OB RAZSTAVI »NEVIDNE STRANI VIDNE UMETNOSTI« V LOŠKEM MUZEJU V galeriji na loškem gradu je v dneh od 5. do 25. marca 1992 gosto vala didaktična razstava Narodne galerije iz Ljubljane »Nevidne strani vidne umetnosti«, ki jo je pripravila Lidija Tavčar, kustos likovni peda gog v Narodni galeriji. Razstavo je zasnovala kot prikaz materialov in likovnih tehnik, ker je želela učen cem pokazati, »kako so likovna dela nastala in zakaj so takšna, kot se nam danes kažejo.« To je po vrsti že druga didaktična razstava Narodne galerije. Lidija Tavčar je v letu 1988 pripravila raz stavo »Stari mojstri na otroških ris bah«, ki je bila rezultat raziskovalne naloge, temelječe na praktičnem mu zejskem delu, saj so predšolski otroci risali umetnine, razstavljene v stalni zbirki Narodne galerije. Razstava »Nevidne strani vidne umetnosti« je bila v letu 1991 na ogled v Narodni galeriji, zatem pa je obiskala nekatera razstavišča po Sloveniji. Gradivo zanjo so posodili številni javni in zasebni lastniki eks ponatov. Na ogled so bile naravne surovine, iz katerih so nekoč pridobi vali barvo, slikarski in risarski pri bor ter rezbarsko orodje in razstav ljene originalne likovne umetnine Predmeti z razstave »Nevidne strani vidne umetnosti« 254 domačih in tujih mojstrov od srede 15. stoletja do danes. Avtorica si je z razstavo zadala nalogo odgovoriti na vprašanja, ki so ji jih mladi obiskovalci galerije pogo sto zastavljali. Razstavo je koncipi rala tako, da s pomočjo že omenjenih eksponatov, ki so jim dodani razlaga v obliki pisane besede in ponazorila v obliki fotografij ter ilustracije, ki naj mlade zabavajo in animirajo, pri kazuje postopek pri nastajanju na slednjih vrst likovnih umetnin: fre ske, tabelne in oljne slike, reliefa ter oble plastike in nenazadnje risbe, ki je temelj vsakemu likovnemu delu. Razstavo je spremljal bogato ilu striran razstavni katalog (64 str.), ki je izšel v nakladi 3000 izvodov. Bese dilo zanj je prispevala avtorica raz stave, ilustracije pa so delo akadem skega slikarja in ilustratorja Matjaža Schmidta, ki je tudi avtor ilustracij na razstavi. V katalogu je razstava v celoti dokumentirana in tako v knjižni obliki še naprej dostopna vsem, ki jih zanima. Nazornost razstave je še povečalo predvajanje filmov o likovnih tehni kah. Razstava ni bila namenjena samo učencem, kot je zapisano v uvodu v razstavni katalog, temveč je s svojo sporočilnostjo zapolnila mar sikatero vrzel na področju poznava nja upodabljajoče umetnosti tako pri mladih kot tudi pri odrasli muzejski publiki. Na razstavi prikazane teme bi lahko razvrstili v osem tematskih sklopov: 1. Pridobivanje barv v preteklosti. Na ogled so bili mi nerali (malahit, lazurit, limonit, he- matit), iz katerih so včasih pridobi vali barve, in barvila rastlinskega ter živalskega izvora. S predstavitvijo dela akademskega slikarja in kiparja Toneta Lapajneta, ki slika s barjan sko zemljo, je avtorica povezala preteklost, ko so slikarji sami pri pravljali barve s pomočjo mlinčka in terilca, s sedanjostjo, ko so jim na voljo industrijsko izdelane. 2. Freska. Obiskovalci razstave so se lahko seznanili s tehničnim postopkom slikanja freske. Spoznali so, kaj je dnevnica, grafična predlo ga, karton in patronirani vzorec. 3. Tabelno slikarstvo in jajčna tempera. V tem sklopu je bila predstavljena priprava slikarske podloge, to je plasti med slikarskim temeljnikom in slikarsko barvo, pri prava pozlate in punciranje ter pri prava jajčne tempere kot ene izmed tehnik, ki ustreza prenosljivemu te- meljniku. 4. Oljno slikarstvo. Sezna nili smo se s to zvrstjo tabelnega slikarstva, ki se je v Evropi razvilo v prvi polovici 15. stoletja in ki mu je sprva za podlago služil lesen temelj- nik, dokler ga ni izpodrinilo platno. Na primeru slike J. Pynasa smo se lahko poučili, kako so slike v prete klosti potovale in kako so se menja vali njihovi lastniki. Na primeru ti hožitja E. Marchioni pa, kako so slike spreminjale svojo podobo. 