, pripravlja pred-loge samoupravnih splošnih aktov za potrebe delovne skupnosti ter nudi vso potrebno strokovno pomoč samoupravnim organom delovne skupnosti s pravnega področja, zbira in ureja informacije s področja pravnih virov sodne in upravne prakse, opravlja tehnična opravila v zvezi z vožnjo in vzdrževanjem službenih avtomobilov. 11.člen Oopolni se 28. člen, tako da se glasi: Kadrovska služba opravlja zadeve, ki se nanašajo na spremlja-nje uresničevanja izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, samoupravne sporazume o štipendiranju in vseh drugih družbe-nih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, na strokovne naloge za skupščino, izvršni svet in njune organe, na druge strokovne naloge v zvezi z izvaja-njem kadrovske politike, na sodelovanje z organizacijami združe-nega dela in zagotavljanje strokovne pomoči pri vsebinskem in organizacijskem uveljavljanju kadrovske funkcije, na strokovne naloge pri oblikovanju in delovanju kadrovsko-informacijskega sistema - vodenje evidence kadrov in skrb za ažurno spremljanje stanja, na sodelovanje ž mestnimi, medobčinskimi in republiš-kimi organizacijami in organi pri oblikovanju kadrovskih predlo-gov za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, na opravlja? nje strokovnih nalog in vodenje potrebne kadrovske evidence s področja sklepanja delovnih razmerij, razporejanje delavcev, izo-braževanje, pripravništvo, socialne problematike in družbenega standarda, prenehanje delovnega razmerja in ostale zadeve s področja delovnih razmerij delavcev delovne skupnosti občin-skih upravnih organov in strokovnih služb ter na nudenje ustrezne strokovne pomoči.za delovanje delegacij delovne skup-nosti za delegiranje delegatov v skupščino DPS in SIS. 12. člen Dopolni se 2. odstavek 29. člena, tako da se glasi: Splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in strokovnih službah sprejme izvršni svet. Notranjo organizacijo in sistemizacijo upravnih orga-nov in strokovnih služb predpišejo funkcionarji, ki vodijo upravne organe in strokovne službe po predhodnem mnenju delovne skupnosti. 13. člen Spremeni se 35. člen, tako da se glasi: , Strokovne službe vodijo in predstavljajo: 1. Sekretariat skupščine - sekretar skupščine 2. Sekretariat izvršnega sveta - sekretar izvršnega sveta 3. Kadrovsko službo - vodja službe. 14. člen Doda se nov 35. a člen, ki se glasi: 35. a člen Pooblastila in odgovornosti funkcionarjev \z 35. člena tega odloka pri vodenju strokovnih služb so: 1. organiziranje in zagotavljanje zakonitega in učinkovitega opravljanja del strokovne službe 2. odločanje o pravicah, dolžnostih in odgovornostih delavcev strokovne službe skladno z zakonom in samoupravnimi sploš-nimi akti delovne skupnosti 3. tekoče obveščanje o delu strokovne službe ter dajanje potrebnih obvestil in strokovnih predlogov za reševanje vprašanj iz delovnega področja upravnih organov 4. druge pravice in dolžnosti, kot jih imajo funkcionarji, ki vodijo upravne organe v razmerju do delovne skupnosti upravnih organov. 15. člen Občinski upravni organi in strokovne službe morajo notranjo organizacijo dela in sistemizacijo dehn nalog uskladiti do 31/12-1985. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnpm področju sekretariata skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 1/79). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. .Obrazložitev: Predlagani osnutek Odloka o spremembah in dopoinitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik prinaša spremembe in dopolnitve na delovnih področjih posameznih upravnih organov in strokovnih služb in sicer: 1. Delovno področje občinskega komiteja za družbeno plani-ranje in gospbdarstvo se dopolnjuje za delo in naloge na pod-ročju dajanja mnenj za dodelitev zemljišč v izven natečajnem postopku za gospodarske dejavnosti, kar spada upoštevajoč vse-bino dela v njegovo področje, ter sodelovanje pri izvajanju pomembnejših gospodarskih investicij v občini. Sodelovanje komiteja je potrebno tako v fazi pridobivanja potrebne dokumen-tacije za začetek gradnje in samo gradnjo. Vloga komiteja na tem področju je predvsem koordinacijska ter nudenje strokovne pomoči posameznim investitorjem. 2. Delovno področje občmskega komiteja za družbene dejav-nosti se razširja na pripravo družbenega plana občine s svojega področja dela ter na spremljanje njegovega izvajanja. Podan je poudarek na sodelovanju z OZD s področja družbenih dejavnosti in sicer na področju spremljanja poslovanja, dajanje potrebne pomoči, svetovanje oz. predlaganje ukrepov za izboljšanje poslo-vanja. Prav tako je opredeljeno sodelovanje s SIS družbenih dejavnosti. Komite za družbene dejavnosti mora tudi aktivno sodelovati pri izvajanju vseh večjih investicij s področja družbe-nih dejavnosti, predvsem kot koordinator med različnimi subjekti in z nudenjem strokovne pomoči. Dodana je tudi naloga, ki izhaja iz zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. 3. Delovno področje komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja se dopolnjuje z področjem pripravt; in uresničevanja pro-storskih delov družbenega plana občine ter spremljanje in uskla-jevanje priprave ter sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov, na čemer je dan velik poudarek z zakonom o urejanju prostora. Dopolnjena so področja, ki jih ta upravni organ pokriva in sicer: energetika in promet in zveze. Opredeljena je potreba sodelova- nja komiteja pri spremljanju oblikovanja planskih aktov SIS mate-rialne proizvodnje in stanovanjskega gospodarstva zaradi uskla-jenosti z družbenim planom občine kot posledica le-tega pa je spremljanje uresničevanja sprejetih planskih dokumentov SIS na tem področju. 4. Delovno področje občinskega komiteja za kmetijstvo, goz-darstvo in preskrbo se dopolnjuje s področjem veterinarstva ter s sodelovanjem pri pripravi in spremljanJL izvajanja družbenega plana občine s svojega področja dela. 5. Občinski sekretariat za občo upravo in proračun zgublja področje urejanja delovnih razmerij v občinskih upravnih organih in strokovnih službah kot tudi področje strokovnega in družbe-nega izobraževanja delavcev delovne skupnosti, ker se to pod-ročje zaradi sorodnosti dejavnosti prenaša v kadrovsko službo. Pridobiva pa novo zadolžitev na področju organizacije, nadzoro-vanja, dajanja pravne pomoči strankam in udeležencem v uprav-nem postopku s čimer naj bi se zagotovilo izboljšanje poslovanja upravnih organov in strokovnih služb z delovnimi Ijudmi in občani. Zaradi sorodnosti dejavnosti (finančno poslovanje) se v sekretariat vključuje. tudi avtomatska obdelava podatkov za potrebe upravnih organov in strokovnih služb. Dolžan je nuditi strokovno pomoč samoupravnim organom delovne skupnosti s svojega delovnega področja. 6. Delovno področje za družbene prihodke se dopolnjuje na dejavnost v zvezi z ugotavljanjem neupravičeno pridobljenega premoženja. 7. Delovno področje sekretariata IS je dopolnjeno oz. spreme-njeno na področju pravnih opravil. Iz samega besedila je razvidno razmerje strokovne službe do upravnih organov, katero do sedaj ni bilo ostro začrtano. S strokovnim delom strokovna služba ne prevzema odgovornosti upravnega organa, ki jo ima za področje za katerega je ustanovljen po zakonu in statutu občine. Sekreta-riatu izvršnega sveta se nalaga tudi strokovno delo in pomoč za samoupravne organe delovne skupnosti upravnih organov in strokovnih služb s svojega področja dela. To obveznost pre-vzema poleg sekretariata za občo upravo in proračun tudi kadrovska služba. Dosedaj je bilo strokovno delo v zvezi s samo-upravnim odločanjem prepuščeno posameznim članom samo-upravnih organov delovne skupnosti. 8. Delovno podrpčje kadrovske službe se dopolnjuje z oprav-Ijanjem strokovnih nalog in vodenja potrebnih evidenc s pod-ročja delovnih razmerij delavcev v upravnih organih in strokovnih službah, kar vsekakor sodi v njeno področje dela. Poleg navedenega omenjeni odlok vsebuje delovno področje občinskega sekretariata skupščine, ki je bilo do sedaj urejeno s posebnim odlokom. Zaradi nepotrebnosti posebnega urejanja, ki nima osnove v zakonskih določilih ter upoštevanjem dejstva, da ima sekretariat skupščine status občinske strokovne službe kot ostale strokovne službe, seveda s posebej cpredeljenim delovnim področjem, se predlaga, da se občinski upravni organi in stro-kovne službe enotno urejajo z istim odlokom, kot to narekuje 45. člen zakona o sistemu državne uprave in 245. člen statuta občine. Glede na navedeno se ustrezno spremeni oz. dopolni 2. odstavek 36. člena pri naštevanju strokovnih služb ter 35. člen pri vodenju strokovnih služb. Skladno s 35. členom zakona o sistemu državne uprave je odlok dopolnjen s pooblastili in odgovornostmt funkcionarjev, ki vodijo strokovne službe (35. a člen). Poleg navedenih sprememb oz. dopolnitev se predvideva dopolnitev 1. odstavka 5. člena odloka s strokovnimi službami skladno s 3. odstavkom 34. člena zakona o sistemu državne uprave. Dopolnitev 2. odstavka 29. člena je formalna in^jotrebna zaradi preglednosti. •, PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog zazidalnega načrta VS-236 Ig za območje zazi-dalnih otokov S 9/1, S 9/2, S 10/1, S 11 in P2 obravnaval na svoji 122. seji dne 9/1-1985 in sprejel sklep, da ga posreduje zborom skupSčine občine Ljubljana Vit-Rudnik v obiavnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Ng podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, šl. 18 84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbeno-politi-čnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na svoji redni......s eji dne..........sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta VS 236 - Ig za zazidalne otoke S 9/1, S9/2, S 10/1, S 11 in P2 1. člen S tem Odlokom se sprejme zazidalni načrt VS 236-IG za zazi-dalne otoke S 9/1, S 9/2, S 10 1, S 11 in P2, ki ga je pod št. 3178/83 v juniju 1984 izdelal ZIL TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana. 2. člen Območje zazidalnega načrta obsega površino zazidalnih oto-kov S 9/1, S 9/2, S 101, S 11 in P 2, določenih v dokumentih: podrobni urbanistični red za naselje Ig (Uradni list SRS, št. 8/76) in Odlokom o spremembi in dopolnitvi Odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/82). 3. člen Načrt iz 1. člena tega Odloka vsebuje tekstualno-grafični del vključno s pravilnikom za izvajanje in soglasji pristojnih organov in organizacij. 4. člen Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov na območju zazidalnega načrta so določeni v dokumentaciji iz 1. in 3. člena tega Odloka ter drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo načrtovanih posegov. 5. člen Zazidalni načrt iz 1. člena tega Odloka je na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnim za urbanizem, GeodetsKi upravi Skupščine mesta Ljubljane, ZIL TOZD Urbanizem, Ljubljana in Krajevni skupnosti Ig. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja Urbanistični inš-pektorat pri Mestni upravi za inšpekcijske službe. 7. člen Ta Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ŠTEVILKA: 350-11/84 PREDSEDNIK LJUBLJANA, DECEMBER 1984 SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ RUDNIK MAKS KLANŠEK obrazložitev Po veljavni urbanistični dokumentaciji - urbanistični red za naselja in območja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) in podrobnega urbanističnega reda za naselje IG (Ura-dni list SRS, št. 8/76) je bila zahtevana izdelava skupinskih loka-cijskih dokumentacij za otoke S 9/1, S 9/2, S 10/1, S 11 ter P 2 kot površina Mizarstva in tapetništva IG z rezervatbm za širitev. Zaradi nivoja urbanistične dokumentacije ni bilo pravne osnove za odvzem zemljišča za potrebe cestnega omrežja ter nujnih prekopov zemljišč v smislu komunalnega opremljanja. Z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/82) je bil za omenjene otoke sprejet režim urejanja z zazidalnim načrtom. ZIL - TOZD Urejanje Enota Vič je naročil izdelavo omenjenega zazidalnega načrta, ki ga je izdelal ZIL - TOZD Urbanizem, Ljubljana, pot št. 3178/83 v juniju 84. Elaborat vsebuje tekstualno-grafični del s soglasji: - Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, - vodovod, - Elektro Ljubljana, - PTT - KPL, TOZD JAVNA RAZSVETUAVA - MK za komunalno gospodarstvo, promet in zveze - Krajevna skupnost IG - Mestni sekretariat za notranje zadeve - inšpektorat za požarno varnost - Uprava za Ijudsko obrambo - KOP, TOZD Javna higiena - MUIS, Sanitarna inšpekcija - KZS, Ljubljana Vič-Rudnik - Hidrometeorološki zavod in - Meritve in prognoza grupa. Po končani razpravi in uskladitvi pripomb bo predlagani elabo-rat dopolnjen z geodetskim delom - parcelacijskim in zakoliče-nim načrtom. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 107. seji dne 3/10-1984 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta, ki je potekal v prostorih Krajevne skupnosti Ig in avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik med 31/10-1984 in 1/12-1984. Poleg razprave na zboru krajanov med potekom razgrnitve dne 26/11-1984 in takratnih pripomb k osnutku, so v knjige pripomb vpisani trije krajani, katerim odgovore posredujemo v prilogi gradiva. TEHNIČNO POROČILO OSNOVNA IZHOOIŠČA ZA UREDITEV, OBLIKOVANJE IN ZAZIDAVO OBMOČJA Splošne osnove Obravnavano območje leži vzhodno od strnjenega vaškega jedra naselja Ig in meji na jugu na proizvodni coni P3 in P4, na zapadu in severu na zazidalne otoke S4, S 10-2 in S 8, na vzhodu pa je naravno omejeno z barjanskimi kmetijskimi površinami. Območje je razdeljeno na štiri zazidalne otoke: S9-1, S9-2, S10-1, S11 in P2. Potok Iščica, ki poteka preko območja obdelave v smeri zahod-vzhod in predvidena nova vzhodna obvozna cesta poteka deloma skozi obravnavano območje, deloma pa ob njegovem zapadnem robu v smeri sever - jug, delita območje v tri prostorsko smiselno zaključene zazidalne enote; severo-vzhodno, severo-zahodno in južno. Severo-vzhodna zazidalna enota obsega zazidalna otoka S-9-1 in S 9-2, severo-zahodna zazidalni otok S 10-1, južna pa zazidalni otok S 11. Meja območja obdelave se z določenimi minimainimi smisel-nimi korekturami ujemajo z onimi, določenimi s Podrobnim urba-nističnim redom za naselja !g. Izjema je zazidalni otok S 11, za katerega predlagamo glede na zatgčeno stanje ter na željo Kra-jevne skupnosti Ig in v sporazumu z obdelovalci podrobnega urbanističnega reda delno ekstenzijo v smeri proti severo-vzhodu, s pogoji, da se za območje ekstenzije predhodno izvršijo potrebne detajlne raziskave geomehanskih, hidroloških in sei-zmičnih lastnosti tal. Pod citiranimi pogoji je omenjena eksten-zija sugerirana že v Podrobnem urbanističnem redu. Ker se je pri detajlni obdelavi območja izkazalo, da predstav-Ijata zazidalna otoka S9-1 in S9-2 smiselno zaokroženo prostor-sko zazidalno enoto, ki jo )e potrebno obravnavati celostno, v sporazumu s predstavniki Krajevne skupnosti ter obdelovalci Podrobnega urbanističnega reda, predlagamo, da se namemb-nost zazidalnega otoka S9-1 prekvalificira iz stanovanjsko-obrtne v čisto stanovanjsko. Kot nadomestilo predlagamo gradnjo indi-vidualnih stanovanjskih objektov z obrtnimi delavnicami v juž-nem delu zazidalnega otoka S 11 ob regionalni cesti Ig-škofljica nasproti proizvodnim površinam »Silva produkta.« V okolici naselja Ig je z ozirom na bogato kulturno zgodovinsko dediščino več arheoloških lokalitet in potencialnih arheoloških območij. Oa bi zavarovali morebitne kasnejše arheološke najdbe, smatramo za potrebno, da se na celotnem obravnavanem območju uveljavi splošni varstveni režim, ki zahteva poseben arheološki nadzor ob eventualnih najdbah pri bodočih zemelj-skih delih. Geološke, geomehanske, seizmične in vodnogospodarske smernice Območje obravnave se nahaja na obrobju barjanskega predela s-tipičnimi lastnostmi barjanskih zemljišč (delno močvirnata tla, travniki, porasli s slabimi kislimi travami, obdelava s sodobno kmetijsko mehanizacijo je zaradi slabe nosilnosti tal doka) otež-kočena). Podrobne geomehanske raziskave v obravnavanem območju niso bile opravljene. Izkušnje s temeljenjem objektov v nase/ju Ig in nekatere priložnostne meritve kažejo na to, da je v območju zlasti v njegovem jugozapadnem delu, nosilnost terena od 1.0. - 1,5 kg/cm2, proti severovzhodu pa pade pod 0.5 kg/cm2. Glede na posamezne lokacije so dopustne precejšnje razlike, zato je potrebno zlasti v vzhodnem delu območja izvesti predho-dno ustrezne meritve, ki naj ugotovjjo dejansko stanje, pogoji temeljenja pa naj bodo prilagojeni vrsti in zahtevam varnosti objekta. Republiški predpisi za potresno gradnjo iz leta 1963 obsegajo orientacijsko karto seizmičnih con Slovenije, v kateri je Ljubljana s širokim zaledjem v coni IX MCS: to zahteva v skladu s predpisi, da je potrebno graditi s seizmičnim koeficiontom Kc = 0.10. Območje Iga ni podrobno obdelano v mikroseizmični rajoniza-ciji, ki je bila izdelana za Ljubljano, vendar lahko po analogiji z razmerami na severnem delu Ljubljanskega barja računamo na seizmično stopnjo 9, - 9. Območje obdeiave leži pretežno na propustnih tleh in ni ogro-ženo od površinskih voda. Urediti Jbo potrebno edino potok DraSčico od izliva v Iščico do 300 m vzvodno od ceste Ig -Škofljica. Zamenjati (povečati) bo treba tudi propust pod asfalti-rano cesto ter izkopati nekaj manjših melioracijskih jarkov. Koncept zazidave Na koncept predlagane zazidave so vplivali naslednji faktorji: - Urbanistično oblikovalska izhodišča in določila Podrobnega urbanističnega reda (PUR iz leta 1976) - Zatečeno stanje na obravnavanem območju. Obstoječi objekti, ceste in parcelacija se v kar največji meri vključijo v predvideno bodočo zazidavo. - Ambientalne in arhitekturne kvalitete vaškega naselja v obravnavanem območju oziroma v njegovi neposredni soseščini so v pretežni meri uničene. Prevladujejo novozgrajene aii \z starejših objektov adaptirane »predmestne« individualne stano-vanjske hiše z neenotnimi arhitektonskimi karakteristikami (višina objektov, nakloni in barve kritine). - Sorazmerna bližina centralnih površin, šole, WU ter postaja-lišča primestnega avtobusnega prometa, (.ogojenega z izgradnjo predvidene vzhodne obvoznice, kakor tudi bližina mesta samega, dajejo obravnavanemu območju relativno veliko vrednost. - Komunalna opremljenost naselja je slaba. Le kompleksno reševanje celotnega zazidalnega območja (S 9-1, S9-2, S10-1, S11 in P2) omogoča finansiranje in izgradnjo komunalnih naprav. - Obstoječe obodne ceste so sorazmerno ozke tudi za lokalni promet. Vzhodno obvozno cesto bo potrebno zgraditi čimprej, prav tako tudi rekonstruirati regionalno cesto Ig - Škofljica. - Urbanistično oblikovalska izhodišča urbanističnega reda za območje Ig, Iška vas, Tomišeij. Numerični podatki o območju obdelave in zazidavi Površina celotnega obravnavanega območja meri 14,27 ha, od tega zazidalna otoka S 9-1 in S 9-2 3.81 ha, zazidalni otok S 10-1 1.53 ha in zazidalni otok S 11 8,93 ha. Številčni pregled ¦objektov po tipu: ZazidalnaotokaS9-1 inS9-2 Obst. Predvid. Objekti za objekti objekti rušenje A. Obstoječi objekti 23 , B. Predvideni objekti - individualne prostostoječe stan. hiše 16 Skupaj 39 ZazidalniotokS10-1 A. Obstoječi objekti B. Predvideni novi objekti - individualne prostostoječe stanovanjske hiše - družbeni objekti (samopostrežna trgovina, servisi, zdravstveni dom, evt. kakšen drug program) 4 3 Skupaj 6 stan. obj. + družbeni objekti 12. PRAVILNIK ZAIZVAJANJE ZAZIDAVE V OBMOČJU ZAZIDALNIH OTOKOV S-9-1.S9-2, S10-1,S11inP2NAIGU Lčlen Pravilnik za izvajanje zazidave je sestavni del zazidalnega načrta za obravnavano območje. 2. Clen Pravilnik velja za območje zazidalnih otokov S 9-1, S 9-2, S10-1, S 11 in P 2 na Igu (razdelitev zazidalnih otokov po PUR iz leta 1976). 3. člen Zazidalni načrt za obravnavano območje sestavljajo: A. Tekstualnidel: - Poročilo o zazidavi obravnavanega območja - Pravilnikzaizvajanjezazidave B. Grafični del - Arhitektonska dokumentacija - Geodetska dokumentacija - Komunalna dokumentacija - Prometno-tehničnadokumentacija C. Soglasje pristojnih organov in organizacij. 4. člen Zazidalni načrt za obravnavano območje je izdelan na osnovi: - potrjenega elaborata Podrobni urbanistični red za naselje Ig, LUZ, šifte 1836/76 (odlok o sprejetju objavljen v Uradnem listu SRS št. 8/76) - odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Ur. list SRS št. 26/1982 - št. odloka 1310). - uskladitve z urbanističnim redom za območje KS Ig, Iška vas, Tomišelj (je v končni fazi izdelave). 5. člen Za območje ekstenzije zazidalnega otoka S 11 je v smislu smernic, podanih v poročilu o zazidavi, nujno potrebno predho-dno izvršiti detajlne raziskave geomehanskih, hidroloških in sei-zmičnih lastnosti tal. 6. člen Pri projeKtiranju in realizaciji posameznih objektov je potrebno brezpogojno upoštevati lokacijske pogoje, podane v poročilu o zazidavi (opis posameznih objektov) in v arhitektonsko-zazidalni situaciji. 7. člen Glede na potrebe in zahteve posameznega investitorja je po vsakokratni presoji in sporazumu z naročnikom, strokovno orga-nizacijo in soglasodajalci dopustna toleranca. 8. člen Zaradi visoke talne vode objekti ne morejo biti podkleteni; podstrešja niso izrabljena zaradi nizke nosilnosti tal. 9. člen Arhitekturni elementi večjih stavbnih delov kot so obodni zidovi naj bodo razčlenjeni in enotno obdelani. Priporočljive so bele strukturirane zidne površine v kombinaciji s temnoluženim lesom. Strehe morajo imeti vse enak naklon (25 ) in biti temnor-jave barve. 10. člen Garaže in ostali pomožni prostori so načelno predvideni v sklopu posameznega objekta. 11. člen Komunalne naprave in komunikacije se urejajo na osnovi idej-nih in glavnih načrtov ter se morajo obvezno v celoti zgraditi sočasno s stanovanjskimi objekti. 12. člen Širine cest, dovozov in pešpoti so definirane v poročilu o zazidavi in o tehničnem poročilu k prometno-tehnični dokumen-taciji. . 13. člen Vse stanovanjske cesete v naselju imajo zaščitni pas, širine 0.50 m, ki je del cestnega prostora in se ga lahko dodeli v ureditev in vzdrževanje uporabnikom mejnih parcel, vendar ga ti ne smejo ograditi aii zasaditi z drevjem. 14. člen Skupne zelene površine, zunanje ureditve in igrišča vzdrzuje in upravija Krajevna skupnost v dogovoru s koristnlki teh zemljišč. V nobenem slučaju ni mogoče površin odtujiti ali jih dati v uporabo posameznikom. 15. člen Okolico objektov je obvezno ozeleniti in zasaditi z drevjem. Ograje so možne le v obliki žive meje do višine 1.60 m, kombini-rane z žično ograjo. 16. člen Gradnja dvojčkov se projektno in izvedbeno rešuje enotno po projektu tipa HJ 4138 - Jelovica. 17. člen Pri stičnih objektih (dvojčki v S 11) je potrebno obvezno zgra-diti požarne zidove v nivoju podstrešja. 18. člen Pri izbiri obrtnih dejavnosti v območju zazidalnega otoka S 11 ter pri projektiranju in izvedbi objektov v "celotnem območju obdelave je potrebno brezpogojno upoštevati maksimalne nivoje hrupa, ki jih določa Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS 15/1976, Odlok Uradni lit SRS 3/ 1977). 19. člen Nujno je razširiti »Odlok Sob Ljubljana-Vič-Rudnik o obveznem odvozu smeti« tudi na obravnavano območje. 20. člen Rezervat za centralne dejavnosti v coni S 10-1 (razmejitev zazidalnih otokov po PUR iz leta 1976) se mora ohranjati za gradnjo samopostrežne trgovine in zdravstvenega doma ter eventualno kakih drugih javnih površin. V začrtanem rezervatu ni možna v nobenem primeru gradnja stanovanjskih objektov (z izjemo obstoječih objektov in izdanih lokacijskih dokumentacij). 21. člen Gradnja javnih objektov v tem rezervatu se bo reševala z lokacijsko dokumentacijo pod pogoji, ki so podani v tehničnem poročilu za to cono. 22. člen Zemljišče, predvideno za zaklonišče je potrebno ohranjati za ta osnovni namen. Eventualna kombinacija tega prostora z drugimi dejavnostmi kot so športna otroška igrišča, rekreacijske površine, parkovna ureditev mora biti načrtovano in izvedeno tako, da osnovna funkcija zaklanjanja ni prizadeta. 23. člen Površine, predvidene za otroška igriSča ni možno pozidati, možno pa jih je kombinirati z drugimi dejavnostmi kot so: par-kovna ureditev, rekreacijske površine, zaklonišča. 24. člen Vsako, iz tehničnih ali drugih sej sedaj nepredvidijivih vzrokov potrebno spremembo zazidalnega načrta, sme sporazumno z naročnikom načrta in po njegovem pismenem naročilu pripraviti le izdelovalec tega načrta Vzporedno s spremembo urbanistične-arhitektonske doku-mentacije je vnesti odgovarjajoče spremembe tudi v geodetsko, komunalno in prometno-tehnično dokumentacijo. 25. člen Pravilnik postane veljaven ko ga sprejme Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. ODGOVORI NA PRIPOMBE OB JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDALNEGA NAČRTA VS 236- IG 1. ANTON BALANT !N FRANC BALANT, Podpisana Anton Balant in Franc Balant imava pomisleke glede upravičenosti gradnje omejene ceste, ki naj bi potekala po novem terenu, ki je nekaj v zasebni, nekaj v družbeni lasti in pa preko Iščice. Že sama investicija za pridobitev zemljišča naj ne bi bila tako majhna, saj gre preko zazidalnih zemljišč, ter preko že obstoječega objekta Mizarstva Ig. Potrebno je zgraditi most čez Iščico, ki pa kot ga krajani poznamo ne bo lahko vsled barjan-skega terena. Tudi spodaj podpisana Anton in Franc Balant imava vsak svoje zemljišče na omenjeni trasi. Oba se ukvarjava s kmetijstvom in že imava postavljena gospodarska poslopja v neporednj bližini, ki pa bi jih v bližnji prihodnosti želela razširiti, ker želiva razširiti tudi poroizvodnjo danes tako pomembne hrane. Toda kam? je zaradi načrtovane ceste veliko vprašanj za naju. Na cesto menda ne? Na sestanku je bilo rečeno, da cesto želijo krajani Iga - ve pa se kateri in da naj bi jo gradili tudi krajani. Ne vem, če je ta cesta tako zelo pomembna na Igu (mislim obvoznico), saj se vsak dan na stotine Ijudi vozi po daljših in slabših cestah, ki so potrebne vsaj poštenega vzdrževanja, če že ne novogradnje. Tudi kak drug objekt (zdravstveni dom, trgovina, kulturni dom itd.). Lahko bi rekel, da je Ig kot tak v slovenskem prostoru zaostal kraj, saj nima skupnih naprav, ki bi tako velikemu kraju pripadale. Z novimi naselji na Ig, pa tudi nismo pridobili drugega kot hišne številke. Kaj pa vodovod, kanalizacija, ureditev starega naselja in vzdrževanje starejših zgradb? ODGOVOR: Po »spremembi in dopolnitvi prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981-1985« - razvrstitev kmetijskih zemljišč, sporno zemljišče ni evidentiriano kot varovana kmetij-ska površina kar pomeni, da ni bilo ovir, da ne bi na tej lokaciji planirali novo cesto. Res je, da trasa nove obvnoznice preseka zemljišča Istnikov, toda to je edina logična in možna, obenem tudi najkrajša povezava iz smeri Ljubljana - Ig na Kurešček. Na podlagi {rase nove obvozne ceste je prišlo tudi to formiranja novih zazidalnih površin oziroma delitev na posamezne zazidalne otoke. Potek dela trase ceste prek zemljišča prizadetih občanov je pogjen s priključkom na obstoječo cesto na Kurešček ta je pa možen le na nrestu kot je vrisan v grafični prilogi - arhitektonsko zazidalna situacija. 2. ROMAN DANE, ŽNIDARŠIČ IVANA in BOLHA JOŽE* Glede na javno razpravo od 26/11-1984 od Krajevne skupnosti Ig, ki je bila v kino dvorani, prodajamo vsi trije prizadeti lastniki kmeti svoje pritožbe. Vsi trije imajo kmetije, ki so zaščitene in mehanizirane. V to mehanizacijo smo vložili ogrorno denarja. Za te stroje rabimo tudi še poslopje. Bi smo prepričani v zščito in smo v tej mseri uredili svoje bodoče kmetovanje. Te parcele so najleši kos naše obdelo-valne zemlje. Brez teh parcel si ne moremo misliti nšega nadalj-njega kmetovanja. Vsak kmet rabi pri domačiji gospodarska poslopja, vrt in tudi kozolec. Vsi imamo tudi pri domačiji gospo-darska poslopja, vrt in tudi kozolec. Vsi imamo tudi konje ozi-roma kobile in žrebele. Kobila s žrebetom pa nujno potrebuje tudi vrt. Veliko se o tem govori in piše v časopisih, kako je kmečka zemlja zaščitena in da se je ne sme odtujevati. V tem slučaju pa je ravno nasprotno. Te naše pritožbe so utemeljene in jih je treba upoštevati ozi-roma poiskati drugačno rešitev. ODGOVOR: Po »spremembi in dopolnitvi prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981-1985« - razvrstitev kmetijskih zemljišč, območje cone S 10 - 1 (CS) ni vključeno v varovana kmetijska zemljišča, temveč je opredeljeno kot zazidljiva po-vršina. Novi prostorski ureditveni pogoji za območje Krajevne skup-nosti Ig. Iška vas, Tomišelj, ki so trenutno v fazi potrievanja. prav tako opredeljujejo to cono kot zazidljivo površino za centralne dejavnosti. Program funkcionalne izrabe v tej coni je razviden v grafični prilogi »arhitektonsko zazidalna situacija«, tekstualna obrazloži-tev pa je podana v tehničnem poročilu poglavje3-cona S 10-1 in v poglavju 4 - centralne dejavnosti. 