Ftctenui pis&tm. v 2 m 1931 “4« AD1 — kjai, prilog. . OTMI IICC1 TMII/ Strokovni list za poazdlgo In napredek ofertnIStoa Dravske banovine. ^OBRTNI rtESTNIK^ izhaja tedensk« in «ieer ■vsak .petek l«r stane: celoletne IHa 40’— poUetno Ois 205— posamezna številke . . Mn 1*— skrbefe naše izdajanje »Zanatlije«; v pomanjka* tijti te kardinalne podpore fci boj skoro gotovo me doprinesel teh: uspehov, kot jih je sicer, zakaj nasprotniki naše ideje so imeli1 v rokah Hst in imdli so več ja denar* na sredstva od naših. Čeprav se nam zdaj po zmagi ocituje, odkod in koliko denarja smo prejemali za to borbo. Treponiževalno bi nam 'bilo odgovarjati na vsa ta in po* -dobra vprašanja, ki so samo iz na* ■mesna, docim govoti zavest sama, -da je naše obrtništvo dovoli za ved* no in da se za dosego svojih pravic in v oeigled ciljev za izboljšanje po* loža j a ne straši deprinašati niti ne materijalnih žrtev. Povpraševanje o denarju in podobno.natolcevanje se [je rodilo, nikdar pa ne bo našlo odgovora ,in ne. iapremenilo pojoža* ja. Pač pa odgovor je bil podan dovolj jasno — govorili sta zavest in solidarnost in zdaj hoče : biti1 • ta odgovor naravno preslišan. Toda zaman, kajti glas .enega [je postal vpnav sedaj glas najmočnejše za* hteve množice. Zahvaljeval se,ne bomjza to, ker je feiio to deki, — delo nas vseh, v naš splošen debrobit. Zato smo bili vsi. Uri nam. je bilo kaj na zboljša* nju ležeče, poklicani, da sodeluje* mo, Hvala velia le naši solidarno* sti in veličini našega dela. V tem boju ne je izkazalo, da >ni naše obrt* i ništvo 'tako*, !k®t so jga smatralile nekateri (na. žalost s& se našli taki fočitovaki celo v naših vrstah), namreč, da je manj vzedno, jobrtsi** ■Skim vprašanjem nedozorelo in aato so «e v s pksšnenv podceni jeva* le njegove zmožnosti. ''V skupnem; boj« smo »se šele prav; spoznali med. sebou, v naši slogi «n»o občutili ttudi.šajo edimtva: sta* j novskega' in (narodnostnega, zato *rno tudi v ftejj slogi lahko izprevi* deli. da smo dovolj zmožni1 za reše* v arije takih vprašanj, kakor bomo tudi zmožni' dovolj: vselej in vsega dela*« našejkoristi, pa naj si bodo mišljeno v vprašanju upravljanja avtonomne ločene zbornice. Zedi* njeni bratje, hvala Vaši zavesti1 in moči solidarnosti, prepojenima z neskaljenim diuhom ideje jugoslo* venskega edinstva. Zdaj je naša edina naloga, da gremo složno na delo vsi in za vse, pa tudi za tiste, ki sq morda bili še včeraj za skup* ne zbornice. Tudi te je treba pre* pričati, da so za obrtništvo korist* ne edino le samostojne zbornice obrtništva, od katerih je mogoče pričakovati! to, kar pripada obrtni* kom. Ta ne podcenjujmo tega vprašanja in, ne pustimo si vcepiti vpifešait je lastne Zbornice lit; šele iz M«▼ *** , fcakpr sep že poudarjal, bi bilo vsako delo brez naših srbskih in hr* vatskih tOvatiŠev .'brezpomembno, kp je samd v skupnosti moč, ne pa sedaj, ko je, kakor je slučaj v Slo* vjeniji, odcepljeno naše obrtništvo v vse mogoče organizacije, med ka* teritni ■se nekatere celo z visok odo* nečbiu naslovi, ,pa