5. Odnos fotografija - sli karstvo. Slikarka Ivana Kobilca si je pri slikanju »Poletja« pomagala s črno-belo fotografijo. V tem primeru je fotografija odigrala podobno vlogo kot številni osnutki, skice in študije, ki so jih umetniki risali kot pripravo na svoje podobe. Ob primerjanju fo tografije z reprodukcijo oljne slike smo lahko ugotavljali, kaj je slikarka na oljni sliki dodala. 6. Akvarel in p as tel. Oba sta bila v preteklosti v rabi za kolorira- nje risb. Akvarel ali slikanje z vode nimi barvami kot svetlobo izkorišča belino papirja, ker bele barve akva- relisti ne poznajo. Pastel, to slabo obstojno tehniko slikanja s suhimi pigmenti, nekateri prištevajo med slikarske tehnike, drugi pa med ri sarske. 255 7. Risarske tehnike. Značaj risbe določa tudi risalni pribor. Nje gova izbira je odvisna od oblike, v kateri se posamezne risalne snovi kažejo. Poznamo trda risala (oglje, kreda, svinčnik) in risalne tekočine (bister, sepia, tuš, črnilo). Vse naštete materiale in tehnike smo lahko spo znali na razstavi. 8. Kiparstvo. Ta zvrst likovne umetnosti ustvarja telesne oblike in učinkuje na tip. Predstavljena je bila z reliefom, ulitim v bron, in oblo plastiko, modelirano v glini in mav cu, ulivano v mavcu ter izrezljano iz lesa. Pri nekaterih kipih je bil re konstruiran tehnični postopek nasta janja. Na tem mestu naj omenimo, da so bili razstavljeni rezbarsko orodje, slikarski in risarski pribor ter slikar ski in risarski material na tej razstavi izposojeni iz zapuščine podobarske vira iz Poljanske doline. V galeriji našega muzeja je raz stava gostovala tri tedne. V tem času si jo je ogledalo 2.215 obiskovalcev, med katerimi so bili v večini učenci oziroma dijaki in njihovi pedagogi. Starostno sestavo obiskovalcev nam približa spodnja tabela: nižja stopnja osnovne šole 423 obiskovalcev višja stopnja osnovne šole 1.141 obiskovalcev srednja šola 374 obiskovalcev posamezniki 277 obiskovalcev skupaj 2.215 obiskovalcev Kot kostus pedagog sem na raz stavi izvedla 40 vodstev za 1.397 obiskovalcev. Aktivno sodelovanje učencev in dijakov na razstavi smo skušali doseči s pomočjo delovnih listov. Uporabili smo tiste, ki jih je posebej za nižjo in višjo stopnjo osnovne šole pripravila Majda Grah- Fridl, kustos pedagog v ptujskem Obiskovalci razstave »Nevidne strani vidne umetnosti« v galeriji na Loškem gradu 256 Pokrajinskem muzeju. Število vod- glede na starost obiskovalcev je raz- stev in razdeljenih delovnih listov vidno iz naslednje tabele: vodstva kustosa pedagoga nižja stopnja osnovne šole 11 skupin - 428 učencev višja stopnja osnovne šole 21 skupin-774 učencev srednja šola 6 skupin-187 dijakov odrasli obiskovalci 2 skupini - 8 obiskovalcev skupaj delovni listi 400 910 110 / 40 skupin -1.397 obiskovalcev 1.420 Na Osnovni šoli Petra Kavčiča so v času razstave pripravili likovni kulturni dan. Učenci višje stopnje so si ogledali razstavo, šestošolci pa so se tudi sami poskusili v upodablja nju; v prostorih stalne muzejske zbirke so risali izbrane muzejske predmete. Razstava njihovih risb, ki jih zdaj hrani pedagoški oddelek Lo škega muzeja, je bila v dneh od 18. do 25. maja 1992 na ogled v muzej skem razstavišču v okroglem stolpu. Ogledalo si jo je 429 obiskovalcev. Našemu vabilu na ogled razstave »Nevidne strani vidne umetnosti« so se odzvale vse osnovne šole v občini razen ene, ter dve od treh srednjih šol v občini. Razstavo sta si ogledali tudi dve skupini osnovnošolcev iz Radovljice in ena iz Stražišča pri Kranju ter skupina dijakov ene iz med ljubljanskih gimnazij. Učitelji so ob ogledu videofilmov o likovnih tehnikah, ogledalo si jih je 430 obi skovalcev ali devet skupin, izrazili željo, da bi bilo to filmsko gradivo dostopno tudi njim oziroma šolam, kar trenutno ni. Razstava je bila tako med mladimi kot med njihovimi pedagogi izredno dobro sprejeta. Avtorici je uspelo, da nam je s pomočjo znanega pedago škega načela »od bližnjega k daljne mu, od znanega k manj znanemu« približala likovne tehnike. Razstava »Nevidne strani vidne umetnosti« je znaten prispevek muzejski pedago giki pri nas. Mira Kalan 257