3. KOZIN ALOJZ, STAJE 8. Ig Pripominjam, da poteče pogodba dne 31. decembra 1984. sklenjena s KR Ig na parceli št. 490/1 k. o. Ig in zato zahtevam. da se do 31. decembra 1984 odkupi parcela ali da najemnino za leto 1985. V slučaju, če se odkupi parcela ali da najemnino nima nihče več vstopa, z dnem 1. januarja 1985, na parcelo, ki je vlasti Kozin Alojza, Staje 8. ODGOVOR; Ornenjena parcela leži na projekitrani in delno že izvedeni vzhodni dostopni cesti v naselje, po potrditvi zazidalnega načrta bo omenjeno zemljišče uporabljeno v namen kot ga predvideva predlagani zazidalni načrt. 4. KRAJEVNA SKUPNOST IG - ZBOR KRAJANOV Rezervirano področje R (funkcionalna cona za centralno dejav- nost) v območju S 9-1 se prenese v drugo cono. Predlagatelju gradiva se predlaga, da se rezervirano področje prenese na območje Kamžišč ali Svargotelna. Za predvideno obvozno cesto proti Kureščku se mora poiskati druga sprejemljivejša rešitev, ki ne bo ogrozila s svojo traso zaščitene kmetije Balant. ¦ ¦ ODGOVOR: Pripombam za zapisnik s sestanka Krajevne skupnosti Ig z dne 26/11-1984 je pojasnieno v odgovorih na pripombe pod točko 1 in točko 2. 5. MUIS URBANISTIČNA IŠPEKCIJA Pri ogledu javne razgrnitve osnutka zazidalnega načrta VS 236 - Ig za območje zazidalnih otokov S 9 1. 22. S 10 1. S 11, P 2 dne 23/11-1984 je bilo ugotovljeno: 1. Tehnični (tekstualni) del oziroma tehnično poročilo ter pri-' kaz vpliva predlaganih rešitev na lastninske premoženjsko pravne razmere ni bil javno razgrnjen. temveč je bil na vpogled, na zahtevno v prostoruh Komiteja za ureianje prostora in varsto okolja (2 odstavek 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Uradni list SRS. št. 18 84). 2. Iz teksta obrazložitve predloga sklepa Izvršnega sveta (štev. 350-9 83. septembra 1984) je razvidno.da predlagani elaboratni dopolnjen z geodetskim delom - parcelacijskim in zakolčbenim načrtom (šele po konačni razpravi in uskladitvi pripomb. kar ni v skladu z 2. odstavkom citiranega 37 člena ZUNDPP. 3. Iz razpoložljivega gradiva: - sklep s katerim se odreja javna razgrnitev (Uradni list SRS, št. 3284). - predlog zazidalnega načrta (gradivo za javno razpravo. št. 350-9 83, september 1984). - tehnični del zazidalnega načrta (ZIL. TOZD URBANIZEM LUZ, projektšt. 3178 83). ni razvidno: ali so bile v smislu 36. člena ZUNDPP izdelane strokovne rešitve in ali so bile javno razgmjene. ali je Izvršni svet Supščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. v smislu 37. člena ZUNDPP. ugotovil da je predmetni osnutek zazidalnega načrta pripravljen v skladu s srednjeročnim družbe-nim planom občine. ali je bilo prodobljeno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti opozarjamo na natančnost definicije v primerih. ko gre za povečano meja območja zazidalnega otoka (»določene mini-malne smiselne korekture. »delna eksemzija«) in na skladnost z TUD! ODGOVOR: 51. Tekstualni del razgrnitve gradiva je bil na vpogled v pro-storih Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. ker nam tekstualni del gradiv. pripravljenih. za javne razgrnitve redno izginja. 52. Ugotavljamo, da je bil parcelacijski načrt za obdelovalno področje izdelan že ob potrditvi skupinske lokacijske dokumen-tacije za zazidalne otoke S 9 1. S9 2. S 10 1. S 11 in P2. 5.3. Za omenjene zazidalne otoke je bila s podrobnim urbani-Stičnim redom za nasel|e Ig (Uradni list SRS. št. 8/76) zahtevana izdelava skupinske lokaciiske dokumentacije zaradi razlogov, omenienih v obrazložitvi se za območje zazidalnih otokov z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 26/82) zahteva izdelava zazidalnega načrta, ki mu je bila kot strokovna osnova izdelana skupinska lokacijska dokumentacija. Zazidalni načrt VS 236 - Ig je v srednjeročnem družbenem planu občine. V skladu z 39. členom zakona o urejanju naselij in drugih posgov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) se soglasja pridobe po preteku javne razgrnitve in po obravnavi na Izvršnem svetu občinske skupščine. 5.4. V skladu z izdelanim predlogom prostorskih ureditvenih pogoje za Krajevno skupnost Ig. Iška vas in Tomišelj, ki je v postopku potrditve pred zazidalnim načrtom, je meja obravnava-nega območja usklajena s predlogom zazidalnega načrta. 5/5. Pridobitev soglasij bo v skladu z 39 členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. pridobljeno pred potrditvijo na občinski skupščini. STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK IzvrSni svet skupščine občine Vič-Rudnik je poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz pro-grama samoprispevka III na območju občine Ljubjjana Vič-Rudnik, ki ga je pripravil občinski komite za družbene dejavnosti, obravnaval na svoji 123. seji dne 16/1-1985 sprejel nekaj dopolnil, ki so v gradivu vključena in sma-tra, da je poročilo primerno za obravnavo in sprejem na zborih občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik. IZVRŠNI SVET POROČILO O poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samo-prispevka III na območju občine Ljubljana Vič Rudnik Po odloku o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju Ljubljane je v pro-gramu izgradnje predvidenih 36 objektov, od tega 13 v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Spremenjeni pogoji gospodarjenja, zmanj-šana stanovanjska graditev, omejena sredstva skupne porabe in prepoved financiranja investicij s strani SIS družbenih dejavnosti so terjali, da del objektov iz programa samoprispevka III ne gradimo vskladusterminskim planom, karjepo predhodni široki razpravi sprejela skupščina skupnosti samoprispevka III na 7. seji dne 20.12.1984. Za občino Ljubljana Vič-Rudnik pomeni spreme-njeni terminski plan gradnje le odložitev izgradnje VVO Viško polje (120 mest) do izgradnje predvidene stanovanjske soseske Grba. Gradnja oziroma priprava na gradnjo pa poteka tako: I. Vzgojnovarstveni objekti: 1. VVO Trnovo (180 mest, objekt je v zaključni fazi gradnje): Projektantska organizacija: Biro 71, Domžale, izvajalec gradbe- nih del: SGP Grosuplje. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 13.10.1093. Rok dokonča-nja po gradbeni pogodbi je bil 10.8.1984. Zaradi nepredvidene potrebne sanacije temeljnih tal, slabih vremenskih razmer (zmr-zovanje) je izvršni odbor skupnosti samoprispevka III podaljšal rok dovršitve za 1. mesec. Operativni odbor pa s podaljšanjem roka gradnje ni soglašal. Kljub temu je izvajalec zamudil tudi glede na novi rok za 3 mesece. Zato je moral komite za družbeno dejavnosti organizirati vrsto sestankov, da bi gradnjo VVO pospešili. Tehnični pregled objekta je bil koncem novembra 1984. Objekt je pridobil uporabno dovoljenje 15.1.1985. Zaradi vremenskih razmer je ostala nedokončana zunanja ureditev, za katero pa je rok dokončanja pomlad 1985. 2. VVO Ig (100 mest, objekt dan v uporabo): Projektantska organizacija in izvajalec gradbenih del: Marles Maribor. Gradbeno dovoijenje je bilo pridobljeno oktobra 1983, pogodbeni rok dovršitve je bil 28.4. 1984, uporabno dovoljenje je bilo izdano 2.10.1984 in objekt predan uporabniku. 3. VVO Bonifacija (200 mest, objekt je v gradnji): Projektantska organizacija: Biro za lesno industrijo, izvajalec gradbenih del: SGP Graditelj Kamnik. Objekt bo dvonamenski (5 oddelkov za VV dejavnost, 5 oddelkov za osnovnošolsko dejav-not), za kar je bilo pbtrebno projekt spremeniti, pridobiti ustrezno soglasje ter pridobiti dopolnitev gradbenega dovoljenja. Nave-deno vpliva na odmik dokončanja gradnje. Objekt je dokončan do 3. gradbene faze (torej je pod streho). Predvidoma bo tehnični pregled konec junija 1985. Glede na sprejete usmeritve se je Komite za družbene dejavnosti posebej angažiral, da je objekt dvonamenski. 4. VVO Brdo (80 mest, objekt v pripravi): Projektantska organizacija in izvajalec gradbenih del: Marles Maribor. Ob razpisu za najugodnejšega ponudnika za projektiranje in gradnjo je bil prvotno izbran SGP Beton Zasavje. Projektiranje je bilo otežkočeno zaradi nedorečenosti glede dostopnih poti. Zato je bila pridobljena lokacijska odločba 13.2.1984 le za objekt, za zunanjo ureditev pa 11.9.1984. Projektno gradbena dokumenta-cija se je izdelovala preko vseh rokov. Po večmesečni zamudi je bil v decembru 1984 izbran nov projektant in izvajalec gradbenih del Marles Maribor. V izdelavi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in dopolnitev lokacijske doku-mentacije. Objekt bo šel v gradnjo pomladi tega leta. Komite za družbene dejavnosti je pismeno in preko organov skupnosti samoprispevka III zahteval, da se izvedejo proti projektni organi-zaciji SGP Beton Zasavje vse možne sankcije. 5. VVO Viško polje (120 mest, objekt v pripravi): Projektantska organizacija: Biro 71, Domžale. Idejni projekt je bil izdelan, vendar so komisije samoprispevka III zahtevale korekturo projekta. Projekt je korigiran in je v potrje-vanju. Zaradi odmika gradnje stanovanjske soseske Grba se izgradnja zamakne do pričetka gradnje le - te, zato se projektna dokumentacija do nadaljnjega ne izdeluje. Po planskih dokumen-tih samoupravne stanovanjske skupnosti je predviden pričetek gradnje soseske koncem tega leta. 6. VVO Lavrica (80 mest, objekt je v pripravi): Projektantska organzacija: Investbiro Koper. Idejni projekt je bil izdelan v pogodbenem roku, vendar ga je moral projektant dopolniti v smislu pripomb komisij samopri-spevka III. Korigiran projekt še ni potrjen. V teku je postopek za pridobitev zemljišča, ki pa zaradi vprašanja lokacije VVO zaostaja za terminskim planom. Skupščina občine je na septembrski seji sprejela odločbo o ugotovitvi splošnega interesa gradnje VVO. Lastnik pretežnega dela zemljišča je predlagal zamik VVO, kar bi bilo smiselno, vendar se do sedaj strokovne službe ZIL še niso vključile. Komite za družbene dejavnosti zahteva čimprejšnji dogovor « tej zadevi, saj je dograditev VVO predvidena že v prihodnjem letu. II. Osnovnošolski objekti 7. OŠ Trnovo (prizidek, objekt dan v uporabo): Projektantska organizacija: DO Emona projekt, izvajalec grad- benih del SGP Grosuplje. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano decembra 1983. Tehnični pregled bi moral biti po pogobl 15.8.1984"in objekt predan upo-rabniku 1.9.1984. Tehnični pregled je bil izvršen 10.9.1984. Upo-rabno dovoljenje za objekt in delno uporabno dovoljenje za kotlarno je bilo pridobljeno 4.10.1984. Komite za družbene dejav-nosti je imel vrsto sestankov tako z izvajalci kot strokovnimi organizacijami, da se je gradnja zaključila vsaj do 4.10.1984. Rok dokončanja je bil s tem prekoračen za 1 mesece po izjavi izva-jalca zaradi pornanjkanja materiala na tržišču in slabega vre-mena. 8. OŠ Bičevje (prizidek, objekt dan v uporabo): Projektantska organizacija: Emanoprojekt, izvajalec gradbenih del: GP Graditelj Kamnik. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano decembra 1983, uporabno dovoljenje pa 18.10.1984 in je bil objekt predan uporabniku. Polmesečna zamuda je nastala zaradi kasnitve priključitve objekta na plinovod. 9. OŠ Kolezija (16 učilnic, objekt v pripravi): Projektantska organizacija: Arhitektni biro Ljubljana. Po proki- njeni pogodbi s projektno organizacijo Emona projekt je bil izdelan in potrjen nov idejni projekt in izdana nova lokacijska odfočba. Ker so se sosedje na lokacijsko odločbo pritožili, je v teku sprememba zunanje ureditve tako, da bo možno izdati novo lokacijsko odločbo. Na podlagi te odločbe bo šele možno' nadaljevati z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na funkcionalnem zemljišču predvidene OŠ pa stojita še dva objekta, katera je potrebno odstraniti, vendar še ni zagotovljeno financiranje nakupa nadomestnih stanovanj. Skupnost samoprispevka III smatra, da tega stroška ni mogoče vključiti v ceno objekta. Zato bo potrebno čimprej doreči način financiranja nakupa nadomestnih stanovanj 10. Glasbena šola (22 učilnic, objekt v gradnji): Projektantska organizacija: Zavod za izgradnjo trga Revolucije, izvajalec gradbenih del: Ingrad Celje. Pri pridobivanju dokumen-tacije je bila sporna lokacija parkirišč. Mejaši so predlagali pre-maknitev le - teh iz njihove neposredne bližine. Na pobudo komiteja za družbene dejavnosti je bila premaknitev tudi izvršena, tako da je gradnja lahko stekla. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano aprila 1984. Ob začetku gradnje je bilo ugotovljeno, da poteka na zemljišču glasbene šole kanalizacija, katera ni bila vrisana v kataster in jo je bilo potrebno prestaviti. Med samo gradnjo je Glasbena šola pridobila še dodatna sredstva za izgrad-njo II. Faze in se tudi ta del gradi istočasno. Pri gradnji je 2,5 meseca zamude, kar izvajalec opravičuje s specifičnostjo objekta. Gradnja bo končana koncem junija tega leta. III. Zdravstveni objekti 11. ZP Velike Lašče (objekt v gradnji): Projektna organizacija in izvajalec gradbenih del: SCP Grosup-Ije. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano marca 1984. Na pobudo gradbenega in operativnega odbora je bil sprejet predlog o prestavitvi parkirišč na zemljišče, katerega smo uspeli Sele 1.1984 pridobiti in dokončno ustreza ZP in Kmetijski zadrugi, ki je v neposredni bližini. Gradnja objekta )e v zaključni fazi in bo tehnični pregled predvidoma 23. januarja letos. Parkirišča pa bodo vsled vremenskih pogojev izvedena spomladi, kar pa ni ovira za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt. 12. 7P Škofljica (objekt v pripravi): Projektantska organizacija SGP Grosuplje. Potrjene so programske osnove, lokacijska dokumentacija je izdelana, idejni projekt pa je v izdelavi. V teku je pridobivanje zemljišča, ki pa kasni. Glede na rok gradnje in dokončanje gradnje leto 1985 je potrebno te aktivnosti pospešiti. 13. MKZ Rakitna (objekt v pripravi): Potrjene so programske osnove in projektna naloga. V teku je izbira najugodnejšega ponudnika za izdelavo projektne doku-mentacije. Priprave na izbiro projektanta so predolge. Poseben problem je bil financiranje izgradnje vodovoda z neoporečno vodo, ki je pogoj za otvoritev zdravilišča. Sama komunalna skup-nost ni imela dovolj sredstev, medtem ko znesek ni bil vključen v program sredstev samoprispevka III. Ob posebnem angažiranju Izvršnega sveta skupščine občine in komiteja za družbene dejav-nosti je prišlo do končnega dogovora o financiranju izgradnje vodovoda. Sklenjen je bil Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje vodovodnega sistema Rakitna in pogodba o primopredaji v osnovna sredstva in upravljanje vodovoda Rakitna. GHAPIČHI PRIEAZ POTEKA PRIPRAV IN GRADNJE OBJEKTOV 0 B J E K T I Letnica ¦ pričetka . gradn.1 e OPRAVLJENE F A Z E D E.L A TofT" odl. |ap- VZGOJHOVARSTVENI po od-loku po spr. term.pl PO IP LD ^FIdT sem. mv. program PGD gradn,1a teh. pre^. upor. dovol. 0 P 0 « B E 1. WO Trnovo 2. W0 IG ?. WO BONIPACIJA 4. WO BRDO 5. VTQ VIŠKO POLJE 6. WO LAVEICA 06N0VH0Š0LSKI 7. OŠ TRNOVO 8. . OŠ BIČEVJE 9. OŠ KOLEZIJA 10. GLASBENA ŠOIA ~ ZDRAVSTVENI 11. ZP VELIKE LAŠ8E 12. ZP ŠKOFLJICA 13. MKZ RAKITNA 1982 1983 1982 1983 1983 1985 1985 1985 1983 1982 1983 1985 1982 1983 1983 1983 1983 1984 1983 1983 198* 1983 198;3 1985 1984- zemlj.je pridoblj. nista pa 9dstr. objekta LEGENDA: PO = programske osnove, IP - ide^jni projekt, LJ> = lokacijska dokumentacija, PGD = projekt za gradbeno dovoljenje ^ Pod letnico pričetka gradnje sta navedeni dve in sicer letnica iz Odloka o uvedbi samoprispevka ... (Uradni list SRS, št.36/81) ter sedaj veljjavni teminski plan, potrjeu na skupšČini samoprispevka III. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupSčine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov obravnaval na svoji 124. seji in sklenil, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in prejem. Za določene zadeve v osnutku tega odloka, ki so posledica zakona o davkih občanov (patenti, inovacije) se bo izvršni svet vključil pri obravnavi predloga zakona o davkih občanov v skupščini SR Slovenije in bo ustrezne pripombe posredoval delegaciji. IZVRŠNISVET osnutek *!a jjodbgi 86. in 175. člena statuta občine Ljubijana Vic-Rudnik(Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 rn...........), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 (Uradni list SRS. št. 36/84), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne.........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne...........sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 12/83, 42/83 in 22/84) se 5. točka 3. člena dopolni tako, da se glasi: »5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,« 2. člen V 4. členu se drugi odstavek črta. 3. člen V »drugi skupini obsega katastrske občine« v 5. členu se črtajo besede: »Karlovško predmestje (del) in Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice)«. V tretjo skupino obsega katastrske občine se za besedo »Vrb-Ijenje« »pika« nadomesti z »vejco« in dodajo besede: »Karlovško predmestje (del) in Trnovsko predmestje (desna stran Ljublja-nice)«. V četrti skupini obsega katastrske občine se pod b) za besedo: »Želimlje« »pika« nadomesti z »vejico« in dodajo besede: »Lipe in Črna vas«. 4. člen V 6. členu se drugi odstavek črta. 5. člen 7. člen se spremeni tako. da se glasi: »Zavezanci. ki niso sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov \z kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negoz-dnih zemljišč tudi po dodatni stopnji. ki znaša 13%. Zavezanci davka iz kmetijstva. ki so razvrščeni v četrto skupino katastrskih občin. ne plačujejo davka od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč po dodatni stopnji iz prejšnjega odstavka tega člena.« 6. člen 8. člen se spremeni tako. da se glasi: »Davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda. ki odpade na vre-dnost lesa. odkazanega za posek. plačujejo zavezanci po stopnji 25%. Zavezanci. ki niso sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva. plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda. ki odpade na vrednost lesa. odkazanega za posek. tudi po dodatni stopnji 20%.« 7. člen 9. in 10. člen se črtata. 8 člen 11. člen se spremeni tako. da se glasi: »Zavezanci davka iz kmetijstva. ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 42%«. 9. člen 12. člen se spremeni tako. da se glasi: »Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč: - na katerih se zasadijo novi vinogradi. za dobo 4 let, - na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. za dobo 10 let. Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja krnetijstva v SR Sloveniji oziroma občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik. kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vtogi za začasno oprostitev davka. ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke«. ¦ ' 10. člen 13. člen se spremeni tako. da se glasi: »Davka \z kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zem-Ijišč so oproščeni zavezanci. katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev. Davka \z kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci. ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko \n invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov \z kmetijstva. če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.« n.člen 14. čl.en se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka \z kmetijstva - združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kme-tov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skup-nostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava. Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovan/a oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža. - za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja 30% - za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja . 40% - zadalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja 50% Zavezanec, ki je upravičen do olajšave, mora predložiti listino, iz katere morata biti zlasti razvidna čas proizvodnega sodelova-nja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskemu dohodku združenega zemljišča.« 12. člen V 15. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete ter vlagajo sredstva v družbeno organizirano moderniza-cijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene kot je navedeno v drugem odstavku 13. u člena zakona o davkih občanov pod pogojem, da je zem-Ijišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna posebna olajšava, če zavezanec vloži najmanj 50% katastr-skega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti, vendar najmanj višino zneska, ki ustreza trikratnemu poprečnemu enomese-čnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja. O tem, ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizi-rano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo« Olajšava se pri-zna v višini 80% od odmerjenega davka za dobo pet let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe. za katero je posebna olajšava priznana. Posebna olajšava se prizna tudi zavezancem, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost in se po zakonu o kmetij-skih zemljiščih ne štejejo za kmete, če izpolnjujejo pogoje o investicijskih vlaganjih. Posebna olajšava se tem zavezancem plizna v višini 50% odmerjenega davka od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za dobo 3 leta, vendar skupna olajšava ne sme presegati 50% vloženih sredstev. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Na osnovi podatkov kmetijske zemljiške skupnosti in kmetij-ske mestne inšpekcijske službe predloži občinski upravni organ za kmeti/stvo občinski upravi za družbene prihodke seznam zave-zancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetij-skih zemljiščih, najkasneje do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko. katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neob-delanega zemljišča.« 13. člen V 17. členu se v tretji vrsti med besedo »hidroelektraren« in »piko« vnesejo naslednje besede: »in drugih alternativnih energetskih virov.« 14. člen V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalid- sko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10% letnega odmerjenega davka za vsakega otroka, dokler se otrok šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let.« Sedanji drugi odstavek 18. člena se črta, tretji in četrti odstavek pa postaneta drugi in tretji. 15. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združe-nega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer: -zazakupna 1 do3let 30% - za zakup nad 3 do 5 let 50% -zazakupnad5do7let 70% -zazakupnad7let . '. 100% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče. Zavezanec občinski upravi za družbene prihodke predloži pogodbo o v zakup danem zemljišču.« 16. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava: - za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, za čas dokler ukrep traja, 100%, - za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler tako stanje traja, 100%, - za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100% za dobo 5 let, - za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas trajanja takih posegov, 50%. 17. člen 2. točka 21. člena se spremeni tako, da se glasi: »2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zem-Ijišča v nekmetijske namene, če letni dohodek po odbitku stroš-kov ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu« 18. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 42%. Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic ali občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 52%.« 19. člen V 23. členu se v prvem odstavku v 13. in 14. vrsti črtajo besede: »gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic«. V 15. vrsti se za besedo: »mehanizacije« doda besedilo: »in gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic.« 20. člen V prvem odstavku 24. člena se točka a) spremeni tako, da se glasi: »a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka in zavezan-cem, ki pričnejo z gospodarsko dejavnostjo v naslednjih izven-mestnih krajevnih skupnostih: Brezovica, Črni vrh, Dobrova, Golo-Zapotok, Horjul, Ig, Iška vas, Notranje Gorice, Škofljica, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rob, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče, Vnanje Gorice, Želimlje in v prvem letu obratovanja zaposlijo vsaj enega delavca, za prvo leto 75%, za drgo leto 50% in za tretje leto opravljanja dejavnosti 30% odmer-jenega davka.« 21. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in se jitn davek odmerja po dejanskem dohodku, se zmanjša davčna osnova za 25%, če vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti in vlagajo sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po naiemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine. Zavezancem, ki so navedeni v 23. členu tega odloka in zavezan-cem, ki sodelujejo na podlagi kooperacijskih pogodb z OZD in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo ali modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti in vlagajo sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se zmanjša davčna osnova za 35%. 22. člen 26. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, kt vla-gajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnov-nih sredstev in najetih poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40% s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se odmerja davek. 23. eien V 27. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije zdru-ženega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke«. 24. člen V tretji vrsti prvega odstavka 28. člena odloka o davkih obča-nov, se med besedo »hidroelektrarn« in »piko« dodajo besede: »in drugih alternativnih energetskih virov« ter v peti vrsti med besedama »elektrarn« in »v« dodajo naslednje besede: »in dru-gih alternativnih energetskih virov«. 25. člen Za 26. členom odloka o davkih občanov se doda 28.a člen, ki se glasi. »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroener-getski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 39% od odmerje-nega davka s pogojem, če instalirana moč male hidroelektrarne presege 100 kW«. • * 26. člen V 2. odstavku 29. člena se za besedo »letu« doda besedilo: »zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem znesku, pa se pavšalni znesek zniža za 20% za vsakega dodatnega zaposle-nega«. 27. člen V prvem odstavku 34. člena se črtajo naslednje besede: »zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so« 28. člen V 36. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 10% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja, s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja. če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne doseže 10% poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SB Slo-venije v letu, za katero se odmerja davek.« 29. člen Za 36. členom se doda nov 36. a člen, ki se glasi: »Davek, v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo pre-voz oseb z avtotaxijem, če izpolnjujejo pogoje \z 57. člena zakona o davkih občanov.« 30. člen V 2. točki 37. člena se za besedami: »knjig, revij in podobno« črta naslednje besedilo: »od dohodkov zbiranja. prenosa in razdeljevanja pošte v odro-čnih planinskih območjih,- Na koncu zadnjega odstavka 37. člena se »pika- nadomesti z »vejico«. zato pa doda besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih.« 31. člen 38. člen se spremeni tako. da se glasi: Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 42%. Zavezanci davka. ki upravljajo poklicne dejavnosti kot postran-ski poklic, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 52%-. Zavezanci davka. ki opravljajo dejavnosti posebnega družbe-nega pomena in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 32%. 32. člen Za 38. členom se dodaja novi 38.a. 38.b in 38.c členi, ki se glasijo: »38.a člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti. razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se zmanjša davčna osnova za 25%. če vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora na način in pod pogoji iz 54.a člena zakona o davkih občanov. 38.b člen Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vla-gajo sredstva za nabavo in modemizacijo opreme in poslovnega prostora. se prizna davčna olajšava v obliki znfžanja pavšalnega letnega zneska davka za 40% s pogojem. da zavezanec vloži najmanj zhesek, ki ustreza 20% poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se odmerja davek. 38.C člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti. razen zavezancev. ki opravljajo dejavnvost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer: - zavezancem, ki so pričeli opravl/ati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem tetu 50%, v drugem 30% in tretjem letu 20%, - zavezancem davka, obdavčenim po dejansko ugotovljenem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce. se jim odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih, predpisanih v 29. členu tega odloka, - zavezancem. ki imajo učence in študente na delovni praksi in proizvodnem delu, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15% od izplačanih nagrad po pogodbi. - zavezancem, borcem NOV. obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava v višini 10% letnega pavšal-nega zneska davka ob upoštevanju meril. predpisanih v 32. členu tega odloka«. 33. člen V 40. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zave- zanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani - prevajalci za gesti- kovni jezik.« 34. člen ' - ' Naslov VII. poglavja se dopolni tako, da se glasi: VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOUŠAV 35. člen 41. člen se spremeni, nato pa doda novi 41 .a člen, ki se glasi: »41. člen Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plaču-jejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini: - za dohodke iz avtorskih pravic 42% - za dohodke \z avtorskih pravic, če jim dosegajo Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejav-nost 12,6% - za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5% 41 .a člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku)-, plačujejo zavezanci v naslednji višini: - za dohodke iz avtorskih pravic 20% - za dohodke od avtorskih pravic, če jih dosegajo Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejav-nost 6% - zadohodkeodpatentovintehničnihizboljšav 3% - za dohodke, ki jih dosegajo tuje f izične ali pravne osebe 20% 36. člen 51. Clen se spremeni, nato pa dodata nova 51.a člen in 51. b člen, ki se glasijo: »51.člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz pre-moženja glede na vrednost stavbe po stopnji 0,15%. 51 .a člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: Če znaša vrednost (osnova) dinarjev stopnja v % do 500.000 1,00 nad 500.000 . - do 1.000.000 1.10 nad 1.000.000 v . do 3.000.000 1,20 nad 3.000.000 do 6.000.000 1.30 nad 6.000.000 do 10.000.000 1.40 nad 10.000.000 ¦ 1.50 51.bčlen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih uporabljajo za opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora, po naslednjih stopnjah: Če znaša vrednost (osnova) dinarjev stopnja v % do 1.000.000 0,30 nad 1.000.000 do 2.000.000 0,45 nad 2.000.000 do 3.000.000 0,60 nad 3.000.000 do 4.000.000 0,80 nad 4.000.000 do 5.000.000 1,00 nad 5.000.000 1 [25 37. člen Za 52. členom se doda nov 52.a člen, ki se glasi: »52.a člen Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik plovnega objekta, plačuje davek v pavšalnem letnem znesku, glede na dolžino plovnega objekta in sicer: - nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 dinarjev, - za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 dinarjev. Za plovni objekt iz prejšnejga odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5%. Davka \z premoženja za plovni objekt ne plačuje zavezanec, ki plovni objekt uporablja za opravljanje dejavnosti ali če je objekt star nad 15 let. Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko bo ta odlok stopil v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta. Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.« 38. člen Statutarno-pravna komisija skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je pooblaščena, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. 39. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje, razen določb 30., 33. in 41.a člena, ki se nanašajo na spremembo stopenj davka po odbitku, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK MAKS KLANŠEK Številka: Datum: obrazložitev V 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je predpisano, da občine z odlokom urejajo davke, ki so po zakonu njihov dohodek in samostojno določajo njihovo višino. 7. člen zakona o davkih občanov pa predpisuje, da morajo biti obveznosti določene tako, da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti nad posameznimi družbenopolitičnimi skup-nostmi in so zato občine dolžne z medsebojnimi dogovori uskla-jevati davčne obveznosti. Zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije sta dne 19. in 20. decembra 1984 obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona 0 davkih občanov z osnutkom zakona. Dne 14/1-1985 je bil upravam za družbene prihodke posredovan predlog zakona o davkih občanov, v kate-rem predlagatelj navaja, da je pri pripravi zakonskega predloga proučil vsa v postopku skupščinske obravnave podana mnenja, pripombe, stališča in predloge in jih upošteval tako, da je ustrezno spremenil in dopolnil posamezne določbe osnutka zakona oz. če posameznih pripomb ni upošteval, je to posebej obrazloženo. V obrazložitvi k osnutku odloka je pri posameznih vrstah davkov obrazloženo, kje so spremembe v zakonu v tistih določilih, ki se tičejo doloka. Glede na spremembe zakona v nekaterih določilih bo to vplivalo tudi na dogovor o usklajevanju davčne politike, ki ga v fazi osnutka v mesecu decembru 1984 sprejela naša skupščina z ustreznimi pripombami, ki so bile posredovane na odbor udeleženk podpisnikov dogovora. Pri pripravi osnutka odloka je bila upoštevana tudi resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985. 1. Vrsta davkov V 3. členu se 5. točka dopolni s tekstom »patentov in tehničnih izboijšav«, ker zakon na novo uvaja davek iz patentov in tehni-čnih izboljšav. 2. Davek \z osebnega dohodka delavcev Z odlokom o davkih občanov so bili delavci invalidskih delavnic oproščeni davka iz osebnih dohodkov. To oprostitev pa sedaj v 13. točki 5. člena navaja zakon, ki med stalne oprostitve uvaja oprostitev davka od osebnih dohodkov delavcev v invalidskih delavnicah za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Zaradi takšne enotne rešitve za celotno SR Slovenijo ni več potrebna navedena oprostitev v občinskem odloku o davkih občanov. Zato je potrebno drugi odstavek 4. člena črtati, kot je vsebovano v 2. členu predloženega odloka. 3. Davek od dohodka \z kmetijstva Dosedaj veljavni zakon o davkih občanov ni vseboval poglavje o obdavčevanju kmetijstva, ker je bilo nredvideno, da bo za to področje sprejet posebni zakon. Zato so se vse dosedaj uporab-Ijale določbe starega zakona o davkih občanov. V nov zakon o davkih občanov je ponovno vključeno poglavje »Davok od dohodka iz kmetijske dejavnosti«, ki prinaša nekatere nove sislemske rešitve, ki jih prej veljavni zakon ni vseboval. Za nekatare od teh ati podobnih rešitev so se v zadnjih dveh letih dogovprile občine in jih nato skladno z občinsko ali regio-nalno davčno politiko povzele v svojih odlokih o davkih občanov. Zaradi enotnega pnstopa obdavčevanja kmetijstva v jugoslovan-skem prostoru in zaradi razvojnih ciljev kmetijstva v republiki in občini in nenazadnje zaradi novega pokojninskega in invalid-skega zavarovanja kmetov, je bilo treba zakon o davkih občanov in predloženi odlok o davkih občanov naravnati navedenim usmeritvam. Zato nekaterih novih vsebinskih rešitev v zakonu o davkih občanov v pogledu obdavčevanja kmetijstva, je treba v ebčinskern odloku o davkih občanov nekatere določbe črtati, ker jih povzema zakon o davkih občanov ali pa bi bile v nasprotju z zakonsko ureditvijo. Nekatere rešitve pa je bilo treba v predlože-nem odloku na novo urediti zaradi spremenjenega ali dopolnje-nega sistema. V mesecu decembru 1984 je bil opravijen razgovor s predstav-niki Krajevne skupnosti Barje, na katerem je bilo skienjeno, da se zaradi izenačitve pogojev gospodarjenja kmetijskih proizvajalcev k. o. Karlovško predmestje (del) in k. o. Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice) preuvrstita iz druge skupine v tretjo skupino katastrske občine. Naselji »Lipe in Črna vas«. ki sta bili že doslej obdavčeni po nižji stopnji, pa se uvrstila v četrto b) skupino katastrske občine. Temu ustrezno se črta tudi drugi odstavek 6. člena, ki je predpisoval za ti dve naselji posebno stopnjo. »V 5. in 6. členu, ki spreminjata 7. in 8. člen, so vsebovane terminološke spremembe in dopolnitve, ki ga vsebujeta zakon o davkih občanov in zakon o pokojninskem in invalidskem zavaro-vanju. V teh členih navedene davčne stopnje so že sedaj v veljavi. S 7. členom se črtata 9. in 10. člen odloka o davkih občanov. ki ureja obdavčevanje kmetijstva po dejansko doseženem dohodku. To vsebinsko materijo v spremenjeni in dopolnjeni obliki je pov-zel zakon o davkih občanov v 13.č členu in jo je bilo zato treba v predloženem odloku črtati. Dohodkovni cenzusi za preuvrščanje za obdavčitev po dejanskem dohodku so zvišani. tako da morajo zavezanci ustvariti 4,000.000,00 din celotnega prihodka od živi-norejske proizvodnje, 2,000.000,00 din od ostale proizvodnje ožiroma 6,000.000,00 din celotnega prihodka za skupno proiz-vodnjo, da se obdavčijo po dejansko doseženem dohodku. V sedanjem 11. členu, ki ga spreminja 8. člen predloženega . odloka vsebuje progresivno davčno lestvico za obdavčevanje kmetijstva po dejansko doseženem dohodku, Spremenjeni člen vsebuje proporcialno davčno stopnjo 42%, ki je enaka tovrstni stopnji \z gospodarske in poklicne dejavnosti, ki je naravnana po določilih dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji. V koiikor bo predlog dogovora o usklajevanju davčne politike vseboval drugačne razpone davčnih stopenj, bomo pri predlogu - odloka upoštevali le-te. Dohodki od zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, so bili po dosedanji uredi-tvi odloka oproščeni za 10-letno obdobje, kar je bilo predpisano v 14. .členu sedanjega odloka o davkih občanov. Ker določili 12. in 13. člena sedaj veljavnega odloka ureja zakon, v 12. členu urejamo nov način oprostitve vinogradov. sadovnjakov in nasadov, ki je razčlenjena na dve časovni obdobji in sicer za nasade novih vinogradov za dobo 4 let. za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade pa za dobo 10 let. Taka diferenciacija ustreza iz strokovno kmetijskih razlogov in je bila taka ureditev sprejeta tudi v dogovoru o usklajevanju davčne politike. Z 10. členom se 13. člen nadomešča z novo vsebino oprostitve davka določenih kategorij davčnih zavezancev \z kmetijstva. Po določbah prvega odstavka se davka oproščajo vsi zavezanci. katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. To so številni zavezanci, ki imajo v posesti minimalne površine negozdnih zemljišč, sem je šteti predvsem lastnike manjših parcel oziroma vrtov pri stanovanjskih hišah. To oprostitev je dosedaj urejal prejšnji zakon o davkih občanov z zneskom 470,00 din, nove določbe zakona o davkih pa te oprostitve ne vsebujejo Nesmi-selno bi bilo opuščafi to oprostitev in s tem zajeti številne nove davčne zavezance, katerih odmerjeni davek bi več ali manj le pokrival stroške odmerjanja teh zemljišč. zato tudi dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji predpisuje v 9. členu to oproslitev v višini 2.050.00 din. Znesek 2.050 din, ki je v predloženem odloku. v blstvu ustreza dosedanjemu oprošče-nemu znesku ob upoštevanju 4.36 valorizacijskemu faktorju kata-strskega dohodka. ki ga je v preteklem letu sprejel Izvršni svet SR Slovenije Oprostitev v drugem odstavku zadevnega člena je nova. ki ima namen oprostiti davka manjša kmetijska gospodarstva s pogo-jem, da je zavezanec sam ali kdo od družinskih članov pokojnin-sko in invalidsko zavarovan na podlagi dogodkov iz kmetijstva ter da katastrski dohodek negozdnih zemljišč kmetijskega gospo-darstva ne presega 2.000 din na družinskega člana. Ti zavezanci bodo plačevali le prispevek za zdravstveno varstvo ter prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedeno določilo vsebuje tudi dogovor o usklajevanju davčne politike, kjer je navedeno. da je ta znesek v skladu z rnedrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Davčna olajšava urejena v 11. členu osnutka odloka je nova in se nanaša samo na združene kmete, če se ti proizvodno povezu-jejo v ustrezni organizirani obliki s tem. da z združitvijo zemlje in dela organizirajo proizvodni kompleks. Po določbah osnutka predloženega odloka je višina davčne olajšave povezana s časom združitve zemlje in dela in obsega zemljišča. ki ga zavezanec združi Dogovor s usklajevanju davčne politike predpisuje nave-deno olajšavo v 10. členu. predlog zakona pa v 13. t. členu. Davčna olajšava. ureiena v 12. členu osnutka odloka je določena v 13.u členu zakona o davkih občanov in 11. členu dogovora o usklajevanju davčne politike. Drugi odstavek 13. u člena zakona o davkih občanov detailno navaja. katera sredstva se šteiejo. da so vložena v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva. zato jih v 12. členu odloka ne navajamo. ampak se sklicujemo na navedeni člen zakona o davkih občanov. Vsebina določbe drugega odstavka 12. člena omogoča davčno olajšavo za investicijska vlaganja pod istimi pogoji kot za kmete tudi za zavezance. ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete. vendar je zanje davčna olajšava omejena na 50% odmerjenega davka za delo 3 let ir> olajšava ne sme prese-gati 50% vloženih sredstev. V 13. členu osnutka odloka se dopolnjuje 17. člen veljavnega odloka z besedami. ki jih vsebuje zakon o davkih občanov. Olajšava za otroke. ki so na rednem šolanju je bila uvedena že pred nekaj leti. Sprememba. ki jo vsebuje 14. člen osnutka odloka odpravlja dohodkovni cenzus za šolajočega otroka in uvaja davčno olajšavo v odstotku od odmerjenega davka. namesto fiksnega zneska. ki je sedaj v veljavi. Olajšava v 15. členu je nanovo predpisala in omogočala zave-zancem davčno olajšavo. če dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov. kmetijski zem-Ijiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo. Olajšavo določata 13. v člen zakona o davkih občanov in 12. člen dogovora o usklajevanju davčne politike. Za negozdna zemljišča so v 16. členu predpisane olajšave, če so izpolnjeni predpisani pogoji oziroma so zemljišča v takem stanju. 4. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti Predlog zakona o davkih občanov ureja na drugačen način nekatera sistemska vprašanja obdavčevanja dohodkov zavezan-cev, ki samostojno opravljajo gospodarske dejavnosti. Te spre-membe, ki jih je bilo treba v osnutku odloka dodelati, so pomembne zlasti pri zavezancih. ki se jim ugotavlja dejanski dohodek. in to v sistemu davčnih stopenj. sistemu davčnih ola-jšav zavezancev. ki vlagajo sredstva za nabavo. rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razšitive dejavnosti in sistema plačevanja davka tistih zavezancev po dejansko ugotovljenem dohodku, ki dosegajo tako nizek čisti dohodek, da ne izkazujejo ostanka čistega dohodka. od katerega naj bi plačevali davek iz dejavnosti. Ta slednja sistemska spre-memba zagotavlja, da bo vsak zavezanec plačeval davek, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost. Glede na medrepubližki dogovor. predlog zakona o davkih občanov in glede na dogovor o usklajevanju davčne politike, ki ga sklenejo občine v SR Sloveniji ter zasledovanja politike raz- voja drobnega gospodarstva v občini, so v odloku o davkih občanov glede obdavčevanja gospodarske dejavnosti vnešene naslednje spremembe in dopolnitve: - v skladu z zakonom in dogovorom o usklajevanju davčne politike je v 18. členu osnutka odloka predpisana sprememba sistema davčnih stopenj od sedanjih prograsivnih na proporcio-nalne. Sedanje davčne stopnje so predpisane v razponu od 20% pri davčni osnovi 60.000 din do 57% pri osnovi nad 800.000 din. Dogovorjena proporcionalna davčna stopnja v dogovoru o , usklajevanju davčne politike v razponu znaša 40-45% v osnutek odloka smo se odločili za stopnjo 42%. Takšna višina je usklajena v regionalnem okviru. - Za zavezance davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic ali občasno dosegajo dohodek jz teh dejav-nosti, naj bi bila davčna stopnja višja in znašala 52%. - Pri olajšavah za deficitarne dejavnosti smo gostincem pri-znali olajšavo iz sedanjih 20% na 30%, - pri olajšavah za začetnike smo pri zavezancih, ki se jim prizna višji odstotek olajšave poleg deficitarnih dejavnosti vključili še zavezance, ki pričnejo z dejavnostjo v izvenmestnih krajevnih skupnostih in v prvem letu obratovanja zaposlijo vsaj enega delavca. Taka usmeritev je v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985, - sistem davčnih olajšav za vlaganje sredstev za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov, ki je bil doslej obravnavan v 25. členu odloka, se bistveno spre-menil. Po dosedanjem sistemu se je priznavalo za davčno ola-jšavo višina od 40-20%.vloženih sredstev, po novern sistemu pa naj bi se znižala davčna osnova za 25% za vse zavezance, kot tudi za zavezance, ki opravljajo postransko dejavnost, pod pogojem, da so obdavčeni po po dejanskem dohodku. Znižanje davčne osnove za 35% pa je predpisano za deficitarne dejavnosti, in za vse tiste zavezance, ki sodelujejo na podlagi kooperacijskih pogodb z OZD. Vsa druga merila o navedeni olajšavi ureja zakon o davkih občanov v 54. a členu. - za zavezance, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, so davčne olajšave za nove naložbe urejene v 22. členu odloka. Ta olajšava znaša 40%, letnega odmerjenega davka s pogojem, da zavezanec vloži določeni znesek, - v 23. členu, ki dopolnjuje 27. člen sedaj veljavnega odloka z novim drugim odstavkom, se v bistvu dopolnjuje evidenca in način evidentiranja deviznega priliva oziroma način izkazovanja deviznih sredstev, pridobljenih z izvozom blaga in storitev. Višina olajšav za izvozne stimulacije pa ostanejo nespremenjena. - z 24. členom se dopolni 28. člen sedanjega odloka z bese-dami »in drugih alternativnih energetskih virov«, ki jih uveljavlja zakon o davkih občanov, - davčna olajšava, predvidena v 25. členu odloka je nova, ki se nanaša na olajšave za oddajanje viškov električne energije v elektroenergetski sistem. Ta olajšava bo verjetno izredno redka, saj se nanaša le na zavezance, ki bodo imeli takšen energetski objekt, - s 26. členom se dodatno ureja olajšava za novo zaposlene delavce pri pavšalistih, - 27. člen odloka samo usklajuje terminološko vsebino 34. člena sedaj veljavnega odloka o davkih občanov z ustrezno novo republiško zakonodajo, - 28. člen se nanaša na dopolnitev 36. člena sedaj veljavnega odloka. Novi drugi odstavek dopolnjuje dosedanja merila o določitvi višine pavšalnega letnega zneska davka za zavezance, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku. Po tem dopolnjenem merilu pavšalni letni znesek davka za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot glavni poklic, ne bo nižji od 10% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek pdmerja. Novi tretji odstavek se navezuje na sedaj veljavni prvi in prej omenjeni novi drugi odstavek. Tretji odstavek ureja pavšalno obdavčevanje tistih zavezancev gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja pa v bistvu ne ustvarjajo ostanka čistega dohodka in zato davka iz gospodarske dejavnosti ne plačujejo, oziroma tega plačujejo v minimalni višini. Slednja doiočba tret-jega odstavka nalaga obveznost plačevanja davka iz dejavnosti za vse zavezance, ki samostojno opravljajo gospodarske dejav-nosti. To načelo je določeno v 18. členu zakona o davkih občanov, - v 29. členu je urejeno obdavčevanje taksistov s pavšalnim zneskom, - določbe 29. člena predloženega odloka se nanašajo na obdavčevanje dohodkov iz gospodarske dejavnosti od vsakega posameznega zneska (davek po odbitku). Predvidena spre-memba se nanaša na davčno oprostitev za dohodke zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in ptaninskih krajih. 5. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti Zakon o davkih občanov izenačuje sistem obdavčitve poklicnih dejavnosti s sistemom obdavčitve gospodarskih dejavnosti - v pogledu osnov, davčnih stopenj in davčnih olajšav razen pri tistih sistemskih rešitvah, ki za pokiicne dejavnosti niso značilne in predpisuje nižje stopnje davka za dejavnosti posebnega družbe-nega pomena (odvetniki). Zato so določbe od 31. do 33. člena predloženega osnutka odloka domala povsem izenačene z določbami, ki se nanaša na gospodarske dejavnosti. Določbe 38a in 38.b člena, ki se nanašajo na davčne olajšave za vlaganje sredstev za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora, so naravnana na nižjem nivoju V primerjavi z gospodarskimi dejavnostmi, olajšava v 38.b členu je v primerjavi z gospodarskimi dejavnostmi celo prepolovljena. Davčna oprostitev iz poklicnih dejavnosti po odbitku, je nanovo predpisana za občane, ki dosegajo dohodek s prevajanjem gesti-kovnega jezika. 6. Davek od dohodkajz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav V to poglavje se uvaja v skladu z zakonom 6 davkih občanov, obdavčitev patentov in tehničnih izboljšav ter uvaja obdavdeva-nje dohodkov od avtorskih pravic, petentov in tehničnih izboljšav po dejansko ugotovljenem dohodku na način, kot je to urejeno za gospodarske in poklicne dejavnosti. Zaradi ponoVne uvedbe obdavčevanja patentov in tehničnih izboljšav je dopolnjena 5. točka 3. člena sedaj veljavnega odloka o davkih občanov, ter dopolnjeno VII. poglavje, ki predstavlja tovrstno obdavčitev, kar urejata 1. in 34. člen predloženega osnutka odloka. Sprememba 41. člena ureja proporcionalne davčne stopnje zavezancev davka iz avtorskih pravic, patfentov in tehničnih izboljšav, ki se jim dohodek ugotavlja in te dejavnosti samostojno opravljajo kot poklic. Obdavčitev po dejansko ugotovljenem dohodku je aktualna^ če se zavezanci sami odločijo za tako obdavčevanje doseženega dohodka. V kolikor se odločijo za obdavčitev po dejansko ugotovljenem dohodku, se jim davčna osnova ugotavlja po merilih in na način, ki velja za zavezance gospodarskih in poklicnih dejavnosti. Iz navedenega 41. člena so razvidne diferencirane davčne stopnje, 42% davčna stopnja za dohodke iz avtorskih pravic je enaka stopnji za dohodke iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti. Dohodki od patentov in tehničnih izboljšav so bili dosedaj oproščeni davčnih obveznosti, pri obdavčitvi teh dohodkov pa je obdavčitev naravnega na bistveno nižjem nivoju, saj bi davčna stopnja znašala le 5%. Obdavčitev patentov in tehničnih izboljšav po dejansko ugotov-Ijenem dohodku v takem obsegu dopušča dogovor o usklajeva-nju davčnega sistema med republikami in pokrajinama. 41 .a člen je v bi^tvu nov, povzema iz dosedaj veljavnega 41. člena le obda»'čitev dohodkov iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) po stopnji 20%. Enaka, 20% obdavčitev je uvedena za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe. Za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav po odbitku je obdavčitev, v primerjavi od dohodkov iz avtorskih pravic, predvidena na neprimerno nižjem nivoju, saj davčna stopnja znaša le 3%. 7. Davek od premoženja Poglavje davka od premoženja obravnava spremembe in dopolnitve obdavčitve nepremičnega premoženja kot so stano-vanjske hiše in stanovanjski prostori, poslovne stavbe in poslovni prostori ter prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo (počitniške hiše). Predlog zakona uvaja tudi davek na plovne objekte. Glede obdavčitve stanovanjskih hiš in stanovanjskih prostorov ter garaž, se v ddloku ničesar ne spremeni. Iz sedaj veljavnega 51. člena odloka, ki ureja to obdavčitev, se izločajo določbe glede obdavčevanja poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter počit-niških hiš, kar se zaradi novih stopenj ureja v posebnih členih. Za obe vrsti premoženja se uvaja progresivna obdavčitev. V 51 a členu je uvedena progresivna obdavčitev za počitniške hiše, ki pri 500.000 din vrednosti stopnja znaša 1,00% in pri vrednosti nad 10.000.000 din znaša stopnja 1,50%. Prav tako je v 51 .b členu urejena progresivna obdavčitev za lastnike oziroma uživalce poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ki znaša 0,30% pri vre-dnosti 1.000.000 din in 1,25% pri vrednosti nad 5.000.000 di-narjev. 8. Prečiščeno besedilo odloka Občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik je odlok o davkih občanov sprejela v mesecu marcu 1983 in je objavljen v Uradnem listu SS, št. 12/83, po tem je skupščina sprejela še tri spremembe in dopolnitve odloka. Spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov, ki jih prinaša predloženi osnutek odloka, so zelo obsežne in sorazmerno močno posegajo v celovito vsebino odloka. Zaradi lažjega uporabljanja se predlaga,-da statutamo pravna komisija občine Ljubljana Vič-Rudnik izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občin-skem davku v obiini Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na svojl 124. seji in sklenil, da ga posreduje zborom sku-pičine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET osnutek Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 2 78 in 35 81) 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 43'83 in 66 83) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39 74 in 4 78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne .......sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik Lčlen V odloku o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 18 78. 30/78. 6'80. 10/81. 8/82, 5/83 in 42/83) se v tarifni številki 3 v 2. točki druga alinea spremeni tako, da se pri pivu davčna stopnja »35% nadomesti z davčno stopnjo 30%-. 2. člen Statutarno pravna komisija je pooblaščena, da izda prečiščeno besedilo odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik 1 Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MAKS KUVNŠEK Številka: Datum: obrazložitev Osnutek spremembe odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik je predložen v skladu z osnutkom dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1985. Dogovor je pripravil odbor udeleženk dogovora in povzema stališča dogovora republik in pokrajin o temeljih davčne politike. Pri obravnavi področja davka na promet proizvodov in storitev je bila sprejeta ocena, da je nujno izvajati uravnovešeno in čimbolj poenoteno politiko obdavčevanja alkoholnih in brezalko-holnih pijač, saj njihova obdavčitev daje pomemben del pro-računskih prihodkov. Skupna zbirna stopnja republiškega in občinskega prometnega davka ne bi smela biti večja od stopnje temeljnega prometnega davka, pri pivu in brezalkoholnih pijačah pa bi morala biti še znatno nižja. Sedanja stopnja temeljnega prometnega davka na pivo je 50% republiškega v SR Sloveniji 8% in občinskega v Ijubljanskih občinah 35%. V 9. členu dogovora republik in pokrajin in v 25. členu dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji je predvidena najvišja stopnja davka na pivo v višini 30%. S predlo-ženim osnutkom odloka, ki znižuje obdavčitev piva iz stopnje 35% na 30% je uresničeno sprejeto stališče v obeh dogovorih. Osnutek odloka je usklajen z osnutki odlokov ostalih Ijubljan-skih občin, kakor tudi z osnutki odlokov občin Ijubljanske regije. predlog Na podlagi 9. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/75) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbe-nopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združe-nega dela dne...........1985 sprejela SKLEP o obliki nagrade in priznanja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 i. Skupščina občine Ljubtjana Vič-Rudnik določa: 1. za nagrado občine Ljubljana Vič-Rudnik skulpturo v bronu »Lovec z Barja«, 2. za priznanje občine Ljubljana Vič-Rudnik grafiko »Lovec z Barja«. Avtor obeh del je akademski kipar Janez Boljka. Predlog za podelitev nagrad in priznanj pripravi žirija po pravil-niku o kriterijih in postopku za podeljevanje nagrad in priznanj občine Ljubljana Vič-Rudnik. III. Sklep velja takoj. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek Številka: Datum: obrazložitev Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje nagrade in priznanja za posebne uspehe na raznih področjih družbenega in gospodarskega življenja, ki prispevajo k razvoju občine, na pod-lagi odloka o priznanjih in nagradah, sprejetega v februarju 1975. Priznanja in nagrade podeljuje skupščina občine na predlog žirije vsako leto ob praznovanju občinskega praznika- 27. aprila. Po 9. členu odloka o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik skupščina občine vsako leto s sklepom določi obliko in višino nagrad. V dosedanjem desetletnem obdobju (1975-1984) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik podelila 68 pisnih priznanj in 64 priznanj in denarnih nagrad, in sicer: - 13 OZD s področja gospodarstva, - 14 OZD s področja vzgoje, izobraževanja, kulture, - 3 OZD s področja zdravstva, - 16 krajevnim skupnostim in krajevnim organizacijam, - 6 društvom in klubom, - 74 posameznikom, - 2 vojnima poštama ter • ¦ - 4 ostalim prejemnikom. Žirije za podelitev priznanj in nagrad občine in družbenopoli-tični zbor skupščine občine so podali pobudo, naj bi skupščina občine dosedanja pisna priznanja in denarne nagrade nadome-stila s.primernejšo obliko priznanja in nagrade. ki bi imela Uajnej-ši pomen. V aktivnostih za rea/izacijo te pobude je kot možna in primerna oblika nagrade predlagana skulptura v bronu »Lovec z Barja« ter grafika z istim motivom za priznanje, deli akad. kiparja Janeza Botjke. Lovec predstavlja nekdanjega Barjana- lovca in ribiča. Obliko-van je tako. da vsebuje značilnosti nekdanjih barjanskih mostiščarjev (lok, obuvalo, tulec). Barje pa je bilo in ostaja značilnost naše občine. Predsedstvo skupščine občine ter predsedstva občinskih druž-benopolitičnih organizacij so s predlogom za spremembo dose-danje oblike priznanja in nagrade občine soglašala. S predlogom je bila seznanjena tudi žirija za podelitev priznanj in nagrad občine, ki je ocenila, da obe umetniški deli predstav-Ijata primerno obliko priznanja in nagrade občine. Gtede na navedeno predsedstvo skupščine predlaga zborom skupščine občine v sprejem predloženi sklep o obliki priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Budnik. Predsedstvo skupščine PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in predlog sklepa o soglasju iste SIS obrav-naval na svoji 123. seji dne 16/1-1985 in sklenil, da oba , predloga sklepa posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raz-iskovalnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 35 79) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik. (Uradni list SRS. št. 2 78. 35 81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne.........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.........sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samo-upravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske raziskovalne skup-nosti. katerega je skupščina občinske raziskovalne skupnosti sprejela na seji dne 18. 12. 1984. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Daturn: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MAKS KLANŠEK predlog Na podlagi 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raz-iskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) in* skladu s 175. členom statuta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ura-dni list SRS, št. 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič- Rudnik na seji zbora združenega deta dne..........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.........sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske raz-iskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje sogtasje k statutu občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, katerega je skupščina raziskovalne skupnosti sprejela na seji dne 18. 12. 1984. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik . Maks KLANŠEK obrazložitev V skladu z 73. členom zakona 6 raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih začneta veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti in statut skupnosti, potem, ko da nanj soglasje skupščina pristojne družbenopolitične skup-nosti. Ugotavljamo, da sta predložena akta, katera je skupščina občinske raziskovalne skupnosti v prečiščenem besedilu sprejela na seji dne 18. 12. 1984 usklajena z določili zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76), Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 35/79) ter drugimi predpisi, s katerimi morajo biti v skladu. Predlagatelj sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in njenemu statutu ugotavlja, da ni ovire za podajo soglasja k predloženima aktoma. predlog Na podlagi 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 2/78 in 35/81), v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za doiočanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov ter nadomestil funkcionarjem v organih druž-benopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij (Ur. I. SFRJ št. 57/84), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne ... sprejela SKLEP o razrešitvi in o imenovanju dele-gata v komisijo za spremljanje izva-janja družbenega dogovora o skup-nih osnovah in merilih za oblikova-nje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Slove-niji. 1. V komisiji za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjem v SR Sloveniji, se razreši: ŠEBENIK Borisa - sekretarja Sekretariata za občo upravo in proračun SOb Ljubljana Vič-Rudnik. 2. V komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstfev za osebne dohodke funkcionarjem v SR Sloveniji, se imenuje: ZAJC Borisa - izvršni sekretar MK ZKS Ljubljana. 3. Ta sklep velja takoj. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek obrazložitev Na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov ter nadome-stil funkcionarjev v organih družbenopolitičnih skupnosti in druž- benopolitičnih organizacij so se občine Ijubljanske regije dogo-vorile, da bodo imenovale skupnega delegata v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjem v SR Sloveniji in sicer tov. Borisa ZAJCA, izvrš-nega sekretarja MK ZKS Ljubljana, zadolženega za organizira-nost, razvoj in kadrovsko politiko. V skladu s tem se v navedeni komisiji razreši tov. Šebenik Borisa, sekretarja sekretariata za občo upravo in proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik predlog Na podlagi 26. člena Zakona o družbenem pravobranilcu samo-upravljanja (Ur. I. SRS št 21/75) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 278 in 35/81), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne ... sprejela SKLEP o imenovanju namestnice družbe-nega pravobranilca samoupravlja-nja Ljubljana. 1. Za namestnico družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana se imenuje: GORUP Aleksandra - stanuje v Ljubljani, Streliška 5. 2. Ta sklep velja takoj. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana je 26/10-1984 razpisal dela in naloge namestnice družbenega pravobra-nilca samoupravlianja Ljubljana. Na razpis se je javila tov. Gorup Aleksandra kot edini kandidat. * Tov. Aleksandra Gorup se je rodila 12. 3. 1929. Diplomirala je na Metalurški fakulteti. Namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana je od 1976. leta. Tov. Aleksandra Gorup je udeleženka NOB od januarja 1944, član ZK od januarja 1946. V času mandata namestnice družbe-nega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana je bila od VII. do VIII. kongresa ZKS članica OK ZKS, 6d 1978 do 1982 član ZKS in komiteja ZKS občine Ljubljana Šiška. V istem obdobju je bila tudi član delegacije MK SZDL v RK SZDL Slovenije in delegat RK SZDL Slovenije v Zvezni konferenci SZDL. Sedaj je član statu-tarne komisije ZKS pri občinski konferenci ZKS Ljubljana Center; aktivna je tudi v svoji krajevni skupnosti Poljane. Za svoje prizadevno in uspešno delo je prejela več priznanj in odlikovanj. Za imenovanje tov. Aleksandre Gorup za namestnico družbe-nega pravobranilca samoupravljanja so dali ustrezno mnenje oz. soglasje koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja občinskih nferec SZDL vseh občin, na območju katerih družbeni pravo- inilec samoupravljanja Ljubljana deluje i.n koordinacijski Jbor za kadrovska vprašanja Mestne konference SZDL. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvrinl svet skupsčine obtine Ljubljana Vič-Rudnik je Informacijo o ptispovnih stopnjah SIS družbenih dejav-nosti občin in mesta L|ubljane v letu 1985 obravnaval na svoji 123. seji dne 16/1-1983 in sklenil, da se informacijo objavi v delegatskem gradivu ter predlaga predsedstvu SOb Ljubljana Vlč-Rudnik. da odloči, ali se ta informacija uvrstl v dnevnl red seje ali ne. IZVRŠNI SVET INFORMACIJA o prispevnih stopnjah SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane v letu 1984 Programi samoupravnih interesnih skupnosti se izvajajo na osnovi: - spremmeb in dčpolnitev samoupravnega sporazuma o teme-Ijih plana SIS za obdobje 1981-85 z usmeritvami o izvajanju nalog posamezne SIS: - letnega plana skupnosti, ki ga sprejemajo skupščine skup-nosti; - splošnih usmeritev v izvajanju politike posamezne SIS v Ljubljani. Sredstva za skupne družbene potrebe se morajo prednostno oblikovati v okviru resolucijskih določil. s katerimi se določa politika uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981-85 v posameznem letu. Letni plani posameznih SIS pa izhajajo izvrednosti njihovih programov. Pri oblikovanju le-teh morajo SIS upoštevati tudi zvezni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupno§ti in SIS družbenih dejavnosti za porabo v posameznem letu. Pri upoštevanju resolucije izhajajo iz parametrov, ki jih določa resolucija za posamezno leto. To je predvsem rast dohodka in rast osebnih dohodkov ter materialnih stroškov. Rast osebnih dohodkov pa še posebej določa Dogovor o uresničeva-nju družbene usmeritve razporeianja dohodka za posamezno leto. Odstotki rasti sredstev za 00 in materialne stroške pa se vsako leto praviloma razlikujejo od prvotno planiranih. Zato se letni plani SIS letno večkrat valorizirajo in prilagajajo dejansko ugotovljenemu stanju. S tem omogočamo tekoče prilagajanje sredstev SIS nastali situaciji in nemoteno delovanje OZD s pod-ročja negospodarstva. Pritok sredstev se tekom leta prilagaja planu s prlspevnimi stopnjami, ki se zaradi spreminjanja rasti osebnih dohodkov in dohodka v združenem delu tekom leta večkrat spreminjajo. Glede na mesečni dotok sredstev skladno z zgoraj navedenim zakonom SDK izvaja blokado sredstev. Ob zaključnem računu oz. ob koncu letnega poslovanja izde-lajo v vsaki SIS družbenih dejavnosti anaiizo svojega poslovanja v obliki finančnega poročila za preteklo leto, ki ga sprejmejo sku-pščine posameznih SIS. Sredstva se zbirajo po principu svobodne menjave dela po enotnih prispevnih stopnjah za vse SIS v Ijubljanskih občinah. V občinskih SIS pa se preko mestnih SIS izvaja s solidarnostnim prelivanjem sredstev uravnavanje učinkov prispevne stopnje, s čimer se omogoči izvršitev zagotovljenega programa tudi tisti občinski SIS posamezne dejavnosti, ki ne zbere dovolj sredstev. Prihodki, doseženi na podlagi svobodne menjave dela med upo-rabniki in izvajalci v družbenih dejavnostih za posamezne pro-grame so: a) prihodki od prispevkov iz bruto osebnih dohodkov delavcev OZD in delovnih skupnosti gospodarstva in negospodarstva, b) prihodki od prispevkov iz bruto osebnih dohodkov delavcev, ki samostojno opravljajo dejavnosti in delavcev, zaposlenih pri njih ter iz dohodka kmetijskih proizvajalcev. c) prihodki od prispevka iz dohodka OZD in delovnih skupnosti gospodarstva in negospodarstva. (Tabela 2) Skupščine SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani so v decembru 1983 sprejele okvirne plane svoje dejavnosti za leto 1984. Pri tem so upoštevale resolucijske opredelitve - 20% zaostajanje skupne porabe za rastjo dohodka v gospodarstvu kot tudi intervencijski zakon o omejevanju sredstev za splošno in skupno porabo. Na svojih sejah so skupščine SIS te plane dokončno sprejele v marcu 1984. Na osnovi teh planov naj bi se v globalu sredstva za družbene dejavnosti povečala za 22,5% glede na realizacijo v letu 1983. Interventni zakon je omejil skupno porabo v prvem trome-sečju z 19%-no rastjo glede na preteklo leto, v ostalih treh kvartalih pa naj bi porabo usklajevali glede na ugotovljeno rast dohodka v gospodarstvu. Zato so SIS družbenih dejavnosti na začetku leta planirale povečanje sredstev, ki jih zakon omejuje v globalu za 19,9%. Pri tem so vse republiške skupnosti povečale svoje sredstva linearno za 19,4%, občinske skupnosti pa so povečale v globalu za 20%. To je pogojevalo porast osebnih dohodkov za 20%, materialnih stroškov pa za 25%. Plani SIS niso mogli zagotoviti sredstev za vse programske zahteve, zato so SIS pripravile tudi posamezne dodatne ukrepe za čim bolj racionalno gospodarjenje s sredstvi, enako pa so storile izvajalske organiza-cije združenega dela s področja družbenih dejavnosti. Cilj vseh aktivnostj je, da bi prioritetno uresničevali vse tiste programe, ki na posameznih področjih neposredno ali posredno omogočajo združenemu delu v gospodarstvu pridobivanje večjega dohodka. Polletni rezuitati v Ijubljanskem gospodarstvu so pokazali višjo rast dohodka v letu 1984 kot je bila prvotna ocena, zato so SIS glede na interventni zakon valorizirale svoje tinančne plane za 20,1% na obstoječe plane za leto 1984. To predstavlja nominalno za 47,2% višji plan od lanskega. Zaostajanje rasti sredstev druž-benih dejavnosti za novo ocenjeno rastjo dohodka za leto 1984 (55,8) je 15,4% glede na preteklo leto. To zaostajanje je torej nekoliko manjše, če upoštevamo zadnja predvidevanja o rasti dohodka v Ijubljanskem gospodarstvu glede na marec 1984, vendar še vedno izven okvira, ki je opredeljen za 20% zaostaja-njem rasti sredstev za družbene dejavnosti za rastjo dohodka. Ta valorizacija planov SIS družbenih dejavnosti vključuje rast sred-stev 00 za 40% in materialnih stroškov za 44% glede na preteklo leto. Spremenjeni odnosi so seveda omogočali bolj selekiiven pristop pri vrednotenju programov posameznih SIS (00, mate-rialni stroški, mejne dejavnosti). zato se sredstva vsem SIS niso povečala enako. Oa se izvajalskim OZD zagotovi rast sredstev OD za 40% in materialnih stroškov za 44%, so morale samoupravne interesne skupnosti za zadnje tromesečje povečati prispevne stopnje, kot )e razvidno iz pViložene tabele 1. Na podlagi nove ocenjene rasti dohodka Ijubljanskega gospodarstva ža ieto 1984 (67,0% na leto 1983), ki jo je podal Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, so lahko samoupravne interesne skupnosti valorizirale svoje programe z resolucijsko določenim 20%-nim zaostajanjem v letu 1984. Na obstoječe plane SIS so se z navedeno valorizacijo povečala v globalu sredstva za skupno porabo za 1,1%. V skladu z družbenopolitično usmeritvijo so se na decembrskih sejah skupščin SIS ta sredstva namenila za povečanje mase sredstev za osebne dohodka izvajatskih organizacij. S tem je bila tem OZD omogočena uskladitev rasti sredstev za osebne dohodke z rastjo teh sredstev v Ijubljanskem gospodarstvu v devetmesečju prete-klega leta (41% v prtmerjavi z letotn 1983). Razlogi za večji indeksni porast valoriziranega plana za leto 1984 pri nekaterih SIS na ,-ealiziranl plan v letu 1983 so naslednji: (kolone 1, 2, 3, 6 v tabeii 1): 1. SIS za izobraževanje vključuje znesek 12.000.000 din za vzpostavitev ustreznejših prostorskih pogojev za usmerjeno izo-braževanje, 10.000.000 za funkcioniranje živalskega vrta, 4.000.000 din za preselitev glasbene akademije in 57.000.000 din za adaptacijo Tehniških srednjih šol na Aškerčevi cesti. 2. SIS za kulturo vključuje še dokončanje obnove in tekočega vzdrževanja Vodnikove domačije v Šiški, vsakoletna razširjena dejavnost Cankarjevega doma (dokončevanje velike dvorane in amortizacija), razširitev dejavnosti Lutkovnega gledališča (nakup opreme in vzdrievanje) ter pridobitev dodatnih prostorov za zgodovinski arhiv. 3. SIS za socialno skrbstvo vključuje novo nalogo v zvezi z izvajanjem novosprejetega zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS št. 41/83), za kar je od 1. 5.1984 bruto osebni dohodek obremenjen še za 0,15% ocenje-nega BOD za to leto. 4. SIS za zdravstvo vključuje piačilo opravljenih storitev zdrav-stvenega varstva za leto 1983 v znesku 163.000.000 din, novo nalogo zagotavljanje obratnih sredstev v znesku 70.104.000 din ter dodatna sredstva za zdravstveno varstvo v domovih starejših občanov v znesku 30.000.000 din. 5. V SIS za zaposlovanje so povečana sredstva za zagotavljanje socialne varnosti občanov, vendar v absolutnem znesku to ne predstavlja bistvenega odstopanja od prvotnega plana. Za izvedbo dogovorjenih programov v posameznih občinskih SIS v Ljubljani se zbirajo sredstva po enotni prispevni stopnji in zaradi tega z mestno solidarnostjo izenačujejo položaj občinskih skupnosti, ki s to prispevno stopnjo ne zberejo dovolj sredstev. Glede na dejanske potrebe in gibanja kot tudi sprememb repu-bliške solidarnosti se prelivanje solidarnostnih sredstev iz leta v leto spreminja, tako glede na to, katera občinska skupnost daje oz. prejema solidarnost, kot tudi glede na višino prelitih sredstev. Inštrumenta mestne solidarnosti nimata izpeljanega le raziskova-Ina in telesno-kulturna skupnost, ki pa sta v letu 1984 pristopili k prjpravi načina izravnave učinkov enotne prispevne stopnje. V raziskovalni skupnosti ni bil izpeljan sistem skupnega financira-nja minimalnih programov tistih občinskih raziskovalnih skup-nosti, ki zaradi manjše gospodarske moči svojih uporabnikov v občini, ne pa tudi zato manjših raziskovalnih potreb, zberejo premalo sredstev za financiranje minimalnega programa. Med temi Ijubljanskimi občinami je le naša občina, vendar ta predlog v maju preteklega leta ni bil podprt s strani skupščin raziskovanih skupnosti ostalih štirih občin. Telesno-kulturne skupnosti v Ljub-Ijani so tudi v tem letu pristopile k pripravi sistema izravnave učinkov enotne prispevne stopnje, vendar se telesnokulturna skupnost naše občine pojavlja pretežno kot dajalec sredstev ob tem, da se je izpostavilo vprašanje obsega obstoječih programov v občinah. V skupnosti za zaposlovanje in zdravstveni skupnosti se izka-zuje še regijska solidarnost, s katero se pokriva potrebe posa-meznih občinskih skupnosti izven Ljubljane, ki ne morejo zbrati dovolj sredstev za izvedbo programa in izpolnjujejo kriterije samoupravnih sporazumov o regijski solidarnosti. Na področju zdravstvenega varstva se v Ijubljanski regiji pokrivajo povprečni stroški bolnišničnega, zdraviliškega jn specialističnega zdrav-stvenega varstva. V regiji štiri od osemnajstih občinskih zdrav-stvenih skupnosti solidarnostno združujejo sredstva (Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška in Trbovlje). Za izračun sredstev medobčinske solidarnosti se uporabljajo naslednje osnove (BOD, število uporabnikov, realizirana sred-stva) in merila (izračunana povprečna prispevna stopnja, pov-prečni stroški na uporabnika) iz podatkov preteklega leta. V okviru Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana se na podlagi samupravnega sporazuma o regijski solidarnosti solidar-nostno pokrivajo materialni stroški, ki nastajajo na sedežu stro-kovne službe, medtem ko se potrebe posameznih občinskih skupnosti izven Ljubljane, ki ne zberejo dovolj sredstev za izvedbo programa in izpolnjujejo kriterije sporazuma, financirajo iz ostanka sredstev po zaključnem računu medobčinske skup-nosti. Poleg tega se oblikuje tudi republiška solidarnost. Za izvedbo Zdgotovljenih programov na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva oblikujejo interesne skupnosti sistem združevanja solidarnostnih sredstev, ki deiuje na osnovi sporazumov z opredeljenimi osnovami in merili. Za izvajanje republiške solidarnosti prispeva sredstva več občin. Delež občinskih SIS Ljubljane v republiški solidarnosti po planih SIS za leto 1984 pa je naslednji: SIS dfužbenih dejavnosti Znesek solidarnosti Ljubljane Sane v letu 84 (plan) prejmevdin dajevdin deležlj. solid. v rep. - v % LOtroškovarstvo - 104.844 791 54.4 2. Izobraževanje r- 600616.000 76 3. Kultura . ¦ - -4 Raziskovanje - 5. Telesnakultura - 6. Socialno skrbstvo - 45.482.000 44,1 7 Zdravstveno varstvo - 227.167.000 42 8Zaposlovanje - 30.161.000 40 Udeležba SIS v Ljubljani v republiški solidarnosti kaže na potrebo po preverjanju obstoječth kriterijev in njihovi eventuelni spremembi. Situacija v organizacijah združenega dela s področja družbe-nih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik ob upoštevanju navedenih gibanj na področju skupne porabe: Na podlagi sestankov z negospodarskimi organizacijami, ki so bili v maju leta 1984, pa ugotavljamo naslednje: V osnovnem šolstvu so omejena materialna sredstva resno ogrozila izvajanje zagotovljenih programov osnovnih šol. Vsako širjenje programov v teh pogojih delovanja je nesprejemljivo, zato je potrebno, da strokovne službe preverijo podatke o večjih obremenitvah šol v zvezi z novimi predmetniki in da ocenijo možnosti delovanja osnovnih šol do konca leta. Osnovne šole so uspele formirati sklade skupne porabe, vendar vsem to ni uspelo v višini, ki jim še dogovor dovoljuje. Prav tako po njihovih poda-tkih niso imele vse šole dovolj sredstev za poračune osebnih. dohodkov v tekočem letu za preteklo leto. V srednjem usmerjenem izobraževanju predstavlja velik pro-blem usposobitev celotnega kompleksa na Aškerčevi cesti, ker so potrebna večja vlaganja. Zaradi nižjih osebnih dohodkov, kot jih imajo delavci z isto kvalifikacijsko strukturo v gospodarstvu, je zelo težko dobiti delavce za strokovne predmete, ki ustrezajo pogojem zakona o usmerjenem izobraževaju. Sklade skupne porabe so šole sicer formirale, vendar vsem to ni uspeio v višini, ki jim jo dogovor dovoljuje. V visokem šolstvu je bilo poudarjeno, da je večletno omejeva-nje sredstev že vplivalo na kvaliteto izvedbe programov. Oprema je zastarela, za kar je razlog predvsem omejitev uvoza opreme za izvedbo programov ter omejena nabava Strokovne literature. Tako ne morejo slediti potrebam gospodarstva. Visokošolske organizacije pokrivajo potrebna sredstva za izvajanje svojih pro-gramov tudi s sredstvi, pridobljenimi z neposredno menjavo dela za raziskovalno dejavnost. Zaradl zaostajanja osebnih dohodkov za rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu ob hkrati večjih zahtevah po izobrazbi je zelo težko dobiti nove delavce. V OZD s področ/a zdravstva in socialnega varstva so kljub temu, da se je v tem srednjeročnem obdobju delež sredstev za ta področja realno zmanjševal, ohranil doseženo raven družbenega standarda. Cilj ne zmanjševati socialne varnosti delovnih Ijudi in občanov je bil tako v veliki meri dosežen na račun delavcev teh izvajalskih organizacii. Nesorzmerna rast materialnih stroškov v zadnjih dveh letih, ki ima v ceni storitev pomemben delež, pa je probleme še poglabljala. Zaključne ugotovitve: 1. Problemi, ki so se pojavljali že v letu 1982 in 1983 so prišlido izraza tudi v letu 1984. Nekateri so se se, glede na kompleksnost situacije in vse težji finančni položaj po resolucijskih določilih, še bolj zaostrili. Splošna stabilizacijska prizadevanja so se že v letu 1983 konkretno manifestirala tudi na področju družbertih dejav-nosti. Večkratno spreminjanje planskih osnov in zakonodaje, ki pa je vseskozi omejevala sredstva skupne porabe, je imelo za posledico tudi spremlnjanje planov SIS med letom ob istočasnem spreminjanju prispevnih stopenj. SIS družbenih dejavnosti so usklajevale svoje programe v okviru materialnih možnosti ter v skladu z resolucijskimi določili. Delež sredstev SIS v dohodku Ijubljanskega gospodarstva v prvih treh letih tega srednjeroč-nega obdobja namreč nenehno pada. V letu 1981 je znašal še 11,3%, v letu 1982 pa se je znižal za 0,5%, v letu 1983 so SIS dosegle le še 9,2% delež, ocena za leto 1984 pa je 8,09%. (Tabela 3) 2. V upadanju so tudi prispevne stopnje, ki so sicer izvedene \z planov (torej so bolj posledične) in so v letu 1981 znašale skupaj 20,968%, v letu 1983 so se znižale že na 19,247%, v letu 1984 pa znaša skupno povprečje prispevnih stopenj za družbene dejavno-sti 18,9%. (Tabela4) 3. Iz teh pokazateljev nedvomno izhaja, da sredstva SIS druž-benih dejavnosti realno močno upadajo, kar se odraža tudi na kvaliteti storitev in vse manjši motiviranosti zaposlenih v OZD družbenih dejavnosti. 4. Iz strukture realiziranih planov SIS je razvidno, da se pre-težni del sredstev namenja za pokrivanje osebnih dohodkov, razen na področju zdravstvenega varstva, kjer je delež material-nih stroškov večji. Tako osebni dohodki delavcev v OZD družbe-nih dejavnosti z realnim upadanjem vrednosti programov vse bolj zaostajajo za rastjo osebnih dohodkov v drugih panogah. Zaosta-janje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnosti je posledica hitreše rasti cen oziroma materialnih stroškov kot tudi povečevanja števila zaposlenih zaradi odpiranja dejavnosti v novozgrajenih objektth. Nominalni kot realni osebni dohodki v negospodarstvu vsa leta naraščajo počasneje kot v gospodar-stvu, kar kaže tudi indeks, razviden v tabeli 5. 5. V primerjavi s preteklimi leti je tudi vse bolj prisotna ten-denca krčenja sredstev za dopolnilni program osnovne dejavno-sti, medtem ko stalno zniževanje sredstev za investicije kot tudi za funkcionalno dejavnost novih investicij postavlja pod vprašanj nadaljnji razvoj vseh družbenih dejavnostj. Za ustrezno reševanje problemov ob pričakovanem nadaljnjem zmanjševanju materialnih možnosti je potrebno dolgoročno pre-strukturiranje teh dejavnosti in znotraj njih opredeliti prednostne naloge, njihovo organizacijo in poslovanje. YAI/)RIZIRANI PLAUI BIB DHUŽBENIH DEJAVHOSTI OBfilH IS HESTA LJUBLJJUIE ZA LETO 198* IN GIBAHJE PRISPEVHIH STOPENJV LETU 1984 v tieoč din 8 I S Realizacija valoriziranega plana za 1.83 --------1------------ Plan 1984 (marec) Index 2:1 Prispevna etopnja za obdobje 1/1 - Jl/3-84 l/4-3o/9-84 Valorizirani plan 1984 (eeptember) Index 6 : 1 21 Prispevna etopnja za obdobje l/lo - 51/12-84 ----5-------- Pov.priep. stopnja za leto 1984 --5---- 1. OtroSko varstvo 1.427.485 1,813.496 12?,o l,7o; o,94 , 1,65; 0,94 2.o45.ol4 143,3 1,48; o,76 1,61 2. Izobraževanje 2.337.8o8- 2,847.021 121,8 4,45 4,29 3,498.546 149,7 ... 5,oo 4,51 3. Kultura 577.72o 751,o58 13o,o 1,15 1,13 9o4.282 156,5 1,13; 1,22 1,15 4. Telesna kultura 256.865 319.843 124,5 o,49 o,49 371.552 144,6 o,47 o,49 5. Socialno skrbstvo 352.2o3 47o.937 133,7 o,66 *o,&2; o,77 538.749 153,o o,67 o,71 6. Zdravstveno varst. 5.971.533 . 7.173-359 12o,l X8,41-, oX,*76 8,17; o,86 8.715.276 145,9 8,86; 1,14 8,4o 7. Zaposlovanje 122.445 157.433 128,6 o,2o o,2o 186.766 152,5 o,2o o,2o 8. Raziskovalna dej. 31-56o 37.535 118,9 o,o25 o,o25 43.791 138,8 o,o25 o,o25 o,9o o,91 SKUPAJ 11,077.619 13,57o.682 122,5 XXX 18.785 18,355; 18.5o5 16.3o3-976 147,2 19,735; 19.825 18.9o X Posebej prikazana stopnja iz bruto osebnega dohodka (BOD) l,7o po domio. principu in o,94 po sedežnem priacipu XX Prispevna stopnja za socialno skrbstvo se je s 1/5-1984 dvignila za 0,15 z ozii-om na to, da se sredstva za republiško skupnost socialnega skrbstva zbirajo iz občinske prispevne stopnje XXX Skupna pri8pevna stopnja iz BOD in iz dohodka na osnovi bruto osebnega dohodia od 1/4 do 31/4-1984 ter od 1/5 do 3o/9-1984 XXXX Prispevna stopnja za kulturo se je spremenila 3 15/11-1984. (Uradni list SRS 33/84). XXXXX Posebej prikazana stopnja za nadomestilo OD ob zažasni zadržanosti z dela zaradi nesreče pri delu, poklic bolezni in izolacije, nege (o,76 to 3e prispevek iz BOD) in prispevek iz dohodka po osnovi BOB VTR: 1. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana (l/li-1984) 2. Uradni list SHS, St. 39/83, 8/84, 13/84, 3o/84 in 33/84 Povprečne prispevne stopnje za obdobje ***« ~ 51.12.1984. Llede na vire združevanja sredetev. - prispevne stopnje iz BOD - prispevne stopnje iz dohodka na osnovi BOD (zdrav.var.-obč.progr, zap.) - prispevne stopnje iz dohodka na osnovi doh.(raziskovalna dejavnost) TABELA 2 lo,28 8,6o o,d25 Povprečne prispevne stopnje za obdobje 1.1. - 51.12.1984 glede na oenovo izračuna prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka (BOD): - domicilni princip 8,47 - sedežni princip (zdrav.var.nadomestila OD, zap.,otr.var,- denarne pomoči) lo,41 Skupno povprečje vseh prispevnih stopenj v letu 1984 18,9 TABELA 3 DELEŽ SHEDSTEV SIS DEUŽBENIH DEJAVNOSTI V DOHODKU LJUBLJAMSKEGA GOSPODARSTVA v tisočih Lfttč 1983 l^b^-ocena SIS _____________plani SIS delgž v % plani SIS delež v % plani SIS delež v » 1 2 34 5 6 7 1. OtroSko varstvo 1.3o6,945 1,5 1.427.485 1,2 2.1o8.95o l,o 2. Izobraževanoe 1.956.626 2,3 2.337.8o8 1,9 3.547.492 1,7 3. Kultura 484.515 0,6 577.72o o,5 918.o87 0,4 4. Telesna kultura 2o4.356 o,2 256.865 o,2 38o.437 oL 5. Socialno skrb» 288.066 o,3 352.2o3 0,3 555.116 0,3 6. Zdravstveno var. .82o.276 5,6 5.971.533 4,9 8.853.999 4,3 7. Zaposlovanje 87.o7o o,l 122.445 o,l 189-425 o,l 8. Raziskoval.dej. 23.068 o,o3 31.56o o,o3 56.835 o,o3 SKUPAJ: 9.17o.922 lo,71 11.077.619 9,ol 16.61o.34o 8,o9 Dohodek 1jubljanskega gospodarstva v letih: 1982 85.6o7.984.000 1983 122.931.7ol.000 1984 ocena ZDPL 2o5.2%. 799.000 Za leto 1984 je mogoče podati le oceno, ker bo dohodek gospodarstva v Ljubljani za preteklo leto znan šele po konč-^nih bilancah (marca letos). Na osnovi ocene dohodka ljubljanskega gospo-dar8tva v letu 1984, ki jo podaja Zavod za družbeno planiranje Loubljana^in ocene rasti sredstev SIC družbenih dejavnosti je delež teh sredstev v dohodku ponovno padel in sicer predstavlja 8,o9 % delež, kar je v primerjavi z letom 1983 za o,9 % nanj. Indeksi nominalnih in realnih osebnih dohodkov v letih 198o - 1983 TABELA 5 0 1975 = 100 Leto Nominalni osebni dohodki Realni osebni dohodki gospodarstvo. negospodarstvo gospodarstvo negospodarstvo 198o 1981 1982 1983 253,6 249,o 332,3 312,1 419,o 398,6 533,3 485,8 Io6,l 98,1 95,6 86,2 Io4,l 92,0 9o,8 78,5 Povprečne prispevne stopnje SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane v obdobju 1981-1983 1981 1982 1983 Princ. združev. sredstev Osnova za izr. Vtr 1. Obč. skupnost otroškega varstva - prispevnastopnjapodomicilu - prispevna stopnja po delov. mestu 2. Občinska izobraževalna skupnost 3. Občinska kulturna skupnost 4. Občinska telesnokulturna skupnost 5. Skupnostsocialnegaskrbstva 6. Skupnostzdravstvenegavarstva - za nadomestila OD - za občinski in republiški program 7. Skupnost za zaposlovanje 8. Občinska raziskovalna skupnost 1,65 1,68 1,65 1,55 1,29 1,02 5,02 4,75 4,58 1.01 1,19 1,15 0,54 0,50 0,51 0,73 0,70 0,69 1,20 0,16 1,22 9.02 8,54 8,20 0,21 0,18 0,20 0,38 0,25 0,027 domicilni BOO sedežni BOD domicilni BOD domicilni BOO domicilni BOD domicilni BOD sedežni BOD sedežni BOD sedežni BOD sedežni doh. BOD BOD BOD BOD BOD BOD BOD dohodek dohodek dohodek Skupaj 20,968 20,015 19,247 OPOMBA: Povprečne prispevne stopnje SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane v obdobju 1981-1983 so izračunane na podlagi ponderirane aritmetične sredine prispevnih stopenj. VIR: Analiza finančnih kazalcev SIS družbenih dejavnosti za leto 1983 - ZDPL maj 1984. delegati so sklenili SKRAJSAN ZAPISNIK 3. Skupne seje zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 19. decembra 1984 s pričetkom ob 15.30 uri. Skupno sejo vseh zborov je sklical Maks Klanšek, predsednik skupščine, vodil pa jo je dr. Jože Fegeš, podpredsednik sku-pščine občine. Podpredsednik skupščine občine je delegate zborov seznanil, da je bila prvotno predlagana skupna uvodna obrazložitev k predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, k informaciji o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar-september 1984 in k uresničevaju sklepov o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi. Naknadno pa je bil opravljen tudi sklic 3. skupne seje vseh zborov zaradi izvedbe nadomestnih volitev delegata za Zvezni zbor Skupščine SFRJ iz SR Slovenije. Skladno z navedenim je predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED. 1. Izvolitev predsedstva volilnega telesa, 2. Nadomestne volitve delegata za Zvezni zbor Skupščine SFRJ, 3 Uvodna obrazložitev k: - Predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985, - Informaciji o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar-september 1984 - Uresničevanju sklepov skupščine o raziskovalni in inven-tivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi, . 4. Ugotovitev izida glasovanja. Predlagani dnevni red je bil sprejet z večino glasov delegatov (1 delegat je glasoval proti). KtočkM.) . V 3-člansko predsedstvo volilnega telesa sp bili soglasno izvo-Ijeni: - za predsednika Franc Brenčič, predsednik zbora KS - za člana Anton Dolničar, predsednik zbora ZD Miroslav Petje, namestnik predsednice DPZ Za zapisnikarja je bila določena Marja Mihelič. Tov. Brenčič je poročal, da je na skupni seji prisotnih: ' - 39 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora - 30 delegatov zbora krajevnih sRupnosti od skupno 30 dele-gatov zbora - 20 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 30 dele-gatov zbora. Med potekom seje pa so se seje udeležilj še 4 delegati zbora združenega dela in 3 delegati zbora krajevnih skupnosti. K točki 2.) Franc Krumberger, predsednik OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je seznanil delegate z razlogi, ki narekujejo izvedbo nadomestnih volitev enega delegata iz SR Slovenije za Zvezni zbor Skupščine SFRJ, z izvedenim kandidacijskim postopkom in evidentiranjem možnega kandidata ter osebnimi podatKi kandidata Milovana Zorca, roj. 1935, zaposlenega v JLA od leta 1958, aktivnega družbeno političnega delavca. Jožica Pogačnik, tajnik občinske volilne komisije je pojasnila način glasovanja. Delegatom zbora, ki so bili poimensko klicani po volilnem seznamu; je bila izročena glasovnica. Nadomestne volitve dele-gata za Zvezni zbor Skupščine SFRJ so bile tajne. K točki 3.) Uvodno obrazložitev k predlogu resolucije o izvajanju politike družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 in k informaciji o poslovanju gospodarskih organizacij vobdobju januar-september 1984 je podal Borut Mišica, predsednik izvršnega sveta. Najprej je podal kratek pregled uresničevanja letošnje resolu-cije, nato pa značilnejše cilje in usmeritve predloga resolucije za leto 1985. Pri tem je poudaril, da )e poglavitna naloga preseči začrtano rast družbenega produkta, ki bi ob 5% rasti zagotavljal realno rast osebnih dohodkov, ob 2,4% rasti pa cca 10% zaostaja-nje za rastjo dohodka. Vse cilje je treba vpreči v povečanje industrijske proizvodnje, boljšo organizacijo, gospodarnejšo izrabo proizvodnih sredstev (več izmen, iztrošenost), večjo poslovnostjo, s katero OZD ravno ne blestijo, povečanjem med-narodne menjave. Vse oblike porabe bomo uskladili z razpoložljivimi sredstvi, prizadevali pa si bomo, da bi dosegli s kvalitetnimi dejavniki gospodarjenja tak dohodek, ki bo ob razširitvi materialne osnove omogočal vsaj ohranitev sedanjega življenjskega standarda. Jasno pa je, da bo stimulativna politika osebnih dohodkov odraz boljšega dela v posameznih sredinah. Načrtujemo tudi nekatere pomembnejše investicije, kot n. pr. Integral Tovorni promet v coni RP-2, Mercator-trgovina na Brdu, (adaptacija), pričetek gradnje obrata Rik v Velikih Laščah. Ob tem je v imenu izvršnega sveta podal predlog, da se predlog resolu-cije v poglavju lll/2-točka 1 dopolni z: - ABC Pomurka DO Delikatesa: začetek in dokončanje trgo-vine osnovne preskrbe s 600 m2 neto prodajalne površine v soseski VS-6. Vrednost investicije 70,000.000 din, - Do Alpina Žiri TOZD Proizvodnja - izgradnja proizvodnega obrata v Šentjoštu (pomotoma izpuščena iz predloga). Opozoril je tudi, da je na strani 7 med nosilci gozdarske proizvodnje pomotoma izpadel TOK Škofljica. Uelegate zborov je seznanil, da je SIS za zaposlovanje Ljub-Ijana Vič-Rudnik podal amandma, za katerega pa je izvršni svet ocenil, da ne predstavlja bistvenega izboljšanja besedila, v določenem smislu lahko celo predstavlja oddaljevanje od cilja, ki smo ga želeli doseči s tem, da želimo; da se povečuje delež produktivnega dela, medtem kot amandma govori o zmanjševa-nju v neproizvodnih enotah. Zato izvršni svet amandma zavrača. Pričeli bomo z aktivnostmi, ki bodo zagotavljale pospešen razvoj krajevnih skupnosti na izvenmestnem območju ter z neka-terimi pomembnejšimi nalogami na področju razvoja drobnega gospodarstva, kmetijstva, urejanja prostorov. Uvodno obrazložitev k poročilu o uresničevanju sklepov sku-pščine občine o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini v nadaljnjimi usmeritvami in predlogi je podal dr. Vasilij Prešeren, član izvršnega sveta. Pred podajo ocene uresničevanja sklepov je na kratko poročal o poslovanju znanstveno-raziskovalnih organizacij v letošnjem letu ter pri tem poudaril, da finančni in ekonomski kazalci kažejo, da raziskovalne organizacije v poprečju dobro gospodarijo, dosegajo visoko stopnjo povečanja dohodka in prihodka, da je OZD še vedno premalo koristijo znanje, ki ga imamo v 17 razisko-valnih organizacijah Na osnovi ankete, ki je bila izvedena lahko ocenimo. da se sodelovanje OZD in raziskovalnih organizaoij izboljšuje, slabo pa je sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami in visokošol-skimi temeljnimi organizacijami Vse premalo je tudi sodelovanja med raziskovalci v raziskovalnih organizacijah. Poudaril je tudi, da |e dejansko potrebno povedati del sredstev, ki so namenjena za bazične raziskave. Zagotoviti pa je potrebno tudi izvajanje ustrezne kadrovske politike v raziskovalrvih organi-zacijah. Poseben razvojni svet. ki ga je ustanovil izvršni svet. je zaživel, uspešno rešil nekatere zadeve. želeli pa bi. da se delovne organi-zacije samoiniciativno obračajo na ta svet. Stanislav Pejvonik, predsednik družbenega sveta za družbe-noekonomske odnose je seznanil delegate zborov z nekaterimi problemi, predvsem na področju raziskovalne dejavnosti, s kate- . rimi se je soočal družbeni svet pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planov. (pereč problem raziskovalne opreme, razmere med temel]nimi in aplikativnimi raziskavami, ki se stalno slabša predvsem v škodo pridobivartja znanja, neposredna proiz-vodnja v raziskovalnih organizacijah). Poročal je tudi. da je družbeni svet obravnaval predlog resolu-cije za leto 1985 in ocenil. da so resolucijske usmeritve primerne ter da je dokument zelo dobro pripravljen. Predsedujoči se je zahvalil za uvodne obrazložitve in podana stališča ter opomin, da bo razprava potekala na ločenih sejah zborov. Ktočki4.) Franc Brenčič je v imenu predsedstva volilnega telesa poročal o izidu glasovanja nadomestnih volitev delegata za Zvezni zbor Skupščine SFRJ iz SR Slovenije. Glasčvalo je skupno 90 delegatov. - za kandidata je glasovalo 86 delegatov - proti je glasoval 1 delegat - neveljavne sc bile 3 glasovnice. Z večino glasov je bil izvoljen za delegata za Zvezni zbor Skupščine SFRJ iz SR Slovenije kandidat Milovan Zorc. Skupna seja je bila zaključena ob 17. uri. Zapisala Podpredsednik skupščine občine Marija Mihelič, I. r. dr. Jože Fegeš, I. r. SKRAJSAN ZAPISNIK 26. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila dne 19. decembra 1984 po skupni seji vseh zborov skupščine občine. Sejo zbora je sklicala predsednica zbora Marija Stanič, vodil pa jo je namestnik predsednice Miroslav Petje. Na seji zbora so bili prisotni še predsednik IS Borut Mišica, Tanja Jelen, članica IS, Jože Lekšan - ZIL TOZD Urejanje slavb-nih zemljišč, predsednica občinske raziskovalne skupnosti Marija Weber. Tov. Petje je obvestil delegate, da so naknadno prejeli še razširitev predloga dnevnega reda in sicer »Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985«. Predlagal je naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev zapisnika 12. skupnega zasedanja zborov z dne 29. 10. 1984 3. Vprašanja in predlogi delegatov 4. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v obdobju 1981-1985 za leto 1985 5. Uresničevanje sklepov o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi, 6. Investicijske aktivnosti v gospodarstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Informacija o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar - september 1984, 8. Predlog odloka o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS-102 Tr-novo, 9. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-220/1 Brezovica, 10. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP 4 Plutal, 11. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103 Murgle - IV. faza 12. Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov 13. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcio-narjev v SR Sloveniji, 14. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. Delegati so se strinjali s predlogom predsedujočega, da bi najprej razpravljali o točki 8, 9., 10. in 11. Ktočkl8. Predlog odloka o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS-102 Trnovo Uvodno obrazložitev je podal Jože Lekšan, direktor ZIL - TOZD Urejanje stavbnih zemljišč - Enota Vič, ki je povedal, da je skgpina krajanov Trnovega posredovala pripombo, v kateri nava-jajo, da gradnja atrijskih hiš predvideva izredno površino. Opozo-rili so tudi na problem obdelovanja zemlje, ki predstavlja za nekatere edini vir preživljanja. Poudaril je, da je novi zakon o urejanju stavnih zemljišč ublažil pogoj o pridobitvi prednostne pravice in sicer na polovico nove parcele, kar daje v konkretnem primeru večjemu številu obstoječih lastnikov večje možnosti. Vsi obstoječi objekti se tudi ohranjajo. Delegati so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS-102 -¦ Trnovo. KtoLM9. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni Otok VS 220/1 Brezovica Uvodno obrazložitev je podal Jože Lekšan, ki je povedal, da se je ta zazidalni načrt začel delati na podlagi sklepa, ki je bil izdan leta 1975. Takrat so zbori občinske skupščine obravnavali proble-¦ matiko črnih gradenj in je bilo sklenjeno, da se na ta način gre v legatizacijo črnih gradenj na tem območju Iz priloženega gradiva so pa razvidne pripombe, ki so bile posredovana v času razgrni-tve zazidalnega načrta. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-220/1 - Brezovica. KtočkMO. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP 4-Plutal. Uvodno obrazložitev je podal Jože Lekšan, ki je povedal, da je proizvodna cona VP 4 definirana že v GUP iz leta 1966, kasnejše spreminjanje in dopolnjevanje avtocestnih rezervatov je blokiralo pridobivanje urbanistične dokumentacije. V tem zazidalnem otoku je večina površin že pozidana - SGP Grosuplje, Surovina, obstoječi Plutal in njegova širitev. Pripomb, ki bi vplivali na spremembo tega načrta, ni bilo. Bile so pripombe glede povezave cest, pločnikov itn. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VP 4 - Plutal. KtočkiH. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zaziddlni otok VS 103 Murgle - IV. faza Pri tem zazidalnem načrtu je tov. Jože Lekšan opozoril, da se bo pri izvedbenih projektih, glede na razpravo o zazidalnem načrtu, upoštevalo dejansko stanje PST. O tem je seznanjen tudi odbor za izgradnjo PST pri MK SZDL. V razpravi je sodeloval tov. Barlič Janez. Delegati so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103 Murgle - IV. faza ter se predlaga-telju predlaga, da se pri izvedbenih projektih upošteva dejansko stanje trase PST. KtočkM. Ugotovitev sklepčnosti zbora Ugotovitev sklepčnosli je bila že na skupnem zasedanju zbo-rov. Na podlagi prezenčne liste je ugotovljeno, da je na seji zbora prisotnih 20 delegatov, od skupno 30 delegatov DPZ. Odsotnost so opravičili 3 delegati, 7 delegatov pa odsotnosti ni opravičilo. Odsotnost so opravičili: Klanšek Maks, Kovač NataSa, Majes Bojan. Odsotnosti niso opravičili: Budnar Miloš, Kobe Karl, Krnec Aleš, Kum Drago, Pinoza Tatjana, Rezelj Mojca. KtočM2. Odobritev skrajšanega zapisnik 12. skupnega zasedanja zbo-rov z dne 29.10.1964 in skrajšanega zapisnika 24. seje DPZ z dne 7. 11. 1984 Delegati so soglasno sprejeli SKLEP: 1. Odobri se zapisnik 12. skupnega zasedanja zborov skupščine občine z dne 29. 10.1984 in 2. Odobri se skrajšan zapisnik 24. seje DPZ z dne 7. 11. 1984. KtoLM3. Vprašanja in predlogi delegatov Vprašanj in predlogov ni bilo. Ktočki4. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljvbljana Vič-Rudnik v obdobju 1981 §985 za leto 1985 Predsedujoči je opozoril prisotne, da je uvodna obrazložitev k predlogu resolucije bila podana že na skupni seji vseh zborov. K predlogu resolucije je posredovan tudi ainandma in sicer: »Predsedstvo skupščine SIS za zaposlovanje predlaga amandma v zvezi z 2. odst. 3. točke III. poglavja resolucije in sicer naj se stavek: »število zaposlenih v gospodarstvu bomo povečali z uvajanjem novih izmen, izboljšali pa bomo tudi razmerja med produktivnimi in neproduktuvnimi delavci« delno spremenjen glasi: »število zaposlenih v gospodarstvu bomo povečali z uvaja-njem novih izmen, ker je to smoterno in možno, zmanjševali pa bomo delež delavcev zaposlenih v neproizvodnih enotah« Izvršni svet je razpravljal o tem amandmaju ter zavzel odklonilno sta-lišče, ker meni, da pri uvajanju novih iznien nl potrebno dodajati besedtla »kjer je to smotrno in možno« saj je to popolnoma jasno. Tov. Steiner je obvestila, da je predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič Rudnik na 8. seji dne 13. 12. 1984 soglašalo s predlogom amandmaja. Borut Mišlca, predsednik IS je ponovil odklonilno stališče izvrš-nega sveta do amandmaja, obvestil je pa tudi delegate, da je IS sprejel amandma, poglavje III, točka 2 in pod točko 1 - Investicije, ki bodo končane v letu 1985. V tem poglavju je potrebno vnesti tekst iz osnutka resolucije in sicer- ABC Pomurka DO Delikatesa. Pojasnil je, da je besedilo v tem poglavju pomotoma izpadlo iz predloga resolucije. Po razpravi, v kateri sta sodelovala Miroslav Petje in Brane Bertoncelj, so delegati soglasno zavrnili predlog amandmaja SIS za zaposlovanje. Deldgati zbora so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se prediog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985. Ktotki5. Uresničevanje sklepov skupščine občine o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadalnjimi usmeritvami in predlogi Marija Weber, predsednica obč. raziskovalne skupnosti je posredovala stališča, usmeritve in predloge občinske raziskoval-ne skupnosti. Angelca Kejžar je posredovala pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov, da naj nadomestila za inovatorje ne bi bremenila OO. Sredstva za nadomestila inovatorjem izplačujejo iz dohodka temeljne organizacije (določila zakona, ki bo začel veljati s 1. 1. 1985). Lojzka Steiner je pa posredovala ugotovitve ter predloge pred-sedstva OK SZDL. Tov. Borut Mišica, predsednik IS je opozoril deiegate, da gra-divo ni poročilo o raziskovanju in inventivni dejavnost, temveč uresničevanje sklepov skupščine izpred zadnjih dveh let. Menil je, da se zato tudi navedene pripombe ne morejo vkijučiti v obravnavano poročilo. Predlagal je, da se zadolži občinsko raz-iskovalno skupnost, da izdela kompleksno poročilo za to pod-ročje. Marija Weber je nato predlagala, da bi vendarle kazalo sprejeti predlog skupščine raziskovalne skupnosti, da se predlog aktivno-sti pod IV. tega poročila dopolni s sklepom: »V najkrajšem roku naj se sestanejo predstavniki občinske raziskovalne skupnosti, odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti, razvojnega sveta pri IS SO in predstavniki odbora za inventivno dejavnost pri občinskem sindi-kalnem svetu z namenom, da uskladijo zadolžitve in se dogovo-rijo o razdelitvi nalog na posameznih področjih tako, da se te ne bodo podvajale. Vsako dejavnost naj prevzame en sam koordina-tor. Sklicatelj sestanka naj bo izvršni svet skupščine občine, oz. ustrezni organ«. Povedala je še, da so delegati skupščine razisko-valne skupnosti sprejeli tudi priporočilo, da bi bil koordinator inventivne dejavnosti ustrezni odbor pri občinskem sindikalnem svetu, za planske aktivnosti in razvojno politiko razvojni svet pri IS, občinska raziskovalna oz. njen ustrezen odbor pa bi prevzei aktivnost pospeševanja raziskovalnega dela in misli med mla-dimi. Oelegati so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se poročilo o uresničevanju sklepov skup-ščine občine o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi z dopolnilnim sklepom občinske raziskovalne skupnosti. K točki G. Investicijske aktivnosti v gospodarstvu občine Ljubljana ViČ-Rudnik Borut Mišica, predsednik IS je ob uvodni obrazložitvi opozoril predvsem na to, da je treba pospešiti razvoj obrtnih dejavnosti z zagotavljanjem prostorskih pogojev za lokacije za drobno gospo-darstvo, tako zasebno kot družbeno. Opredeljene so tudi pred-nostne naloge za izvenmestne krajevne skupnosti z oceno mož-nosti za njihov razvoj. Predlagal je, da se IS in skupščino zadolži za določena področja za tiste organizacije, ki trenutno kažejo resne namere oz. ki ne morejo investirati v določenih otokih (kar je v gradivu tudi navedeno), da interesantne lokacije odstopijo drugim investitorjem. Poudaril je tudi, da se morajo pospešiti tudi aktivnosti okrog cone RP 2. Angelca Kejžar je posredovala predlog predsedstva OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik in sicer: 1. v gradivu o investicijski aktivnosti v občini je pod točko 111/31. 4. omenjeno, da še ni zazidano zemljišče, ki je bilo dodeljeno DO Zagrad. Predsedstvo predlaga IS skupščine, da se opredeli o namembnosti tega zemljišča. 2. Predsedstvo tudi predlaga IS, naj ponovno izpostavi vpraša-nje enotne cene urejanja komunalnega zemljišča v okvlru mesta Ljubljane. 3. Predsedstvo OS ZS želi izvedeti, kdaj bo izvedena gradnja prodajalnih skladišč DO Agrotehnika Gruda TOZD Agromehani-zacija v coni RP 2. Borut Mišica je odgovoril, kar zadeva prvega vprašanja, da je zadeva navedena v točki 8 gradiva. Glede vprašanja v zvezi z Agrotehniko, trenutno ocenjujejo, da je investicija preložena oz. prenešena v kasnejše obdobje. Z Agrotehniko so v dogovoru, v kolikor se bo našel investitor, dase bodo umaknili, saj sami niso v stanju zagotoviti realno konstrukcijo finansiranja. Delegati zbora so soglasno sprejeli poročilo o investicijskih aktivnostih v gospodarstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ktočki7. Informacija o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar-september 1984 Predsedujoči je opozoril, da je uvodna obrazložitev podana na skupni seji. Angelca Kejžar je posredovala sklep predsedstva OS ZSS Vič-Rudnik, da se izvršnemu svetu skupščine občine poda pobuda, da naredi analizo, katere organizacije združenega dela ' imajo možnosti za vključitev v izvoz, kajti opažajo rast izvoza le v določenih OZD. Delegati zbora so brez razprave sprejeli informacijo o poslova-nju gospod. organizacij v občini v obdobju januar - september 1984 in pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov. KtočkM2. Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov Borut Mišica, predsednik IS je obvestil prisotne, da se s tem odlokom davek od OD znižuje od 0,50% na 0,35%. Delegati zbora so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov. Ktočki13. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v SR Sloveniji Tanja Jelen, članica IS je posredovala stališče IS ter predlagala, da delegati DPZ sprejmejo tri sklepe in sicer: 1. Da se sprejme predlog družbenega dogovora, 2. da se za podpisnika tega dogovora določi predsednika skupščine občine Maksa Klanška, 3. da se za delegata v komisijo podpisnikov imenuje Boris Šebenik. Delegati so soglasno, brez razprave, sprejeli SKLEPE: 1. Sprejme se predlog družbenega dogovora o skup-nih osnovah in merilih za določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v SR Sloveniji, 2. Za podpisnika se določi predsednik skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik Maks Klanšek, 3. Imenuje se Boris Šebenik, sekretar sekretariata za občo upravo in proračun in član IS, za delegata v komisijo podpisnikov za uresničevanje družbenega dogovora. Ktočki14. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 Tanja Jelen, članica IS je posredovala pripombe IS in sicer: - predlaga se, da se v 12. členu točka 6, navede za katere delavce gre in navede čas, dokler so naprave na tem zemljišču, - prav tako tudi 7. točka tega člena, ki govori o meliofacijah, - na koncu prve točke, 1. odst. 18. člena pred št. 10% se doda besedilo: »od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje prilož-nostno« - v 19. členu naj se prouči možnost umestnosti davka na patentne in tehnične izboljšave, - pri davku od OD delavcev imamo predlagano v Ijubljanskih občinah v osnutkih sprememb odloka o davkih občanov stopnjo 0,50 in jo je treba spremeniti v skladu z dogovorom na 0,35%, - pri davku od dohodka iz kmetijske dejavnosti na določbe dogovora nimamo pripomb, - davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti je določen v višini po proporcionalnih stopnjah razpona od 40% do 45% in variantnem predlogu po različnih stopnjah po skupinah dejavnosti v razponu med 35% in 45%. Predlagamo, da se sprejme variantni predlog, - v osnutku o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, je pri obdavčenju davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti predvideno, da se obrtnikom kot doslej upošteva bruto OD, oz. dve varianti, da se pri ugotavljanju davčne osnove upošteva zajamčeni OD oz. da če zavezanec ne doseže ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10% poprečnega letnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v letu, za katero se odmerja davke, bi plačal davek iz gospodarske dejavno-sti v višini, ki ustreza pavšalnemu letnemu znesku, ugotovlje-nemu po 58. členu zakona. Republiška uprava za družbene pri-hodke bo po informacijah zastopala varianto zajamčenega OD. Boris Jakopin je menil, da bi v dogovor moral biti vključen tudi davek od nepremičnin (darilna pogodba, zapuščine itd.) V razpravi sta še sodelovala Janez Barlič in Tanja Jelen. Dele-gati zbora so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se osnutek dogovora o usklajevanju davfine politike v letu 1985 s pripombami iz razprave. Seja zbora je bila zaključena ob 18.15. uri. Po stenogramu zapisnik povzela: Namestnik predsednice DPZ: Divna Potočar, I. r. Miroslav Petje, I. r. SKRAJSAN ZAPISNIK 27. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 23. januarja 1985 s pričetkom ob 15.30. Sejo zbora je sklicala in vodila predsednica zbora Marjja Stanič. Na seji zbora so bili prisotni še Borut Mišica - predsednik IS. Tanja Jelen - članica IS, Milena Smola - nam. predsednice komiteja za družbene dejavnosti, Jana Domitrovič - urednica Naše komune. Predsedujoča je predlagala. da na predlog IS kot predlagatelja. zbor umakne 8. točko dnevnega reda »Osnutek odloka o organi-zaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik« ter da se na dnevni red uvrsti »Predlog sklepa o določitvi kraja praznovanja občinskega praz-nika v letu 1985«, ki ga je posredovalo predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Predlagala je torej naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora in 13. skup-nega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21. 11. 