vkljub temu niso mogle obrtništvu nuditi ničesar. Zato ipraVSm, da je naš prvi korak zdaj, da gremo z brati. Sr bi in Hr* vati skupno na delo. In to delo po* zdravi jam ze v naprej, trdno pre* pričam da bo -rodilo le lepe in dobre uspehe. Otvoritev Obrtnega dana v Gripi % prisotnosti Sti pod pokrpvttebstvom bana g. dr. Drago Marušiča je bS svečano otvorjen prvi Obrtmi dom v dravski bainoviinL Po prihodu jutranjih vlakov so celjski obrtniki z ‘gosti v sprevodu odOcora-kali prad Obrtni dom v Gledaltfki ulici, kjer ue priredila železničarska godba enourni promenadni koncert » Ob 9. uri je prispel basi g. dr. Draga -Marušič, matičar je opat vJč. g, Jurak otvoril slavnost s cerk veniip obredotp v pr*soBiosti zbranih gostov, med katerimi smo opazili g. bana dr. Marušiča, mestnega ržupana g. dr. Goričana, okoliškega župana g. A. Mihelčiča, sretske-*a načelnika g, dr, Hubada, predsednika Saveza obrtniških udruženj v Beogradu «. Života Lazareviča, zasltopnika beograjske Obrtne zbornice g. Marko-vača, padprddšed. Zbornice za TOt "gb-*P0da .Ogrina, generalnega .tajnika Zbornice TGI g. Mohoriča, ministra v pokoju g. 'Kukovca, častnega predsednika (Zveze kbriUiih zadrug v Ljubljani gospoda Jakoba Zadravca, predsednika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josipa Rebek«, obrtniškega veterana ,g. Ivama Rebeka, predsednika Obrtniškega drušjfva v Ljubljani g. Lovro Pič-matia, upravnika Zamaitske banke, gospoda X>grtna, Or predstavnike raznih drugih obrtniških organizacij. (Bo končani 'btagoslpvatvi^dama je imel 'g. ojpat Jurak’ daljši govor o našem 'obrtništvu, o njegovih uffingaih do domovine, družbe in svojega stanu ter o toravilni >wgaii obrtniškega naraščaja. hJin? j* £. 'Vipko fCjfkfir ' ri tV*..•. i.[> . vec pozdravil gospoda bana ter števiL be goste in tovariše. Med burnim odobravanjem inavo&očih je prečitaJ vda-aostmo brzojavko M- Vnel. kralju ter popravno .foreojavk« mitetirskamu predsedniku g. general« Pero Ž Ivkovič« ter ministru za trgovino (id industrijo g. Krtsiti 'KunaanudiJu. (Godba ie zaigrala državno himno in, Rajkovce je naproša g. hana. da’ otvori novi Obrtmi dom.. Ntoto je, adoreno .poasdravljen, povzel besedo g. ban dr. Marušič, iV svojem govora je poudaril važen potneo današnjega dne za celokupno obrtništvo, ki dobiva s tem v naši banovini svoj prvi stanovski dom. Obrtniki so bili vedno steber narodnega gibanja in so v naj-httjšiih čarnih neofluajno branili ne le svoje, marveč tudi pravice vsega naroda. Z otvoritvijo dega doma naj nastopi za obrtništvo nova doba delavnosti, doba dela iza obrtniški naraščaj, ki nau ga vzgajajo v duhu ljubezni do svojega naroda in v blagor domovine. ...Nato isp čestitali in iarekli svoje pozdrave mt*t»i župan g. dr. Goričan, okoliški župan g. Alojzij Mihelčič, predsednik Savetza obiitnjškili udruiže«w u Beogradu g. Života Lazarevič, zastopnik beograjske Obrtne zbornice g. Markovič, podpredsednik Zbornice za TO1 g. Ogrin, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. J. Rebek in poveljnik mesta Celja polkovnik g. Burič. G. ban je odkril spominsko doščo, na kaiteri so ovekovečena imena onih, ki so ustvarili Obrtmi- dom. S tem je bil dom otvonien. Gostje in ostalo občinstvo pa so ,si ogflejd^i kraisno urejano 2n pri- pravljeno raestavo obrtno-nadaljevalne šole, ki žiivo priča o napredku te važne ustanove in za ikar gre največoa zasluga g. šolskemu upravitelju Bizjaku. Razstava je ipokazala lepe uspehe viza-ierttnodti med učencem, mojtstr-cun in Solo.' Ob pol /11. se je pričel v mali divo-uani Celjskega doma v prisotnosti vseh zgoraj naStetih odSičnlkov in obrtnikov Okrožni zbor Zveze obrtnih društev Dramske baeovine. Zborovanje je atvo-ril predsednik g. Jernej Oolčar iz Celja, 'Iti je po uvodnem poizdravu vseh navzočih in po kratkem govoru o pomenu dneva ipodafl besedo strokovnemu'tajniku celjskih obrtniških onganizacij g. Grago Otokarju. Ta je poročal o obrtniških organizacijah, o stanovskih dolžnostih in o stanovski zavednosti. Za njim je govoril g. ban dr. Marušič, čestital je obrtnikom na današnjem slavju in jih pozival, haj neomajno s svojim stanovskim delom vršijo veliko delo za kansolidaciijo države. G. generalni tajnik Zbornice .za TKM v Ljubljani Ivan Mbhoriči je govoril o pospeševanju obrti in podprt svoja izvajanja z obilnimi statističnimi dokazi, g, Josip Rebek pa je govoril o davčnih vprašanjih. Sledili so še reJerati staroste celjskih obrtnikov g. Ivana Rebeka o bodočem delu in nalogah, ki. čakajo naše obrtništvo ter o potrebi ustanovitve obrtniških produktivnih zadrug (predsedstvo Obrtniškega društva de ob tej priliki podarilo g. Ivanu Rebeku diplomo o častnem čflain&tvu), banovinskega zadružnega nadzornika g. .Ignacija Založnika o isplošnem gospodarskem položaju v dnžavi »n naši banovini z ozirom na obstoječo gospodarsko krizo in končno še g. Igliča o obrtniškem naraščaju in organizaciji tiska. Ob (13. se je začel v veliki dvorani Celjskega doma slavnostmi obed, na katerem je predsednik Obrtniškega društva izrekel zahvalo vsem onim, ki so pripomogli do ustvaritve Obrtnega doma. Svoj govor je zaključil z vzklikom ,NU. (Vel. (kralju. Po številnih zdravicah je končno ‘spregovoril g. ban dr. Marušič, ki je bodril cdjske obrtnike k nadaljnjemu, uspešnemu delu. Po njegovem govoru je zaigrala igodba državno hirrtno.. Ob 16. se je začel v dvorani Obrtnega doma občni zbor Zveze obrtnih društev. Predsedoval je zboru predsednik g. Jenpej GoJčar, ki je na kra'tko orisal delovanje Zveze od njenega postanka. Tajniško poročilo, (je prebral g. Drago ‘Žabkar, tki je zlasti poudarjal težkoče, s katerimi se mora boriti Zveza. Storilo še bo vse, da ?e .pritegnejo vsa, še ne včlanjena društva K Zvezi, in da se ustanovijo še npva društva. Blagajniško poročilo je podal g. .Stojan Holobar. Lepo usipeli obrtniški praznik se je nato .zaključil s prijateljskim sestankom obrtnikov ;v Celjskem idomU. Priipomlniti maramo, da so bili zaT stoipniki sibskih in hrvatških obrtniških odganizaclj prav prisrčno pozdrav^jeni ih je bil govor g. Lazareviča sprejet z živahnim