1984 3. Vprašanj in predlogi delegatov, 4. Dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1985. 5. Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega giba-nja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spome-nike, 6. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v KS Golo-Zapotok, in KS Rob, 7. Predlog odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v KS Ig, Iška vas, in Tomišelj, 8. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Predlogi komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske za-deve, 10. Predlog sklepa o določitvi kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1985, 11. Program dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985. Delegati so soglasno sprejeli predlog dnevnega reda. KtočkM.) ' Ugotovitev sklepčnosti Tov. Staničeva je na podlagi prezenčne liste ugotovila. da je na seji prisotnih 21 delegatov od skupno 30 delegatov. Odsotnost je opravičilo 5 delegatov, 4 delegati pa odsotnosti ni opravičilo. Odsotnost so opravičili: Durjava Ema, Kovač Nataša. Šketa Jože, Rezelj Moja in Uršič Marija, Odsotnosti niso opravičili: Budnar Miloš, Kobe Karl, Krnec Aleš, Kum Darko. K točkl 2. Odobritev skrajšanega zapisnika Soglasno sta odobrena zapisnika 25. seje zbora in 13. skup- nega zasedanja zborov skupščine in skupščine SIS socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21. 11. 1984. K točki 3.) Delegatskih vprašanj in predlogov ni bilo. Kto*W4.) Borut Mišica. predsednik IS je v osnutku dogovora o oblikova-nju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985 poudaril področje strukture tega dogo-vora. ki na eni strani določa porabo občinskega dela proračuna, na drugi strani pa so določene potrebe mesta. torej potrebe mestnega proračuna in sicer tiste mestne •funkcije, ki se skupno finansirajo v okviru mesta. to so pravosodni organi ipd.. ki so navedeni v 17. čl. tega dogovora. V dogovoru so navedeni tudi kriterjji za posamezne uporabnike proračuna. Za letošnje leto se po teh kriterijih predvideva rast sredstev za OD za 48%. rast materialnih stroškov za 47°-» in še dodatna sredstva za OD delav-cev upravnih organov in funkcionarjev z namenom usklajevanja nivoja OD delavcev uprave z nivojem OD v gospodarstvu. Delegati zbora so brez razprave sprejeli SKLEP: Sprejme se osnutek dogovora o oblikovanju in razpo-reianju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985. K točki 5.) Milena Smola. nam. preds. komiteja za družbene dejavnosti je delegatom posredovala značilnost osnutka odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja. NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike. Po razpravi v kateri sta sodelovala Frac Habjan in Boris Jakopin. so delegati soglasno sprejeli. SKLEP Sprejme se osnutek od'oka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja. NOV in socialistične graditve za zgodovinske spomenike. Regionalnemu zavodu za varstvo naravne in kulturnedediščine se posreduje predlog. da se kot spominska obeležja opredelita skupna grobnica 10. in 8. brigade na območju Gornjega Iga kot tudi lapušna dolina na območju Iške vasi. kjer so bili streljani talci. K točki 6. in 7.) Boris Jakopin je opozoril. da je v tehmčnem poročilu na strani 32. toč. 6. 6. 4 Kultura in druge družbene dejavnosti napaka. in je navedeno. da je na Igu postaja LM. katera že zelo dolgo ne obstoia. Navedeno je tudi. da je nov družbeni dom na Igu možno urediti na lokaciji starega gasilskega doma v S-3. po izgradnji novega. Opozoril je. da se gasilsko društvo na Igu že vrsto let prizadeva. da bi lahko razširilo svoj gasilski dom. sedaj pa se tu predvideva nov družbeni dom. Tudi v 11. členu pravilnika. kjer je naveden rezervat RSNZ (Kazensko poboljševalni zavod. je to napaka. ker je to rezervat republiškega sekretariata za občo upravo in pravosodje. To vse skupaj pomeni. da so zadeve prepi-sane iz dokumentov. ki so stare že nekaj let. Predsedujoča je pojasnila. da se v Uradnem listu SRS objavi samo odlok. posredovane pripombe pa ne vplivajo na sprejem odldka. Na pripombe tov. Jakopina je poiasnilo podal predstavnik LUZ TOZD Urbanizem Ljubljana. pripombe bodo upoštevane ob dokončni izdeiavi tehničnega poročila. Delegati so soglasno sprejeli SKLEP: 1. Sprejmese predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v KS Golo Zapotok in KS Rob. 2. Sprejme se predlog odloka o prostorskih ureditvervti pogojih v KS Ig. Iška vas in Tomišelj. K točki 8.) Delegati so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se predlog sklepa o soglasju k statutu občin-ske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 9.) Delegati so soglasno sprejeli SKLEPE: 1. Sprejme se predlog za imenovanje pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1985. 2. Sprejme se predlog za imenovanje članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vi6-Rudnik. 3. Sprejme se sklep o razrešitvi Krumberger Franca predsed-nika komisije za odnose z verskimi skupnostmi, imenuje se Fegeš dr. Jože za predsednika komisije za odnose z verskimi skupnostmi, 4. Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje Miran Železnik, roj. 1954, dipl. pravnik, stanuje v Senovem, Bračičeva 1. 5. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: 1. Dobrovnik-Zima Tadeja, roj. 1958, dipl. pravnica, Lj. M. Krpana 75, 2. Dolenc Bojan, roj. 1949, dipl. pravnik, stanuje Topoljšica 61 3. Jagodic Tone, roj. 1957, dipl. pravnik, Lj. Podvozna pot 2, 4. Komar Jadek Dagmar, roj. 1957, dipl. pravnik, Medno 70. 5. Praprotnik Alenka, roj. 1953, dipl. pravnik, Topniška 17 KtočkMO.) Delegati so soglasno sprejeii SKLEP: Za kraj praznovanja občinskega praznika v letu 1985 se doioči krajevna skupnost Trnovo. KtočkML) Steiner Lojzka je posredovala predloge predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik k programu dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985: - v program dela so vključeni nekateri predlogi, ki jih je za obravnavo skupščine občine predlagala OK SZDL iz svojega programa dela za leto 1985. Nekaterim zadevam, kot je problema-tika računalništva v naši občini je potrebno dati še poseben poudarek. Pri vključitvi zadeve v program dela zborov je treba navesti še nosilce in rok, - v zvezi z načrtovanjem dela sekretariata za LO pedsedstvo OK SZDL meni, da je potrebno posebno pozornost posvetiti uresničevanju družbene samozaščite in uveljavljanju narodne zaščite v občini, - predsedstvo podpira predlog, da naj se kot predlagatelj na sejah zborov skupščine občine pojavlja tista služba oz. komite, ki je za zadevo odgovoren, ne pa kot je praksa, da skoraj izključno v tej vlogi nastopa izvršni svet. Miroslav Petje je posredoval mnenje predsedstva OS ZSS, da bf ob podaji informacije o poslovanju OZD v letu 1984 z izvajanjem resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1984 v II. trimesečju vključili tudi poročilo o obravnavi zaključnih računov za leto 1984. (str. 44. točka 7). Brane Bertoncelj je predlagal obravnavo: problematiko mladin-ske delikvence, delo in problematiko občinske komisije za proš-nje in pritožbe, delo in problematiko razpisnih komisij OZD in urejanje odnosov z verskimi skupnostmi. Marija Stanič je pojasnila, da je predsedstvo skupščine obrav-navalo predloge OK SZDL ter menilo, da bi področje računalniš-tva vključiii v delo zborov s tem, da bi bil nosilec Srednja šola za računalništvo in Elektrofakulteta in sicer v II. četrtletju. V zvezi s pobudo za vključitev SLO in DS, je predsedstvo menilo, da je bilo to področje že obravnavano v lanskem letu in bi to pobudo predsedstva OK SZDL posredovali svetu za LO in DS, ki bi o njej razpravljal. Predsedstvo skupščine podira tudi pobudo, da se kot predlagatelji zadev pogosteje pojavljajo komiteji oz. upravni organi kot nosilci priprav gradiv za seje zborov skupščine. Kar pa zadeva pobud tov. Brtonclja, je predlagala, da o njih razpravlja predsedstvo skupščine. Vilma Snoj je predlagala, da se v program dela zborov vključi tudi problematiko šolstva, VVO itd. Tov. Staničeva je odgovorila, da so se že na zboru odločili, da takih poročil na sejah zbora ne bi imeli, razen če bi šlo za tehtno problematiko, npr. odnosi med skupščino in SIS. Razpravljala sta še Maks Klanšek in Mišica Borut. Delegati so sprejeli SKLEP: Sprejme se program dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985. Pobude za dopolnitev programa se posredujejo predsedstvu skupščine. Seja družbenopolitičnega zbora je bila zaključena ob 16.30. Po stenogramu zapisnik povzela: Predsednica DPZ Divna Potočar, I. r. Marija Stanič, I. r. SKRAJSAN ZAPISNIK 27. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 19. decembra 1984 po končani skupni seji vseh zborov. Sejo zbora združenega dela je na podlagi statuta občine in poslovnika skupščine občine sklical in vodil Anton Dolničar, predsednik zbora. Tov. Dolničar je pred predlaganjem dnevnega reda opozoril, da so vodje delegacij in vodje konferenc delegacij prejeli pisni predlog za razširitev dnevnega reda 27. seje zbora združenega dela z obravnavo in sprejemom osnutka dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1985. Istočasno je predlagal, glede na sklep seje izvršnega sveta skupščineobčinezdne 19.12. 1984, da zbor razšfri dnevni red še s predlogom sklepa o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica. Predlog sklepa je bil delegatom predložen na seji. Zbor združenega dela je soglašal z razširitvijo dnevnega reda 27. seje s predlaganima točkama in nato soglasno sprejel nasled-nji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 12. skupnega zasedanja z dne29. 10. 1984, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985, 5. Uresničevanje sklepov skupščine občine o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadalj-njimi usmeritvami in predlogi, 6. Informacija o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar-september 1984, 7. predlog sklepa o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica, 8. Investicijske aktivnosti v gospodarstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik, 9. Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1985, 10. Predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v obči-nah in mestu Ljubljana za leto 1984, 11. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 12. Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske bla-govne rezerve v letu 1985, 13. Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov, 14. Osnutek dogovora o usklajevanju davčnepolitikevletu 1985, 15. Predlog odloka o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skuplni atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS-102-Tr-novo, 16. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103-Murgle -IV. faza, 17. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP-4 Plutal. 18. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-220/1-Brezovica, . 19. Predlog spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 20. Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 21. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v SR Sloveniji, 22. Obravnava gradiv za sejo skupščine mesta Ljubljane in dele-giranje delegatov s sejo zbora združenega dela SML KtočkM. Predsednik zbora je poročal, da je pooblastilo oddalo 43 dele-gatov od skupno 49 delegatov zbora ter da |e seja zbora sklepčna. Seje se niso udeležili delegati naslednjih konferenc delegacij: - št. 2 - Savske elektrarne, - št. 4 - Iskra TOZD SEM. - št. 12 - llirija Vedrog TOZD Kozmetika, - št. 13. - Kemijski inštitut Boris Kidrič. - št. 19«-Zmaga. - št. 38 - FAGG. Na seji zbora so bili prisotni še: - Marta Kalpič-Zalar. namestnica predsednika IS.' - Stane Droljc, Andrej Glavnik, Stane Abunar. člani IS - predstavnika občinske raziskovalne skupnosti. - Mitja Paulin, direktor uprave za družbene prihodke. - ing. Emilija Medveš, ing. Jože Zupančič. Vera Pogačar. stro-kovni delavci upravnih organov. Ktočki2. Zbor je soglasno odobril skrajšan zapisnik 12. skupnega zase-danja zborov skupščine občine z dne 29. oktobra 1984. Predsednk zbora je podal delegatom tudi pojasilo da občasno v delegatskem grdivu ni mogoče tekoče objaviti skrajšanih zapi-snikov sej zborov, in sicer tokrat. ko je sejno gradivo oddano v tisk pred zasedanjem zborov ali na dan zasedanja. V takem primeru so skrajšani zapisniki sej predloženi v razpravo in odo-britev naknadno, sprejeti sklepi in predlogi pa so tekoče izvršeni. K točki 3. Vprašanj in predlogov delegati zbora niso posredovali.. K točki 4. Uvodno poročilo in stališče izvršnega sveta do amandmaja. ki ga je podala delegacija KS Vič in SIS za zaposlovanje. je bilo podano na skupni seji vseh zborov. V razpravi sta sodelovala dr. Miran Mihelčič. delegat KD št 39-Fakulteta za elektrotehniko in Stane Droljc. član IS. Pisno vprašanje pa je podala KD št. 35-OŠ Franc Leskošek-Luka (Bičevje). Delegat dr, Mihelčič je v razprvi pcdal naslednja stališča oz. predloge: - k poglavju III. točka 1 - Ekonomski oanosi s tujino - OZD. ki kadrovsko niso usposobljene za vkl|učevanje v ekonomske odnose s tujino, bi se po mnenju delegacije. morale povezovati z drugimi organizacijami združenega dela. Z večjim izvozom bodo po resolucijskih predvidevanjih OZD zagotavljale devize tudi za uvoz potrebne literature. Potrebno pa bi bilo zagotoviti uvoz te literature tuai za potrebe raziskovalnih organizacij. Na področju investicij (tč. 2. stran 5 resolucije) delegacija pogreša določeno misel oz. stališče do integracijskih procesov. ki naj bi potekali v prihodnjem letu oz. opredelitev izvršnega sveta skupščine občine in združenega dela do teh procesov. K 3 - zaposlovanje - delegacija postavlja vprašanje. ali bo zagotovljena preskrba z repromaterialom in ali so hkrati ob omejenih možnostih na strani povpraševanja. dane tudi mož-nosti, da povečano proizvodnjo prodamo. Izobraževanju ob delu in iz dela je potrebno posvečati veliko pozornost. Uveljaviti je potrebno delitev OD po rezultatih dela. v določanju zahtevnosti posameznih del in nalog pa zagotavljati večjo težjo odgovornosti in pogojem dela. K 4 - raziskovanie - Hkrati z oceno perspektive sedanjih proiz-vodnih programov OZD. bi po mnenju delegacije morali oceniti tudi. ali imamo v OZD ustrezne tehnološke procese Kljub temu. da je dano raziskovanju ustreznejše mesto v 'esoluciji. je potrebno narediti še določene premike. V bodoče se naj pri uvajanju rezultatov raziskovalnega dela ugotavlja prispevek minulega dela raziskovane dejavnosti v gospodarskih organiza-cijah. Raziskovani dejavnosti bomo morali zagotoviti denama sred-stva tudi za izobraževanje kadrov v tujini. Prodor raziskbvalne dejavnosti in uveljavitev skupnih rezultatov dela raziskovalne dejavnosti in gospodarstva je v veliki men odvisen od tega. ali bomo uspeli podreti že nekaj zidov nezaupanja ki ponekod še obstajajo med to dejavnostjo in gospodarstvom. KD št. 35 je postavila vprašanje. ali je predvidena gradnja WO Brdo ekonomsko upravičena ter podala mnenje. da ie gradfija samopostrežne trgovine Horjul neopravičeno izpadla iz tega srednjeročnega plana. Tov. Drolic je predlagal. naj bi predloge in stališča. ki jih je podal delegat KD št. 39 upoštevah pri programiranju dela izvrš-nega sveta ter pri konkretizaciji aktivnosti na področju uresniče-vanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Podal je tudi poiasnilo delegatu KD št. 35. in sicer. da je gradnja VVO Brdo opredeljena v programu samoprispevka III. ki je bil verificiran. DO Mercator Rožnik kot investitor v letu 1985 ne more zagoto-viti izgradnje samopostrežne trgovine v Horjulu. Zato bodo priza-devanja usmeriena v to. da bi bila ta investicija že ob pripravi dogovora o temeljih plana uvrščena med prednostne naložbe na začetku naslednjega srednjeročnega obdobja.. Zbor združenega deia glede na podano stališče izvršrega sveta ni sprejel amandmaja SIS za zaposlovanje. soglasno pa je sprejel: 1. predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z naslednjim dopolnitvama. ki ju je predlagal izvršni svet: V poglavju III 2 točka 1 se vnese besedilo: - ABC Pomurka DO Delikatesa: začetek in dokončanje trgovine osnovne preskrbe s 600 m' neto prodajne površme v soseski VS-6. Vrednost investicije 70 000.000 din - DO Alpina Žlri TOZD Proizvodnja - izgradnja proizvodnega obrata v Šentjoštu. 2. predloge in stališča KD št. 39. podane v razpravi. ki se naj upoštevajo pri programiranju dela izvršnega sveta in prl konkreti-zaciji aktivnosti na področju uresnicevanja dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizacije. KtočkiS. Uvodno poročilo je bilo podano na skupni seji vseh zborov. V razpravi sta sodelovala dr. Miran Mihelčič. delegat KD št. 39 Fakulteta za elektrotehniko in Franc Jarc. predstavnik občinske raziskovalne skupnosti. Dr. Mihelčič je opozoril. da je treba dejansko uresničiti stalen pretok znanja iz raziskovalne dejavnosti v gospodrstvo. hkrati pa spremehiti način dela in sodelovanja. Pri določanju raziskovalnih nalog moramo jasno definirati roke. obveznosti in da se potrdijo rezultati raziskovalnega dela v gospodarstvu. Franc Jarc je seznanil zbor s sklepom. ki ga je sprejela občin-ska raziskovalnaskupnost na seji.18. 12. 1984 in predlagal. da se predlog aktivnosti pod IV. poročila dopolni z naslednjim skle-pom: "V najkrajšem roku naj se seslanejo predstavniki občinske raziskovalne skupnosti. odbora za pospeševanje inovaci|ske in raziskovalne dejvnosti pri občinski raziskovalni skupnosti. Raz-vojnega sveta pri izvršnem svetu skupščlne občine in predstav-niki odbora za inventivno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu z namenom. da uskladijo zadolžitve in se dogovorijo o razdelitvi nalog na posameznih področjih tako da se te ne bodo podvajale. Vsako dejavnost naj prevzame en sam koordinator. Sklicatelj sestanka naj bo izvršni svet občlne oz. ustrezen organ«. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. poročilo o uresničevanju sklepov skupščine občlne o ra- ziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi, 2. predlog sklepa, ki ga je predlagaia občinska raziskovalna skupnost 3. ter predloge delegata KD št. 39. Ktočki6. Uvodno poročilo k informaciji o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar-september 1984 je bilo podano na skupni seji vseh zborov. V razpravi sta sodelovala dr. Miran Mihelčič, delegat KD št. 39, ki je postavil vprašanje, ali imajo OZO, ki poslujejo z izgubo, dovolj lastnega rezervnega sklada za pokrivanje izgube in Stane Droljc, član IS, ki je podal ustrezno pojasnilo. Zbor združenega dela je soglasno sprejel predloženo informa-cijo. K točki 7. Pri obravnavi predloga sklepa o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica so bili prisotni predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij ter temeljne delegacije DO Slovenijales Žičnica. Obrazložitev predloga sklepa je podal Stane Droljc, član IS. Izvršni svet ocenjuje, da so se razmere v DO Slovenijales Žičnica v času od aprila 1984, ko je bil sprejet sklep o začasnetn ukrepu družbenega varstva, do danes, bistveno zboljšale, tekoče poslo-vanje je pozitivno. Precej težav pa je zaradi razreševanja nekate-rih obveznosti \z prejšnjih let, ki lahko bistveno vplivajo tudi na poslovne rezultate v letu 1984. Zagotovljene in uresničene so praktično vse naloge iz sklepa zbora združenega dela o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva, zagotovljena je tudi ustrezna kadrovska rešitev, nerešena pa je razdelitev premoženja s TOZD Proizvodnja zračne in proce-sne tehnike s sedežem v Ribnici, ki se je izločila iz sestava delovne organizacije. Dokler ta problem ni rešen, ni možen vpis v sodni register. Da bi začasnemu organu družbenega varstva omogočili izvršitev tudi te naloge, predlaga izvršni svet v sprejem sklep o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva in sicer 1. odstavka točke 9, ki se glasi: »Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa do sprejema samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev in izvršitvi pravne obveznosti ter odgovornosti med TOZD Proizvod-nja zračne in procesne tehnike Ribnica, ki se izloča in preostalim delom DO Slovenijales Žičnica oziroma do dne priglasitve vpisa konstituiranja DO Slovenijales Žičnica v sodni register oziroma najkasneje do 24. aprila 1985«. S predlogom sklepa je bil seznanjen tudi družbeni pravobrani-lec samoupravljanja Ljubljana, ki se s tovrstno razrešitvijo pro-blema strinja. V razpravi je sodeloval Franc Gostič, namestnik predsednika delavskega svela DO Slovenijales Žičnica, ki je obvestil zbor, da je bil delavski svel seznanjen s predlogom o podaljšanju ukrepa družbenega varstva in glede na znano stanje z njim popolnoma soglašal. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega var-stva v DO Slovenijales Žičnica, po katerem se spremeni 1. odsta-vek točke 9 sklepa zbora z dne 25. 4. 1984. KtoCRiS. V razpravi o poročilu o investicijski aktivnosti v gospodarstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik je sodeloval dr. Miran Mihe'čič, delegat KD št. 39-Fakulteta za elektrotehniko in predlagal, da se kljub številnim tabelaričnim prikazom vendarle poskuša zboljšati vsebinsko kvaliteto take analize s tem, da bi dodali analizi tudi podatke, ali so investicije dale predvidene rezultate, (npr. poveča-nje obsega proizvodnje, produktivnosti, izvoza, vpliv na tehno-loški napredek itd.). Tov. Droljc je s predlogom delegata soglašal, a opozoril, da s temi podatki predlagatelj ne razpolaga, težko jih je tudi dobiti, da pa bi morali v bodoče zagotoviti spremljanje obljubljenega, napo-vedanega in uresničenega. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel poročilo o investicijski aktivnosti v gospodarstvu občine Ljubljana Vič-Rudnik z ugotovitvami in usmeritvami predlagatelja ter s pobudo delegata KD št. 39. K točki 9. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno sprejel predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1985. KtočkMO. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. KtočkiH. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. Ktočki12. KD št. 49-Delovna skupnost upravnih organov občine je podala pisni predlog, naj strokovna služba, glede na to, da je zakon o blagovnih rezervah šele v fazi predloga za izdajo, ponovno prouči pravno podlago odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1985. Tov. Kalpičeva, namestnica predsednika izvršnega sveta je pojasnila, da je izvršni svet proučil pripombo konference delega-cij. Obrazložitev k predlogu odloka je nejasna in v bistvu navaja k temu, da je sprejem občinskega odloka odvisen od sprejetja republiškega zakona. Dejstvo pa je, da je bil zakon o republiških blagovnih rezervah sprejet že leta 1976 in usklajen leta 1983. V 5. členu republiškega zakona, na katerem temelji tudi predloženi odlok, je določeno, da vire in način financiranja občinskih bla-govnih rezerv določajo občine z občinskimi predpisi. Istočasno je v imenu izvršnega sveta predlagala spremembo besedila 5. člena odloka v tem, da odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Delegatka KD št. 49 je bila s pojasnilom zadovoljna. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1985 s predlagano spremembo 5. člena. KtočkM3. Krajšo uvodno obrazložitev k osnutku odloka o spremembi odloka o davkih občanov je podal Mitja Paulin, direktor uprave za družbene prihodke ter predlagal v imenu izvršnega sveta, da se stopnja davka od OD delavcev v višini 0,50% nadomesti s stopnjo 0,35%. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov s predlagano spremembo stopnje 0,50 na 0,35%. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov s predlagano spremembo stopnje 0,50 na 0,35%. KtočkiU. Uvodno poročilo k osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 je podal Mitja Paulin, direktor uprave za družbene prihodke. Pojasnil je, da osnutek dogovora temelji na predlogu medrepu-bliškega dogovora o usklajevanju davčnega sistema, osnutka medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike in osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov. O vseh treh aktih bo razpravljala republiška skupščina v mesecu decembru 1984. Preko skupin delegatov za zbor združenega dela in zbor občin skupščine SRS so bile podane pripombe in predlogi na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov glede obdavčevania izdelkov suhe robe z davkom po odbitku. Tudi izvršni svet skupščine občine je k osnutku dogovora sprejel pripombe in predloge k členom 12. točka 6 in 7, 18 in 19. V razpravi so sodelovali Lado Trček, delegat KD št. 7-lskracom-merce TOZD Servisi, Albin Oven, delegat KD št. 44-obrtna dejav-nost in Mitja Paulin, pisno mnenje pa je podala KD št. 49-Delovna . skupnost upravnih organov občine. KD št. 7 je predlagala, da se lestvica v 22. členu spremeni tako, da ie začetna osnova glede vrednosti prostorov, ki se v sezoni ali občasno uporabljajo za počitek in oddih nižja ter da je nadaljnja rast bolj progresivna. V 25. členu se naj prouči možnost nada-njega zmanjševanja stopnje prometnega davka na pivo od pred-laganih 30% ter povečanje pri žganih pijačah. Brezalkoholne pijače se naj oproste prometnega davka. KD št. 44 je opozorila, da dejstvo, da spremembe in dopolnitve zakona o davkih občanov še niso sprejete, otežujejo podajo konkretnih in utemeljenih predlogov. Vse predlagane rešitve nove davčne zakonodaje in tako tudi obravnavani dogovor zožuje ugotovitve, stališča in sklepe sku-pščine SR Slovenije o stanju in usmeritvah razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji, kakor tudi resolucije o politiki izva-janja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 na tem področju. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1985 po mnenju konference vsebinsko rešuje izvajanje davčne politike na dokaj stereotipen način, razen novin, ki so predvidene z osnutkom zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o davkih občanov. K osnutku dogovora pa konferenca podaja naslednje predloge: KU.členu: Proporcionalne stopnje so že v varianti od 35% do 45% previ-soke, zato naj bi bila najvišja stopnja 35%; KiS.členu: V trenutni situaciji bi bilo potrebno temeljito proučiti pavšalno obdavčitev. Predlagamo čim manj omejitev in širitvi krog zave-zancev, ki bi bili obdavčeni s pavšalnim letnim zneskom davka; K16.'členu: Predlagana rešitev je po ugotovitvah celo manj ugodna od dosedanje. Za naložbe se naj zniža davčna osnova najmanj za 50%; K17. členu: Vse predvidene davčne olajšave, bi morale biti v funkciji pospeševanja in razvoja drobnega gospodarstva in uporabljene tako kot predvideva naša občinska resolucija o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1985. - nekatere davčne olajšave, predvsem po tako imenovane socialne bi lahko črtali, ker se lahko to reši z realno odmero davka, - davčna olajšava za novozaposlene delavce ni stimulativna. K 22. tlenu: Vse predlagane stopnje so previsoke. Točka 3 poslovni prostori - v kolikor obrtnik sam opravlja obrtno dejavnost, poslovni prostor ne bi smel biti podvržen plačilu davka. KD št. 49 je podala naslednje mnenje: a) Davek od premoženja ne predstavlja stimulacije za varčeva-nje. S takimi ukrepi podpiramo potrošništvo in »zapravljanje« denarja za draga potovanja in uživanja vseh vrst (od popivanja do nakupov ne neobhodno potrebnih življenskih potrebščin). Družba, ki ne podpira ustvarjanja samo siromaši in po nepo-trebnem dela krivico onim, ki varčujejo irvvlagajo svoje prihranke v gradnjo... Predlagamo, da se vendar enkrat pametno obdavči izvirni dohodek, saj bomo potem imeli enake možnosti za nadaljnje razporejanje svojih dohodkov; , b) Posedovanje avtomobila je že dovolj obdavčeno (ob nakupu. ob registraciji in potem še pri gorivu) in ga ne bi kazalo ponovno obdavčevati; c) Ne strinjamo se s predlogom obdavčitve traktorjev, saj so vendar nosilci pridelovanja hrane (dovolj je že težav z rezervnimi deli) Pričakovali bi olajšave. ne pa obdavčitve; d) Pri obdavčitvi plovnih pbjektov je treba določiti standard plovnega objekta in obdavčiti one. ki jih poganja bencin, ne pa veter. • SKLEP: Zbor združenega dela je sprejei osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 s podanimi predlogi. Uprava za družbene prihodke je zadolžena. da poripombe in predloge. sprejete na sejah zborov skupščine občine k osnutku dogovora zbere in posreduje republiški upravi za družbene pri-hodke. KtočkMS. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS 102-Trnovo. Kto4kM6. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103 Murgle IV. faza. KtočkM7. Razprave ni bilo. SKLEP; Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VP-4 Plutal. Ktočki18. . Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 220/1 - Brezovica. Ktočki19. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog sprememb dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zem-Ijišča ali gozda. K točki 20. Razprave ni bilo. . ' SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Ktočki21. Delegat KD št. 39-Fakulteta za elektrotehniko dr. Miran Mihelčič je v razpravi podal pripombo k 15. členu dogovora in sicer. da je treba vrednotenje del in nalog dejansko potrditi v rezultatih dela funkcionarja ler opozoril. da glede na to. da bodo funkcionarji plačevani po rezultatih dela. verjetno lahko pričaku-jemo, da bomo priča objavi diferenciacije po rezultatih dela funkcionarja. SKLEP: Zbor združenega dela je 1. z večino glasov (2 vzdržana) sprejel predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v SRS, 2. soglasno sprejel sklepa; - sklep, da je za podpisnika družbenega dogovora določen Maks Klanšek, predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik, - sklep o imenovanju Borisa Šebenika za delegata v komisijo za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora. K točki 22. Namestnica predsednika izvršnega sveta, Marta Kalpič-Zalar je zbor seznanila s pripombarni in predlogi, ki jih je izvršni svet sprejel k: - predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega ptana mesta Ljubljana za leto 1985, - poročilu o poslovanju Območne vodne skupnosti za območje Ijubijanskih občin v letu 1983,( - nadaljevanju programa gVadnje prometne infrastrukture v Ljubljani in - informaciji o vzdrževanju cest na območju IjubljansKih občin v letošnjem lelu. SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel predloge iri pripombe, ki jih je oblikoval izvršni svet ter sklenil, da jih delegati, delegirani na sejo zbora združenega dela podajo in zastopajo. Na 31. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane dne 25. 12. 1984 so bili delegirani naslednji delegati: - podrcčje gospodarstva: 1. Jakoš Sandi, KDšt. 29, 2. Jeretina Minka, KD št. 26, 3. Piskernik MHan, KD št. 17, 4. Pirman Karel, KD št. 5 ' - področje kulture in prosvete: 5. Rupel Barbara, KD št. 37, 6. dr.Tajnšek Tone, KD št. 41 - za področje zdravstva in sociale: 7. dr. Žorž Gojimir, KD št. 43 - področje obrti: 8. Oven Albin, KD št. 44 - področje kmetijstva-. 9. Levstik Ivan, KD št. 48. Za podajo sprejetih predlogov in pripomb je bil pooblaščen ing. Milan Piskernik. Pred zaključkom seje je Anton Dolničar, predsednik zbora izrekel delegatom in preko njih vsem delegatom in delegacijam za zbor združenega dela srečno in uspešno novo leto 1985. Seja zbora je bila zaključena ob 18.25 uri. TajnikzboraZD PredsednikzboraZD Marja Mihelič, I. r. Anton Dolničar, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 28. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 23. januarja 1985 s pričetkom ob 15.30 uri. Sejo je sklical in vodil Anton Dolničar, predsednik zDora. V 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja so bili izvoljeni: 1. Štefan Purič, delegat KD št. 31, 2. Pavla Čepon, delegatka KD &t. 9 in 3. Rado Hiti. delegat KD št. 18. Predsednik zbora je obvestil delegate, da je izvršni svet kot predlagatelj, na podlagi 213. člena statuta občine in 121. člena poslovnika skupščine občine podal predlog, da se osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik umakne z dnev-nega reda 28. seje zbora. Zbor združenega dela je z umikom osnutka odloka o organiza-ciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik soglašal, istočasno pa sprejel tudi predlog za razširitev dnevnega reda s sklepom o določitvi kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1985. Zbor združenega deia je nato sogiasno sprejel naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora. 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 26. seje zbora združe-nega dela in 13. skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21. 11. 1984, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega giba-nja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spome-nike, 5. Osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985, 6. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 7. Predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov, 8. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 9. Predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogo-jev za območje KS Golo-Zapotok in KS Rob, 10. Predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogo-jev za območje KS Ig, Iška vas in TomišeJj, 11. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 12. Predlog sklepa o določitvi kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1985, 13. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, 14. Program dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, — 15. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljub-Ijane in delegiranje delegatov za sejo zbora združenega dela SML. KtočkM.) Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja je podal Štefan Purič. Komisija je na podlagi oddanih pooblastil ugotovila, da je prisotnih 32 delegatov od skupno 49 delegatov zbora in da je seja sklepčna. Po ugotovljeni sklepčnosti so se seje udeležili še 4 delegati. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih konferenc dele-gacij: - št. 5 - Inšt, za elektroniko in vakuumsko tehniko, - št. 6 - IGO, ¦ • . - št. 19-Zmaga, - št. 20 5 Varnost, - št. 21 - Tiskarna Ljubljana, - št. 22 - Mercator Rožnik, TOZD Dolomiti, - št. 25 HP Kolinska - TOZD Vinocet, - št. 33 - VVO Ljubljana Vič-Rudnik, ' ' . - št. 34 - Dom srednjih šol, - št. 36 - OŠ X. Lj. SNOUB (Trnovo), - št. 37 - Šolske delavnice TŠ, - št. 45 - KIT TOZD Posestva, - št. 48-KZ VelikeLašče. Na seji so bili prisotni tudi: - Marta Kalpič-Zalar, namestnica predsednika izvršnega sveta, - Boris Šebenik, Stane Abunar, Metka Simonič, Andrej Glav-nik, člani IS, - Polonca Puhek in Emilija Medveš, strokovni delavki upravnih organov, - Jože Setnikar, sekretar IS. Ktočkl2.) Predsednik zbora je opozoril, da zaradi pomanjkanja prostora v delegatskem gradivu ni objavljen skrajšan zapisnik 27. seje zbora združenega dela z dne 19.12.1984. Zapisnik te seje bo objavljen v naslednjem delegatskem gradivu. Skrajšan zapisnik 26. seje zbora združenega dela z dne 21. novembra 1984 in skrajšan zapisnik 13. skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva z dne 21. novembra 1984 je zbor združenega de!*» brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobril. K točkl3.) Konferenca delegacij št. 41-BF-VTOZD za veterinarstvo je podala pobudo za aktiviranje delegacij in konferenc delegacij za skupščine SIS družbenih dejavnosti. Predsednik zbora je delegate obvestil, da je bila pobuda zbora, sprejeta na 26. seji glede podaljšanja porodniškega dopusta in širitev kroga upravičencev do nadomestitve OD v času porodniš-kega dopusta, podana Skupščini SRS; delegatski vprašanji KD št. 41-BF TVOZD za veterinarstvo, podani na 26. seji zbora pa so delegati, delegirani na sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane postavili na tej seji. Kto6ki4.) Uvodno poročilo k osnutku odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovin-ske spomenike je podala Polonca Puhek, strokovna delavka komiteja za družbene dejavnosti. Poudarila je, da je strokovne osnove za oblikovanje odloka pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kul-turne dediščine. Že v fazi oblikovanja osnutka odloka so bila opravljena določena usklajevanja v občinskem odboru ZZB, v krajevnih skupnostih ter Odboru za to področje pri OK SZDL. Pri izboru delov kulturne in zgodovinske dediščine. zajetih v odloku, so bili upoštevani kriteriji avtentidnost dogodka, zgodo-vinska pomembnost dogodka in likovno estetska vrednost. Vre-dnost osebnega prispevka naj ne bi bil kriterij pri izboru priču-jočih spomenikov. V razpravi sta sodelovala Tomaž Poglajen, delegat KD št. 49-DS upravnih organov občine in Polonca Puhek. Delegat Poglajen je postavil vprašanje, zakaj ni uvrščena med spomenike tudi Dolničarjeva hiša na Šujici, ki je pod spomeniš-kim varstvom. Vprašanje KD št. 49 bo predlagatelj odloka proučil. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike z zadolžitvijo, da predlagatelj prouči vprašanje KD št. 49. KToCklS.) Uvodno porodilo k osnutku dogovora o oblikovanju in razpore-janju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985 je podal Boris Šebenik, član izvršnega sveta. Osnutek dogovora je pripravljen na podlagi resolucijskega predvidevanja, da bodo sredstva za splošno porabo naraščala za 10% počasneje od rastidohodka. Tako naj bi po predvidevanjih znašala rast za dogovorjeno splošno porabo 47,7% na leto 1984. Ljubljanske občine z lastnimi viri ne bodo mogle zbrati potreb-nih sredstev, zato jim bo skupščina SRS odstopila del posebnega republiškega davka s čimer bi Ijubljanske občine oblikovale pri-hodke do višine dogovorjene splošne porabe. Izvršni svet predlaga sprejem osnutka dogovora, imel pa je pripombo na pokrivanje stroškov za črne gradnje in funkcionira-nje inšpekcijskih služb, kar pa naj bi se v postopku oblikovanja predloga dogovora razrešilo. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985 s pripombo izvršnega sveta. K točki 6.) Krajše uvodno poročilo je podal Boris Šebenik, član IS. Izhodišče za oblikovanje sredstev posameznim uporabnikom proračunov občin in mesta je bilo, da že v letošnjem letu pristo-pimo Ij postopnemu odpravljanju zaostajanja rasti OD delavcev uprave, drugih družbenopolitičnih skupnosti in krajevnih skup-nosti v primerjavi z OD zaposlenih v gospodarstvu. Rast materialnih stroškov je predvidena v višini 45% na porabo vletu1984. Na vprašanje Tomaža Poglajna, delegata KD št. 49, ali in v kolikšni meri so upoštevani delovni programi in letni načrti upo-rabnikov, je podal pojasnilo tov. Šebenik. Dejal je, da je težko odgovoriti, koliko so b>li programi in načrti upoštevani ker že 2 leti usklajujemo splošno porabo na nivoju občin in mesta. Osnova za izdelavo občinskega proračuna pa so bili (tudi v lanskem letu), ne samo programi temveč tudi zaključni računi DPS in KS. Na osnovi teh se je valoriziralo sredstva glede na merila, določena po dogovoru. KD št. 46-KZ Ljubljana TZO Vič je predlagala, da izvršni svet prouči, ali je mogoče predvideti na poziciji št. 22-pospeševanje kmetijstva več sredstev za financiranje izdelave razvojnih pro-jektov. Tov. Šebenik je pojasnil. da bo izvršni svet poskušal pobudo realizirati ob razporeditvi na no^o ocenjenih kalkulativnih pri-hodkov. Na vprašanje Bernarda Kluglerja. delegata KD št. 2-Savske elektrarne - kakšna je bila osnova pripravljalcev proračuna, da pri bilanci prihodkov pozicija 1 predvidevajo 114% povečanje prihodkov in pri poziciji 7 94% povečanje - na seji ni bilo dano pojasnilo. zato bo posredovan odgovor v pisni obliki. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 s predlogom KD št. 46 in zadolžitvijo. da prdlagatelj poda pisno pojasnilo na vprašanje KD št. 2. Kto«ki7. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov. K točki 8. Uvodno poročilo k predlogu odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namernbnosti kmetijskega zem-Ijišča ali gozda je podal ing. Andrej Glavnik. član izvršnega sveta. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter pobudo, da Zveza kmetijsko zemljiških skupnosti SRS v bodoče pripravi osnovo oz. dokumente na podlagi kalegorije zemljišč in ne kata-strskih razredov. Ktočki9. K predlogu odloka o sprejemu prostorskih ureditev pogojev za območje KS Golo-Zapotok in KS Rob je podala uvodno poročilo ing. Emilija Medveš. strokovna delavka komiteja za urejanje pro-stora in varstvo okoija. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Golo-Zapotok in KS Rob. * Kto«ki10. Uvodno poročilo je podala ing. Emilija Medveš. ŠKLEP: Zbor združenega dela je soglasno spreiel predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Ig, Iška vas in Tomišelj. KtočklH. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o podaji soglasja k statutu občinske izobraževaine skupnosti Ljub-Ijana Vič-Rudnik. Kto«kl12. Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na 9. seji dne 17. 1. 1985 sprejelo sklep, da predlaga skupščini občine, naj se praznovanje občinskega praznika - 27. aprila organizira v KS Trnovo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o določitvi kra,a praznovanja občinskega praznika v KS Trnovo. Ktočki13. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor združenega dela soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. slep o imenovanju pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v naslednji sestavi: - predsednik Maks Klanšek, - namestnik predsednika dr. Jože Fegeš, - člani Borut Mišica. Julij Planinc, Franc Krumberger, Jože Šketa, Darja Erhatič, Emil Dolčič, Janja Domitrovič, Slavko Sta-mejčič, Divna Potočar, Jože Lekšan in predstavnik KS Trnovo; 2. sklep o imenovanju žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v naslednji sestavi: - predsednik Brane Bertoncelj, - člani dr. Jože Fegeš, Borut Mušica, Anton Pokovec, Stane Škrlj, Kurt Šuček, Andrej Kitak, Marjan Knavs in Bine Lenaršič; 3. sklep o razrešitvi Franca Krumbergerja dotžnosti predsed-nikakomisiie za odnose z verskimi skupnostmi skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik ter o imenovanju Jožeta dr. Fegeša za predsednika te komisije; -4. sklep o imenovanju Mirana Železnika, dipl, pravnika za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani; -5. sklep o izvolitvi Tadeje Dobrovnik Zima, Bojana Dolenca, Toneta Jagodinca, Dagmar Komar-Jadek in Alenko Praprotnik za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani. Ktočki14. K predlogu programa dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 delegati niso podaii pobud in dopolnitev. KD št. 14. je podala pisno stališče, da program predvideva večje število pomembnih nalog, rok za rešitev le-teh pa je kratek. Delegati konference so tudi ocenili, da je detegatsko gradivo pogosto preveč strokovno (kar je sicer pravilno), vendar morajo to gradivo obravnavati delegati, ki izhajajo iz vseh stopenj izobra-zbenih struktur. Tov. Dolničar je obvestil zbor, da je predsedstvo OK SZOL Ljubljana Vič-Rudnik predlagalo, da se v programu dela zborov predvidi tudi obravnava.problematike računalništva in posebno pozornost posveti uresničevanju družbene samozaščite in uve-Ijavljanju narodne zaščite v občini. Predsedstvo podpira predlog, naj se kot predlagatelj na sejah zborov pojavlja pogosteje tista, služba oz. komite, ki je za zadevo odgovoren, ne pa izključno izvršni svet. Hkrati je tov. Dolničar predlagal, da se problematika računal-ništva opredeli z nazivom »vključevanje računalništva v izobraže-valni proces«, kot nosilca oz. pnpravljalca gradiva opredeli Sred-nja šola za računalništvo in Fakulteta za elektrotehniko, morda tudi Intitut Jožef Stefan, rok obravnave pa določi za II. trimesečje. Glede na obravnavo na zasedanju zborov v mesecu oktobru 1984 naj Svet za SLO in DS prouči predlog OK SZDL in poda stališče. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog programa dela zborov skupščine občine za leto 1985 s staliSčem do predloga Predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. KtoftW15. Marta Kalpič-Zalar, namestnica predsednika izvršnega sveta je podala stališča in pripombe izvršnega sveta do naslednjih zadev: 1. osnutek odloka o ureditvi plovbe po vodah na območje Ijub-ljanskih"občin, 2. osnutek odloka o vrtičkarskem redu na območju Ijubljnskih občin, 3. uveljanje organiziranosti in delegatskega sistema v SIS druzbenih dejavnostsi v Ljubljani, 4. poročilo o uresničevanju ugotovitev, stališč in predlogov sku-pščine mesta Ljubljane o telesni kulturi. SKLEP: Zbor združenega dela je podana stališča in pripombe izvršnega sveta sprejel. Na 32. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane je delegiral naslednje delegate: področje gospodarstva: 1. Starič Ivan- KDšt. 15 2. Čepon Pavla - KO št. 9 3. Bilakovič Zdravko - KD št. 32, 4. Klun Silvester - KD št. 7 področje kulturein prosvete: 5. Čretnik Venčeslav - KD št. 39 6. Žerovnik Angelca - KD št. 35 področje zdravstva in sociale: 7. Fakin dr. Mara - KD št. 43 poročje obrti: 8. Smrtnik Franc - KD št. 44 • ... .,":" 9. delegat KD št. 48 - KZ Velike Lašče. """' Delegati so poleg stališč in pripomb, ki jih je podal izvršni svet prejeli tudi pisne pripombe Samoupravne interesne telesnokul-turne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik k točkama 4 in 5 dnevnega reda 32. seje Seja zbor je bila zaključena ob 16.50 uri. Tajnikzbora PredsednikzboraZD Marja Mihelič, l.r. • Anton Dolničar. l.r. SKRAJSAN ZAPISNIK 25. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo dne 19. decembra 1984 po končani 3. skupni seji zborov. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora, Franc Brenčič. Seji zbora so prisostvovali člani izvršnegasveta: Borut Mišica, Stane Droljc, Boris šebenik, Janez Kovač, Marjan Krmavner, Mitja Paulin- direktor uprave za družbene prihodke, predstavniki ZIL TOZD Urbanizem in predstavnik občinske raziskovalne skup-nosti. Predsednik zbora je opozoril delegate, da so vodje delegacij prejeli pisni predlog razširitve dnevnega reda 25. seje zbora z obravnavo in sprejemom »Osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985«. Zbor krajevnih skupnosti je s predlagano razširitvijo dnevnega reda 25. seje soglašal in sprejel naslednji DNEVNI REO: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev zapisnika 12. skupnega zasedanja z dne 29. 10. 1984, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1961-1985 za leto 1985, 5. Uresničevanje sklepov o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi, 6. Predlog odloka o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS 102 -Trnovo, 7. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 103 - Murgle IV. faza, 8. Predlog odloga o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP-4 Plutal, 9. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 220/1 - Brezovica, 10. Informacija o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar-september 1984, 11. Invsticijske aktivnosti gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 12. Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1985, 13. Predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v obči-nah in mestu Ljubljana za leto 1984, 14. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 15. Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske bla-govne rezerve za leto 1985, 16. Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov, 17. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985, 18. Predlog spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 19. Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemjišča ali gozda, 20. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcio-narjev v SR Sloveniji, 21. Obravnava gradiva za skupščino mesta Ljubljane in delegira-nje delegatov za sejo zbora občin SML. KtočkM. Na podlagi oddanih pooblastil na skupni seji je bilo ugotov-Ijeno, da je na seji prisotnih 33 delegatov. S tem je bila sklepčnost zbora podana. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih krajevnih skup-nosti: Brdo, Lavrica, Rob, Tomišelj in Želimlje. K točki 2. Skrajšan zapisnik 12. skupnega zasedanja z dne 29.10.1984 je bil soglasno odobren. Ktočki3. Vprašanja in predlogi delegatov 1. KS Iška vas Delegacija podaja pobudo, naj bi pristojne službe izdale dovo-Ijenje, da bi avtobusi, ki prihajajo po Orlovi cesti lahko kljub sedanji prepovedi zavijali levo na Dolenjsko cesto.S tem bi bistveno zmanjšali predvsem jutranje zamude na delo in v šolo, saj je železniški prehod v tem času zaradi povečane frekvence na postaji pogosto zaprt. 2. KS Kolezija Sprašuje, kdaj bo porušena in odstrajena baraka na Koseskega 29. Ktočki4. Predlog rsolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985. Uvodno poročilo in stališče izvršnega sveta do amandmaja, ki ga je podala delegacija KS Vič in SIS za zaposlovanje je bilo podano na skupni seji zborov. Pisni pripombi sta podali delegacija KS Milan Česnik in Horjul. Delegacija KS Milan Česnik predlaga zboru, naj izvršni svet skupščine trimesečno obvešča zbore občinske skupščine o ure-sničevanju resolucije. V razpravi so sodelovali delegati KS Malči Belič-Zorko Ukmar, Krim-Janez Lužovec, Velike Lašče-Oanez Dolšina, Golo-Zapo-tok-Justin Mihelič in predsednik izvršnega sveta - Borut Mišica. Delegat KS Malči Belič je v razpravi opozoril na pomanjkljivo obdelano področje urejanja prostora, saj ni v resoluciji določeno, kateri zazidalni načrti se bodo sprejemali v letu 1985. Janez Dolšina iz Velikih Lašč se je v razpravi dotaknil vprašanja zdravstvenega varstva. Ob resolucijski opredelitvi, da bo v zdrav-stvu težko obdržati raven zdravstvenega varstva saj ne bo širjenja pravic in zmogljivosti, je delegat vprašal ali to pomeni tudi krče-nje predvidenih zdravstvenih kadrov v novi postaji v Velikih Laščah. V nadaljevanju je poudaril, da je stališče organov in družbeno-političnih organizacij Velikih Lašč in sosednjih krajevnih skup-nosti, ki gravitirajo na to zdravstveno postajo, da je potrebno zagotoviti vsaj približno takšno zdravstveno varnost, kot jo imajo občani v mestnih krajevnih skupnostih. Predsednik IS-Borut Mišica je v razpravi dejal, da se bo izvršni svet zavzemal, da se z izgradnjo nove zdravstvene postaje poskuša zagotoviti načrtovano število zdravstvenih kadrov. Delegatu iz KS Malči Belič pa je predsednik pojasnil, da so zazidalni načrti opredeljeni v programu dela izvršnega sveta in programu dela zborov skupščins in bodo predvidoma objavljeni v delegatskem gradivu v mesecu januarju 1985. Predlagatelj je tudi soglašal s pripombo delegacije KS Milan Cesnik in se obvezuje, da bo trimesečno poročal zborom sku-pščine o uresničevanju resolucije. Zbor krajevnih skupnosti glede na podano stališče izvršnega sveta na skupni seji ni sprejel amandmaja SIS za zaposlovanje, soglasno pa je sprejel 1. Predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine l jubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z nasled-njima dopolnitvama, ki jih je predlagal izvršni svet: , - v poglavju III/2 točka 1 se vnese besedilo: ABC Pomurka DO Delikatesa začetek in dokončanje trgovine osnovne preskrbe s 600 m2 neto prodajne površine v soseski VS-6. Vrednost investi-cije 70.000.000 din in DO Alpina Žiri TOZD proizvodnja in izgrad-nja proizvodnega obrata v Šentjoštu. Ktočki5. , Uresničevanje sklepov o raziskovalni in inventivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami in predlogi Uvodna obrazložitev člana IS k predloženemu poročilu je bila podana na skupni seji zborov. Z usmeritvami in predlogi občinske raziskovalne skupnosti je zbor seznanil predstavnik občinske raziskovalne skupnosti. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel poročilo o uresničevanju sklepov o raziskovalni in inven-tivni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadajnjimi usme-ritvami in predlogi vključno z usmeritvami in sklepi SIS za raz-iskovanje občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ktočkl6. Predlog odloka o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupini atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS-102 Trnovo. Uvodno obrazložitev je podal član IS Janez Kovač. Delegat KS Trnovo Ciril Hočevar je v razpravi predlagal, naj se sprejem zazidalnega načrta odloži v obdobje po letu 1990. V kolikor pa se predlog odloka sprejme, delegacija predlaga spre-membo tipa objekta, kajti predloženi načrti v velikosti preko 180 m2 stanovanjske površine so v sedanjem ekonomskem trenutku očitno prevetiki. Predstavnik predlagalelja in predstavnik ZIL TOZD Urbanizem sta delegatu KS Trnovo pojasnila, da gre za očiten nesporazum, saj gre pri teh objektih za velikosti maksimalno do 125 m2, atrij pa je zasnovan tako, da omogoča gradnjo v dveh fazah. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je z večino glasov (2 glasova proti) sprejel.predlog odloka o sprejemu spremembe zazidalnega načrta za dve skupfni atrijskih hiš v zazidalnem otoku VS - 102 Trnovo. , K točki 77 Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103 Murgle - IV. faza V uvodni obrazložitvi člana IS Janeza Kovača je bilo delegatom pojasnjeno, da se s sprejemom odloka Murgle-IV. faza zaključuje pozidava območja, ki predstavlja zaključno urbano celoto. Pred-lagatelj odloka je opozoril na številne težave, ki so spremljale pripravo odloka, saj se na tem območju globoko zajeda v naselje Pot spominov in tovarištva. Delegatka KS Murgle - Mira Fatur je v razpravi dejala, da delegacija in KS Murgle podpirajo sprejem odloka in predlagajo zboru krajevnih skupnosti, da ga sprejme. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je sogtasno sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103 Murgle - IV. faza. KtotklBJ Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP-4 Plutal V uvodni obrazložitvi je član IS Janez Kovač opozoril zbor, da se z omenjenim zazidalnim načrtom na tem območju namenja precejšen prostor za razvoj drobnega gospodarstva v skladu s cilji in usmeritvami pospeševanja hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva v občini. Delegat KS Stane Sever-Drago Pečenik je v imenu del8gacije in KS Stane Sever podprl sprejem odloka. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel prediog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP-4 Plutal. Ktočki9i Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-220/1 Brezovica Pisne pripombe na predlog odloka so podali Marija Mravlje in solastniki ter Vanda in Vinko Rupnik. Delegat KS Brezovica-Slavko Bučar je seznanil zbor, da je zazidalni načrt VS-220/1 Brezovica v pripravi že dalj časa in je stališče tako delegacije kot krajevne skupnosti, da se ga čimprej sprejme. V razpravt sta sodelovala še delegat KS Malči Belič in predstav-nica ZIL TOZD Urbanizem. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti |e soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidani otok VS-22011 Brezovica. KtOtkMOi Informacija o poslovanju gospodarskih organizacij v obdopju januar-september 1984. Uvodna obrazložitev predsednika izvršnega sveta je bila podana na skupni seji zborov. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predloženo informacijo o poslovanju gospodarskih orga-nizacij v obdobju januar-september 1984. KtočkiH./ ' Investicijske aktivnosti gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel poročilo o investicijski aktivnosti gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik. K toiki 127 Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1985. Uvodno obrazložitev je podal član IS - Boris Šebenik. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1985. KtotkM3J Predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor'krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogo-vora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne pdrabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. KtoikiUJ Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odlokao proračunu občine za leto 1984. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine za leto 1984. Ktočki157 Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1985. V uvodni obrazložitvi je član IS-Boris Šebenik predlagal zboru, dasev5. členu odloka črta veljavnost od 1.1.1985tako, daodlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Zbor je s predlogom predlagatelja soglašal. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1985. KtočkM6i Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov. Uvodoma je Mitja Paulin-direktor uprave za družbene prihodke zboru pojasnil, da v skiadu z dogovorom o usklajevanju davčne politike tiste občine, ki se jim odstopa del posebnega republiš- kega davka od prometa proizvodov in ki torej prejemajo dopol-nilna sredstva iz republiškega proračuna predpišejo stopnjo davka iz OD delavcev v višini 0,35%. Med take občine sodi tudi naša občina, zato se predlaga, da se stopnja davka iz OD zniža \z 0,5% kot je v osnutku odloka na 0,35%. Zbor je s predlogom znižanja stopnje davka iz OD \z 0,50% na 0,35% soglašal. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov. KtodkM7. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. V uvodni obrazložitvi je Mitja Paulin - direktor uprave za družbene prihodke seznanil zbor s pripombami in stališči izvrš-nega sveta občine k predloženemu dogovoru. Pisne pripombe na dogovor je predložiia delegacija KS Rožna dolina. V razpravi sta sodelovla delegata KS Kozarje-Alojz Brdavs in KS Malči Belič-Zorko Ukmar. Oelegat iz Kozarij se je v razpravi dotaknil problematike plače-vanja prispevka za mestno zemljišče. Zanimalo ga je, kje se sredstva zbirajo in v kakšne namene se trošijo. Predstavnika izvršnega sveta sta delegatu pojasnila, da vpraša-nje sicer ne sodi k obravnavi osnutka dogovora, vendar sta v odgovoru delegatu pojasnila, da je z novim zakonom o stavbnih zemljiščih določeno, da se to izterjuje po zakonu o davkih obča-nov. V Ljubljani je dogovorjeno, da se zbrana sredstva v višini 50% namenjajo SIS za 10-leni program izgradnje cestne infra-strukture, 50% pa se preko Komunalne skupnosti namenja raz-voju prometa. Delegat iz KS Malči Belič-Zorko Ukmar je v svoji razpravi predlagal, da se v 8. členu dogovora, ki predpisuje začasno oprostitev davka iz kmetijstva za dohodke od zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi iz sedanjih 4 let podaljša na 5 let; v 9. členu pa predlaga uskladitev cenzusov pri oprostitvi davka iz kmetijstva za zavezance, katerih letni katastrski dohodek negoz-dnih zemljišč ne presega 2050 oziroma za zavezance, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negoz-dnih zemljišč ne presega 2000 din na družinskega člana. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprsjel osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 vključno s pripombami in stališči izvršnega sveta in pripombami delegatov podanih v razpravi. Vse pripombe in predloge k osnutku dogo-vora se posredujejo republiški upravi za družbene prihodke. KtoLki18. Predlog spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetij-skega zemljišča ali gozda. Uvodno obrazložitev je podal Janez Grmovšek-tajnik kmetijsko zemljiške skupnosti. V razpravi so sodelovali delegati KS Krim - Janez Lužovec, Malči Belič-Zorko Ukmar, Rakova Jelša-Franc Kastelic. Delegat iz KS Malči Belič je v svoji razpravi pojasnil, da se je delegaciji ob obravnavi predloga dogovora postavilo vprašanje funkcije prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, saj po sedanji prostorski zakonodaji, ki ne dovoljuje posegov v kmetijski prostor, ta funkcija prispevka prehaja vse bolj v funkcijo davka. Delegacija je bila tudi mnenja, da bi s sprejemom prostorskega plana prenehala veljavnost tega dogo-vora. SKLEP: Zbor krajeVnih skupnosti je soglaSno sprejel predlog spremembe dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zem-Ijišča ali gozda. KtočkM9. Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre-membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembme namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Ktočki20. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merlih za določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v SR Sloveniji. Razprave ni bilo. Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel naslednje SKLEPE: Sprejme se predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v SRS; 2. Za podpisnika družbenega dogovora se določi predsednika skupščine občne Ljubljana Vič-Rudnik Maksa Klanška; 3. Kot delegata v komisijo za spremljanje uresničevanja dogo-vora se imenuje Bonsa Šebenika. Ktočki21. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občine SML Za 30. sejo zbora občin SML, ki bo dne 25. decembra 1984, se delegirajo delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti: 1. Črni vrh - Milan Košir 2. Rudnik - Miro Gregorc 3. Velike Lašče - Janez Dolšina 4. Vrhovci - Janez Grmovšek 5. Murgle-Mira Fatur 6. Krim - Janez Lužovec Za 31. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana se predvi-doma določijo delegacije naslednjih KS: Dobrova, Rakova Jalša, Kozarje, Milan Česnik, Vič in Golo-Zapotok. Ob obravnavi gradiva za 30. sejo zbora občin je zbor soglasno sprejel pripombe in stališča izvšnega sveta in pooblastil delegate za diskusijo k naslednjim točkam: - predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljana za leto 1985, - Nadaljevanje programa gradnje prometne infrastrukture v Ljubljani. Seja zbora je bila zaključena ob 19. uri. TajnikzboraKS Predsednik zbora KS Bojan Zaletel, l.r Franci Brenčič, l.r. SKRAJSAN ZAPISNIK 26. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 23. januarja 1985, s pričetkom ob 15.30 uri. Sejo zbora je sklical predsednik zbora Franc Brenčič, v njegovi odsotnosti pa vodila namestnica predsednika zbora dr. Kukovec Sonja. Seji zbora so prisostvovali člani IS: Boris Šebenik, Janez Kovač, Marjan Krmavner, Tatjana Brank in predstavnika ZIL TOZD Urbanizem Ljubljana. Zbor je na predlog predlagatelja soglašal z umikom Osnutka odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik in sprejel predlog raširitve dnevnega reda z obravnavo sklepa o določitvi kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1985. Po predlaganih spremembah je zbor soglasno sprejei nasiednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 24. seje zbora krajevnih skupnosti in 13. skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21. 11. 1984, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Osnutek odloka o razglasitivi spomenikov delavskega giba-nja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spome-nike, 5. Predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Golo-Zapotok in KS Rob, 6. Predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogqjev za območje KS Ig, Iška vas in Tomišelj, 7. Osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985, 8. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 9. Predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov, 10. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 11. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 12. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, 13. Program dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 14. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo zbora občin SML. KtočkM. V komisijo za verifikacijo pooblastil so bili izvoljeni delegati KS - Iška vas - Maček Anton - Dobrova - Selan Jože - Vič - Trbič Božidar Po pregledu pooblastil je komisija ugotovila, da je na seji od skupno 38 delegatov zbora prisotnih 28 delegatov. S tem je bila sklepčnost zbora podana. Se|e zbora se niso udeležili delegali naslednjih KS: Brdo. Črni vrh. Horjul. Krim. Lavrica. Rob. Rakitna. Rakova Jelša. Tomišelj in Želimlje. Ktočki2. Soglasno sta bila odobrena skrajšana zapisnika 24. seje zbora in 13. skupnega zasedania zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik z dne 21. 11. 1984. Ktočki3. Pisna delegatska vprašanja so predložile delegacije Iga. Peruz-zi|a. Zelenega loga. Rudnika in Murgel. 1. KSIg: Delegacija prosi za odgovor. kakšen je postopek nadaljnje sanacije lokalnega vodovoda na Igu po sprejetih sklepih izvrš-nega sveta skupščine mesta Ljubljane in izvedenih aktivnostih Mestnega vodovoda. 2. KS Peruzzi: Delegacija podaja zahtevo. da se v letu 1985 realizira obveznost do nakupa prostrov za lekarno v TPC Rakovnik. javne telefonske govorilnice ter ureditev križišča Dolenjska cesta - Peruzzijeva. 3. KS Zeleni log: Krajevna skupnost sprašuje. kako je z obnovo mostu preko Malega grabna. da bo omogočal varen prevoz in prehod krajanov ter otrok v osnovno šolo. Delegatu je predstavnik IS pojasnil. da je obnova mostu opre-deljena v prograu za naslednje srednjeročno obdobje. vendar v takšni obliki. da bo dopuščal le prehod pešcem. ne pa za avtomo-bilski prevoz. 4. KS Rudnik: Delegacija opozarja na nevzdržne razmere. ki nastajajo ob čiščenju pločnikov ob Dolenjski cesti in prosi za pojasnilo. kdo je odgovoren za čiščenje le-teh. Obenem delegacija predlaga. da se z izgradnjo južne obvoz-nice in bistveni razbremenitvi Doleniska cesta končno uredi tako, da bo ure/en pas za pešce in pas za kolesarje. 5. KS Murgle Delegacija pred-laga zboru. da delegati v zboru občin skupšine mesta Ljubljane podajo pobudo po pripravi in obravnavi analize z vidika enotnega pristopa in razreševanja problematike ogrevanja stanovanjskih objektov v Ljubljani. Pri portaji pobude izhajajo iz naslednjih ugotovitev: v starem delu Murgel je pnbližno 160 montažmn mš ogrevanih z mazutom. Glede na rnolene dobave mazuta. precejšen porast stroškov na m2 stanovaniske površine obstaja možnost odklopov in prehodov na individualne oblike ogrevanja. kar bi povzročilo povečano požarno ogroženost tega območja (montažni tip objektov) in večje onesnaževanje bivalnega okolja. Pričakujejo. da bi dobro pripravljena analiza s predlogi in usmeritvami lahko prinesla rešitve v cenejših oblikah ogrevanja ter omogočila trajnejšo zaščito okoija. ki ga je v Ljubljani s prehodom na ogrevanje z različnimi trdimi gorivi vse manj. Delegati so predloženo pobudo KS Murgle soglasno sprejeli. K toiki 4. Predlagatelj odloka je uvodoma pojasnil. da je predloženi odlok nastal po temeljiti obravnavi in aktivnostih v socialistični zvezi, krajevnih skupnostih. v sodelovanju z odborom podpisni-kov in spomeniškim varstvom. V razpravi je delegat KS Milan Česnik - Henrik Sebaher predla-gal, naj predlagatelj odlok razširi in zajame vanj tudi ostale pomnike NOV. tako razširjeni odlok pa naj bi omogočil odvijanje različnih oblik aktivnosti in slovesnosti v krajevnih skupnostih. Delegat iz Rožne doline Pavel Lešnjak je predlagal vključitev spomenikov pri Čadu pri Rasti in spomenika padlih v Gregori-novi ulici. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnie za zgodovinske spomenike in predloga po dopolnitvi KS Milan Česnik in Rožna dolina. KtoikiS.) V uvodni obrazložitvi je član IS Janez Kovač zboru pojasnil, da |e projekt naročil izvršni svet z namenom, da se z načrtom opredeli, kje naj se g>adi po skrajšanih postopkih brez zazidalnih načrtov, ampak s sprejetimi urbanističnimi redi. Gre tudi za območje, kjer je veliko površin opredeljenih kot rezervati za potrebe SLO in JLA oziroma širše območje varovanja pitne vode. V razpravi je delegat KS Golo-Zapotok-Justin Mihelič pojasnil, da so bila vsa nesoglasja v fazi razgrnitve usklajena in predlaga zboru. da ga sprejme. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Golo-Zapotok in KS Rob. Ktofcki6.) Predlagatelj je uvodoma pojasnil, da gre pri odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Ig, Iška vas in Tomtšelj za podobno problematiko kot pri odloku za Golo in Rob, vendar pa je tu prisotna še problematika, da smo v območju centralnega pasu za varovanje pitne vode v Ljubljani. V razpravi je delegat KS Iška vas-Anton Maček dejal, da je kljub Številnim usklajevalnim postopkom med KS in predlagateljem bilo dogovorjeno, da se del območja srudi vasi Iška vas in hrib Griže namenita stanovanjski pozidavi, vendar pa predloženi odlok ta zemljišča varuje pred spremembo namembnosti. Predlagatelj je v odgovoru delegatu pojasnil, da je bil v letu 1984 sprejet družbeni plan občine z namenom varovanja kmetij-skih zemljišč. Zemljišče sredi vasi Iška vas, ki ga je KS predlagala, naj se pozida, je v planu opredeljeno kot kmetijsko zemljišče prve kategorije, medtem ko za hrib Griže Ljubljanski zavod za spome-niško varstvo dovoljuje pozidavo le dela območja Griž. Predlagatelj je predlagal krajevni skupnosti, naj občinskemu komiteju za družbeno planiranje predložijo pobudo, da se ob spremembi družbenega plana občine zgoraj navedena sporna zemljišča skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo ponovno pre-gledajo in po možnosti vključijo v območje dovoljene stanovanj-ske pozidave. Delegat KS Iška vas je zahteval pisni odgovor komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je z večino glasov (en glas proti, en glas vzdržan) sprejel predlog odloka o sprejemu prostor-skih ureditvenih pogojev za območje KS Ig, Iška vas in Tomišelj. Ktočki7.) Uvodno obrazložitev k osnutku dogovora o oblikovanju in " razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljub-Ijana za leto 1985 je podal Boris Šebenik, član IS. V razpravi je sodelova delegat KS Milan Česnik SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985. Ktočki8.) Kratko uvodno obrazložitev k osnutku odloka o proračunu občine je podal Boris Šebenik, član IS. Delegat Henrik Sebaher je izhajajoč iz obrazložitve k pro-računu opozoril, da se posebej zagotovljena sredstva v pro-računu natnenjena postopnemu odpravljanju zaostajanja ravni OD delavcev v upravi namenjajo izključno za tiste kategorije na najzahtevnejših delih in nalogah, ne pa za linearno povečanje OD veh zaposlenih. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985. Ktočki9.) SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov. KtOčkHO.) Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupriosti je brez razprave soglasno sprejel predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. KtočkiH. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno brez razprave sprejel predlog sklepa o soglasju k statutu občinske izobraže-valne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Ktodki12. - Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel nasiednje sklepe: 1. Sklep o imenovanju pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1985. 2. Sklep o določitvi KS Trnovo za kraj praznovanja občinskega praznika v letu 1985. 3. Sklep o imenovanju članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. Sklep o razrešitvi Krumberger Franca dolžnosti predsednika komisije za odnose z verskimi skupnostmi in imenovanje dr. Fegeš Jožeta za predsednika te komisije. 5. Sklep o imenovanju Železnik Mirana za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 6. Sklep o izvolitvi 1. Dobrovnik-Zima Tadeje 2. Dolenc Bojana 3. Jagodic Toneta 4. Komar-Jadek Dagmar 5. Praprotnik Alenke s za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani. Ob obravnavi predloga sklepa o določitvi KS Trnovo za kraj praznovanja praznika občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985 sta delegata iz Barja in Viča opozorila, naj Predsedstvo OK SZDL v bodoče pri obrazložitvi sklepa navede le to, ali gre za praznova-nje v mestni ali izvenmestni KS oziroma ali je v predlagani KS že bilo kdaj izvedeno praznovanje. Nista se strinjala s predloženo vsebino obrazložitve, ki navaja zasluge krajevne skupnosti pri gradnji mostov, prizidka in po-dobno. Zbor je razpravo delegatov podprl in spejel sklep, da se predlog delegatov \z razprave posreduje Predsedstvu OK SZDL. Ktočki13.) Zbor krajevnih skupnosti je sprejel pedloženi program dela zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 in predlagane dopolnitve Predsedstva OK SZDL. Ob obravnavi teme »vključevanje računalništva v izobraževalni proces« je delegat \z Vrhovec predlagal, naj se med nosilce priprave teme vključi tudi Zveza za tehnično kulturo Slovenije. KtočkiU.) Pri obravnavi gradiva za sejo zbora občin SML je zbor poobla-stil delegate za diskusijo k naslednjim točkam: - Uveljavljanju organiziranosti in delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v Ljubljani, - Poročilu o uresničevanju ugotovitev, stališč in predlogov skupščine mesta Ljubljane o telesni kulturi, sprejetih na zaseda-njih vseh zborov skupščine mesta Ljubljana dne 1. 3. 1984, - Osnutku odloka o ureditvi plovbe po vodah na območju Ijubljanskih občin in - Osnutku odloka o vrtičkarskem redu na območju Ijubljan-skih občin. Obenem se preko delegatov posreduje skupščini mesta Ljub-Ijane delegatska pobuda KS Murgle po pripravi in obravnavi analize razreševanja problematike ogrevanja stanovanjskih objektov v Ljubljani. 31. seje zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 7. februarja 1985, se udeležijo delegati naslednjih krajevnih skup-nosti: 1. Iška vas - Maček Anton 2. Vič - Trbič Božidar 3. Dobrova - Selan Jože 4. Kozarje - Smerajc Stane 5. Podpeč-Preserje - Intihar Anton 6. Rožna dolina - Lešnjak Pavel Predvidoma se za 32. sejo zbora občin določijo delegati naslednjih KS: Turjak, Brezovica, Golo-Zapotok, Brdo, Črni vrh in Krim. Seja )e bila zaključena ob 17.15 uri. Tajnik zbora KS Namestnica predsednika zbora KS Bojan Zaletel, I. r. dr. Kukovec Sonja, I. r. odgovori na vprašanja delegatov Vprašanje delegacije KS Kozarje, postavljeno na 23. seji ZKS dne 26. 9. 1984: Kamniti Kozarški most na Cesti Dolomit6kega odreda je dotra-jan \n močno poškodovan. Preko mostu vsakodnevno hodi okoli 200 otrok in odraslih. Sanacija mostu je bila predvidena že v letu 1983, vendar do realizacije ni prišlo. Zaradi varnosti krajanov naše KS in širše okolice zahtevamo takojšnjo ureditev mostu. ODGOVOR:' Znano nam je kritično stanje mostu čez Mali graben na Cesti Dolomitskega odreda. Tehnični ukrep za zagotovitev prometne varnosti je bil v tem, da smo že 9. 3. 1984 naročili CP Ljubljana zožitev vozišda na gorvodni strani mostu. S tem smo eliminirali promet nad onim delom oboka, kjer potekajo vzdolžne razpoke med kamnitimi bloki. Ker smo se zavedali resnosti poškodbe, smo s tem začasnim ukrepom zagotovili prometno varnost na mostu. Finančni ukrep za sanacijo objekta pa je odvisen od uskladitve in sprejetja plana popravil za regionalne ceste v letu 1985 med Skupnostjo za ceste Slovenije in Občinsko skupnostjo za ceste. SOZD Združena cestna podjetja Slovenije - DSSS Dtrektor Miran Marussig, dipl. ing. Vprašanje delegacije KS Iška vas, postavljeno na 25 seji ZKS dne19. 12. 1984: Avtobusi, ki vozijo v Ljubljano iz smeri Iga, vozijo preko želez-niškega prehoda na Galjevici. Ta prehod pa je zaradi premikanja in spajanja vlakov predvsem v jutranjih urah velikokrat zaprt. Potniki avtobusov zaradi tega zamujajo na delo in v šolo. Za rešitev tega problema predlagamo, naj bi ustrezne službe izdale dovoljenje avtobusom za zavijanje levo v križišču Dolenjske in Orlove ceste. Mnenja smo, da z našim predlogom soglašajo tudi ostale KS tega področja, zato upamo, da bo predlog rešen pozi-tivno. ODGOVOR; Predložena pobuda preko delegatskega vprašanja vaše delega-cije je bila že večkrat obravnavana tako na zborih kakor tudi v strokovnih službah občine in mesta. Na osnovi razgovorov s predstavniki Republiške skupnosti za ceste o dokončni ureditvi semaforizacije križišča Orlove ceste z Dolenjsko cesto je bilo ponovno poudarjeno. da bo predmetna zadeve rešljiva le v okviru izvedbene dokumentacije. katera je predvidena za omenjeno križišče Zbori skupščine so na svojih zasedanjih 19. decembra 1984 obravnavali med ostalim tudi gradivo mestne skupščine in sicer problematiko gradnje prometne infrastrukture v Ljubljani. Ugoto-vili so, da Karlovško vozlišče ni bilo realizirano v skladu s projek-tom in da je izpadla realizacija omenjenega križišča. Delegati so podprli pobudo ter posredovali tozadevno proble-matiko na skupščino mesta Ljubljane s poudarkom, da je le-ta bila že večKrat obravnavana. pa še vedno ni predvidena dokončna rešitev. Delegati so se zavzeli, da je problem križišča Orlove in Dolenj-ske ceste rešiti v letu 1985. dočim je ureditev Dolenjske ceste, s posebnim poudarkom na ureditev javnega potniškega prometa, rešiti v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986^-1990. Sekretariat izvršnega sveta Vprašanje delegacije KS Barje. postavljeno na 24. seji ZKS dne 21. 11. 1984: Zgornji del Ižanske ceste in naselje Haupmance na območju KS Barje je močno prizadet zaradi prenizke moči električnega toka. Prebivalci ne morejo uporabljati kmetijskih in gospodinjskih stro-jev, niti televizije. Zaradi občutnega nihanja moči se vsi stroji in naprave tudi kvarijo, kar povzroča veliko škodo in stroške. Elektro Ljubljana mesto je zadolženo za realizacijo projekta za 10 kW elektrovod na tem območju. Dne 3. 9. 1984 so nam na vprašanje, kako je s to zadevo. odgovorili, da potrebujejo samo še mnenje Območne vodne skupnosti. Od takrat so pretekli trije meseci. Narejenega ni bilo nič. Prizadeti stanovalci so se obrnili na našo delegacijo z zahtevo, da postavimo delegatsko vprašanje. kdaj bodo rešene njihove upravičene zahteve in odpravljene težave. ki jim povzročajo jezo in stroške in ali so res potrebni trije meseci, da se izda neko mnenje o popolnoma jasni in potrebni zadevi. ODGOVOFV. V letošnji plan investicij smo vključili tudi transformatorsko postajo Haupmance z 10 kV priključkom in pripadajočim nizko-napatostnim omrežjem s predračunsko vrednostjo 5,301.000 din. Pri izdelavi projekta 10 kV priključka pa je prišla do izraza vsa problematika polaganja kabla po barjanskih tleh, ki so občasno tudi poplavljena, prečakanje odvodnih kanalov v različnih nivojih, ki se občasno čistijo - poglabljajo strojno, itd. Da bi se temu izognili, smo skušali pri Cestnem podjetju Ljubljana doseči soglasje k polaganju kabla po robu cestišča Ižanske ceste. Kerse CPL nikakor ni strinjalo s predlagano rešitvijo, smo se odločili, da kabel položimo po prvotno izbrani trasi, vendar ne uporabimo kabel standardne izvedbe temveč specialni kabel, ki je posebno odporen proti raznim mehanskim poškodbam (IPO 25-A). Kabel smo naročili 13. 7.1984 pri Elektrotehni. Dobava kabla je bila obljubljena v IV. kvartalu letošnjega leta. Okvirna cena je bila 3.810 din/m, kar je dvojna cena standardnega kabla. Konec oktobra smo dobili od proizvajalca kablov Fabrike kablova Svetozarevo (FKS) v podpis samoupravni sporazum p dodatnem združevanju denarja za nakup materiala potrebnega pri proizvodnji kablov. Ker na tako izsiljevanje nismo pristali, nam je FKS odpovedala nadaljnjo dobavo vseh 10 kV kablov, med drugim tudi specialnega kabla IPO 25-A, namenjena za priključi-tev TP Haupmance. Čelotna investicija je med tem že dosegla vrednost 11,220.000 din. Ker je postalo jasno, da v letošnjem letu objekta ne bomo mogli več zgraditi iz zgoraj opisanega vzroka, smo se odločili, da v letošnjem letu ne zaprosimo za izdajo gradbenega dovoljenja. Ko se namreč zaprosi za gradbeno dovoljenje, je potrebno prilo-žiti tudi potrdilo SDK o izločenih sredstvih. Izločiti tako velik znesek za objekt, za katerega se ne ve točno, kdaj ga bo možno zgraditi, pa je negospodarno. Izločemh sredstev SDK namreč ne obrestuje. Ker upamo, da bomo do pomladi 1985 razčistili s FKS glede dobave kablov, gre namreč tudi za priključevanje transformator-skih postaj v novih stanovanjskih soseskah, smo kompleten objekt Haupmance vključili v. plan investicij za leto 1985. Ker gre za relaiivno velika denarna sredstva, prosimo, da skušate razumeti naše ravnanje ob vseh zapletih okrog priklju-čnega kabla. Obljubljamo pa, da bomo kljub vsemu vztrajali na zgraditvi objekta v letu 1985. TOZD Elektro Ljubljana mesto Stane Dobrovoljc, Gustav Erklavec Vprašanje delegacije KS Trnovo, postavljeno na 12. skupnem zasedanju zborov dne 29. 10. 1984: Delegacija je postavila vprašanje k oceni uresničevanja resolu-cije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 točki 2 - Stanovanjsko gospodarstvo; zakaj ni usklaje-nosti med Ljubljanskiro urbanističnim zavodom m Inšpekcijskimi službami, da kljub zagotovljenim sredstvom, kasni prenova Eip-prove ulice v Trnovem. ODGOVOR: 1. Leta 1983 je ZIL TOZD Urbanizem LUZ izdelal spremembo zazidalnega načrta za sosesko VS 1 Trnovo, ki je bila potrjena in sprejeta na občinski skupščini novembra 1983. S to spremembo pa je bil tudi potrjen nov program oziroma vsebina preurejenih stavb ob Eipprovi ulici, ki ga je sprejel odbor za prenovo SSS Ljubljana Vič-Rudnik februarja 1983. Šele po verifikaciji spremembe zazidalnega načrta in s tem programa za stavbe ob Eipprovi ulici je bilo upravnemu organu omogočeno, da je začel urejati upravno lokacijsko problematiko. Žal zakonodaja ne ločuje prenove obstoječega stavbnega fonda od gradnje novih stavb in tako z Mestno upravo inšpekcij-skih služb ni bilo mogoče doseči sporazuma o posebnem obrav-navanju prenove. Mestna uprava inšpekcijskih služb dosledno zahteva izdelavo lokacijske dokumentacije in drugih dokumen-tov. Tako mora upravni postopek potekati enako kot za novo-gradnjo. ZIL TOZd Inženiring je naročil 14. 5.1984 lokacijsko dokumen-tacijo za stavbe, komunalne vode in zunanjo ureditev območja prenove Eipprove uhce po spremembi zazidalnega načrta, ki ga je za prenovo določil poleg stavb ob Eipprovi še stavbe ob Karunovi in Trnovskem pristanu skupno 7 dodatnih stavb. ZIL TOZD Urbanizem LUZ, ki naročeno lokacijsko dokumentacijo izdeluje, je pripravil strokovno gradivo in ga dne 17. 7. 1984 dostavil Mestni upravi inšpekcijskih služb in komunalnim TOZD soglasje. Ta soglasja še vedno niso izdana. Problem ne bo rešen, dokler občine in mesto ne bodo zagotovile, da inšpekcijske službe bolj elastično obravnavajo podfočje prenove v primerjavi z novogradnjo. Glede na zadnje usmeritve stanovanjske skupnosti Ljubljana pa bodo dela na prenovi še počasneje napredovala, ker se bodo sredstva usmerjala v vzdrževanje in dejansko sredstva za prenovo niso zagotovljena. k . ZIL TOZD Inženiring Komite za urejanje prostora in varstva okolja SOb Ljubljana Vič-Rudnik 2. Doslej v programe urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik še ni bila uvrščena rekonstrukcija oz. modernizacija Eipprove ulice, ker faznost izgradnje soseske tega ni dopuščala (omogočala). 06 tega, kako bo napredovala prenova stavb ob Eipprovi ulici in od tega, kdaj bosta zgrajena Preskrbovalni center in Družbeni center na tem območju, je odvisna tudi vključitev modernizacije Eipprove ulice v programe urejanja stavbnih zemljišč, saj bo treba za vse navedene objekte najprej zgraditi potrebne komu-nalne priključke. Glede financiranja je bilo ob začetku izgradnje soseske VS-1 Trnovo predvideno, da se v sklopu urejanja stavbnih zemljišč financira tudi rekonstrukcija oz. modernizacija Eipprove ulice. Ugotovili pa smo, da Stnanovanjska skupnost v tnvesticijski pro-.gram za izgradnjo severnega dela soseske VS-1 Trnovo, niti ne Karunove ulice in Ziherlove ulice (ki je medtem že zgrajena) in zato za te namene iz naslova plačil prispevkov investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč niso zagotovljena potrebna finančna sredstva. ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, Enota Vič Vodja enote JOŽE LEKŠAN KAZALO Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 4 Poročilo o delu občinskih upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnikza!eto 1984 8 Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik 20 Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta VS 236 - Ig za zazidalne otoke S9/1, S 9/2, S10/1, S11 in P2 23 Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občineLjubljanaVič-Rudnik 27 Osnutekodlokaospremembahindopolnitvahodlokaodavkihobčanov 30 Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-RudniV 36 Predlog sklepa o obliki nagrade in priznanja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 37 Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi raziskovalne skupnosti LjubljanaVič-Rudnik 38 Predlog sklepa k statutu raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik . 39 Predlpgi komisije za imenovanja, volitve ter kadrovske zadeve 40 Informacija o prispevnih stopnjah SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane v letu 1985 41. Zapisnlki: L - 3. skupne seje zbora KS, zbora združenega dela in DPZ, 46 - 26. in 27. seje družbenopolitičnega zbora, , 47 - 27. in 28. seje zbora združenega dela • "51 -25. in26. sejezbora krajevnih skupnosti ' . 57 Odgovori na vprašanja delegatov 62 Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.