odobravanjem. Zlastti toipdo je bil sprejet gavo;r g. baha na batnk rtu, ki je izražal veliko čutečnoat do slovenskega 'Obrtništva. (Vse te guvore bomo skušali v pTih. številki našega glasila objaviti* Op. ur. Kako smo graditi nas dom Celje, 16. julija 1931-Celjski Obrtni dom je dograjen in v nedeljo 19. julija je bila slav* nostna otvoritev in obenem izroči* tev njegovemu namenu. Dolga in težka je bila ,pot z« dosego tega dom«. Naš prijatelj in starosta obrtniške«« gibanja v Celju gospod Ivan Rebek je ob vsaki prilito, na neštetih sestankih in zborovanjih .propagiral idejo Obrtne«« dom« v Celju. N jegovi sodelavci so ob ta* kih (prilikah cesto neverjetno zrna* jevali z glavo, boječ se, velikega, na. pomega dela, Zlasti-pa skora j ttedo* segljrvih stroškov. K je in od kod vzeti sredstva za tako velikopotez* no akcijo? in nekega dne simo zve*, deli, da ima prijatelj Rebek za svo» jo idejo že pripravljen temelt, oni temelj, ki ga je .postavil bivši mini* ster za socijalno poHtikb g. drt Ve* koslav Kukovec. Bil je na razpola* go znesek 250.000 Din in odbor Obrtnega društva je na predlog g. Anton« Lečnika začel pogajanj« z Zlatarko d. d. v Zageebu glede na* kupa njene zgradbe, bivše tovarne zlatnine v Gledališki ulici. Po kratkih pismenih pogajanjih je od* št« deputacijai Obrtnega društvi« v Zagreb, kjer je sklenila z Zlatarko o. d. pismeno predpogodbo m pla* cala n« račun 50.000 jEKn. Ker pa je bila glavnic« 250,000 Din naložena pri celjski Trgov»ko*obrtni kredit* ni zadrugi in vezana na daljšo do. bo, sta ze predplačilo jamčila *rg. Vinko Kukovec in Anton Lečnik pri Ljubljanski kreditni banki, po* družnjci v Celju, Štev. 29. srt:-------- Po sklenjeni predpogodbi so na= stale, razne težkoče vsled tega, ker je b|l upravni) svet Zlatarke d. d. v Parizu in definitivna pogodba je romala trikrat v Pariz in nazaj, predno je bila pravilno vidi ra na od tanaošnjih oblasti in našega konzu^ lrftrf. Sledil je prepis zgradbe na no* vega lastnika Obrtno društvo v V zgradbi satiri so ostali še vsi stroji bivše Zlatarke. Te stroje je kupil g. Anton Lečnik in jih do za=> četkom januarja 1930 odstranil. Se* daj je dal odbor društva izdela* ti načrte in proračune za adaptacij jo zgradbe. Te načrte sta izdelala gg. Konrad Gologranc, stavbenik, in Franjo Nerad, zidarski mojster, oba v Celju. Po temeljitem razmiš* 1 jan. ju je bil sprejet kombiniran na* črt in slo bila razpisana razna dela. Zidarsko delo je prevzel g. Franc Nerad. Oddana so bila tudi vsa •druga dela samo domačim obrtni* ikom. Misliti je bilo treba na nova denarna sredstva, ker je glavnica zadostovala samo za delno kritje kupnine. Da se prepreči zastoj v adaptaciji, je najelo Obrt. društvo pri Celjski posojilnici d. d. v Celju hipotečno posojilo v znesku 300.000 dinarjev. Obenem so bile predlože* ne prošnje raznim denarnim zavo* dom za podporo in za subvencijo ministrstvu trgovine, banski upravi V Ljuibljahi, Zbornici TOI v Ljub* Mahi,' fceljskim strokovnim zadru* gam in mestni občini v Celju. Vse te oblasti iti korporacije so se od* zvili; hvalevredno in posrečilo se je takoj prvo leto spraviti skupaj nadaljnjih $0.000 Din. Delo je šlo krepko naprej in se je celo odplačal meji teh i dolg pri Ljubljanski kre* ■ditni banki. TuUi v letošnjem letu jfc dobilo društvo za dom subvenci* je za 20.000 Din. Obrtni dom v Celju je enonad* štfSjiha zgradba s tremi frontami. V pritličju se naha ja pisarna Obrt* nega društva iri Zverže obrtnih dru* štev dravske banovine v Celju, sej* na dvorana, dva lepa prostora za celjske strokovne zadruge in Tr* govško*obrtnb kreditrio zadrugo, ki pa sta sedai oddana v najem tvrd* k| Aiirea. Dalje je v pritličju soba ta hišiujca In dva oBrtrii&ka lokala, l stM) oba oddana. Desrio v pritlič* ju je velika sofaff. namenjena za vzgoio vajencev. V prvem nad* rovanja, predavanja, tečaje in raz* stave in dve družinski stanovanji, ki ata t#be odidani. V podstrešju je še eno rtian jše družinsko stanova« rije. OdbOF dmštva> je zaenkrat moral odda ti večino prostorov v zg rad* bi vsled vsaj dehte amortizacije in obrestovani« le obstoječega dol* ga. Seveda bo moral odbor društva še vedno računati na event. pod* pore tiri subvencije. Z ObrCnim domom v Celjfu je txw staljen tdrnetj nadaljnjega obrtni* škega gibanja- nele v Celju in bliž» nji iti daljhji celjski okolici.am* pak tudi v vsbj dravski banovini, sa) ima v CeljU svoj sedež Zveza otortnih dnMtev dravskfe banovine, ki je svoje delo aadnji čas zelo poživil« Sedaj, ko ima nad sabo ta opganifeacija trdno streho, bo njefao delo lažje in neovirano. Poleg že oriienjenih gospodov imajo zashige za celjski Obrtni doni! vsi oHi obrtniki, ki so tvorili v zadnjih treh letih odbor Obrtubga v Celju. Na čeki tega od* bora je stsal ves čis gradnje g. Vin* kd Kukovec, M je žrtvoval veHIko časa ih misli precejšen del odgotvori aostl kot predsednik društva. Ne sme Se 8dva*ti zaslug vsem: ižaved* nim čdanom Obrtnega društva, k! sA moralno jpodpirall akcijo svojega odbori. Prezreti šfe nikakor ne mb* rejo fdrvkcvjonarji oblasti in kor* pohicij; ki so priskočili Obrtnemu društvi idejari^k© na pomč. Njih ririimAvanjb Bo rodilo lepe sadove; Odbor Gttrtm&ga društva jfe sedaj končal veliko delo, Šfe večje ga ča» ka pa v bodočnosti. Zavedati se bo moral, da bo v bodoče njegova veli* ka naloga, porabljati te prostore res v namene, katere si je začrtal sam in katere so mu priporočali dobro* tvori. Tako g. ban dr. Marušič, g. po* močnik . bana dr. Pirkmajer kakor podpredsednik Zbornice TOI go* spod Ogrin, so Ob priliki deputacije izrazilo željo, da naj bo Obrtni dom v Celju tudi vajenski dom. Obrtno društvo v Celju bo moralo tem željam slediti in skrbeti za pravilno vzgojo obrtniškega naraščaja izven šole in delavnice. Zanesemo se lah* ko na odbor Obrtnega društva v -Celju, katerega tvorijo priznani agilni delavci v obrtniških organi* zacijaih. Obrtni dom v Celju naj ne bo osaml jen, v na jbližji bodočnosti naj dobi tudi v drugih krajih naše ožje domovine tovariše, ker le tedaj bo mogoče započeto akcijo o mkdin* ski vzgoji obrtniškega naraščaja temeljito izvesti. Ako pa hočemo vse to doseči, potem je potrebna med obrtniškimi vrstami predvsem sloga in še enkrat sloga, medseboj* no razumevanje, . dobrohotno upo* števanje nasprotujočih si mnenj in res prijateljsko in tovariško obče* vanje. Ob (zaključku .lista srno prejeli od načelnika ugledne ljubljanske zadruge sledeči dopis, ki ga v celoti spodaj objavljamo. Pojasnilo na okrožnico Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, katero je izda!) zvezin podnačelnik na vse včlanjene zadruge Gospod podnačelnik smatra za svojo dolžnost, da obvesti v kratkem o -razmerah v Zvezi obrtnih izadrug v Ljubljani včlanjenim zadrugam, ki s tem činom ponovno prezira večino. (Naš hameii je bil, da se spUoh ne sjpu-Sčamb več v (polemiko o skupnih ali 'ločenih zbornicah, katerih vprašanje je rešil že zadnji izredni občni zbor Zveze ih na katerem so (delegati, ki so za-ofotitniš!tvo v 'bivtši ljubljanski kor pa za razne osebne izpade. Nikdar se nismo spuščali, niti dopuščamo kakršnihkoli osebnih napadov, kakor že omenjeno; ali braniti smo -seMpa vedno upravičeni, kar mam Audi nltdo me bo prepovedoval Da pa naša imena v skup* končana. G. podnačelnik zagovarja g. načelnika in utemeljuje, da te napravil vefliko dobrega za naše obrtništvo; (budi . mi. mu vsesa ne odrelkamo, kakor nismo nikdar odrekali «. Franchettiju, bivšemu načelniku Ziveze, da je tudi on svoječasno vettilko sltOril za dobrobit obrtništva, kar nam je v dokaz Zveza sama, katere ustanovitelj je bili on. G. načelnik se je na izrednem občnem ž!boru i/Jjavil, ko je pretežna večina!'fegl?isova)la, da je za ločene zbornice. da bo judi on v teni ipravcu naprej deloval. Trdno smo bili uverjeni, da bo fp ;tudi res storil, kar se pa . žal ni storilo, Opeiovario smo ga Že pobrili, 'da n^j i^tee Zvezino načelstv^no sejo, kar se ido daheis še hi storilo, Jeljiib temu, da jp je zMteVa-la večina odbora š svpuerefetiimi podpiši, ha kateri 'seji bi se .lahko marsikaj ublažilo. V okrožnici se tudi omenja način pf-save v izadnjetn 'Obrtnem Vestniku, ki ga ji izdala sik-UpSn-a, ki (Zagovarja ločene u&borrtice na lastno pest. Poudarjamo, da M KohzOrclj Obrtne- ga VesfthUka, tajite?} 'sestoji iz jiretežhe ve&iihe jčtt^ttov biv*š'ega konzorciji in ki je bil izvoljen svojecisno na predlog g. ^ačslhiki. Če se fe imenovalo osebe, ni tb zakrivila šeidartja niti prejšnja večina Konzorcija temveč, vladajoči ab-šbHWtizem, ki je v prejšnjih števificah napadal osebe, (ki so v Konzorciju. Nimamo namena in tudi ne bomo dopustili, da še bo v 'Obrtnem 'Vestniku ose be iižipadalo, bodisi od Mie ali druge strani, kbt -se to v nožnici navaji. iPo-ufdarjiilli 4mo že opetovano, da naj se osebnost! 'cJbravtnavajb ipri miizi, ti Obrtni Ve^tirtik naj *se pišejo re§ isitrttkov-ni člartkr. O. jvodnaiSelnik svetuje zadrugam, da ■jim mora bit Več *A ^motrend d^o Zveze in reševanje važnejših vprašanj, ka- pa odgovoriti, da dejamo že nad desetletja v laisttnfi Obrtnih zadrugah in or-gainizacijah, 'katere nam še vedno za-tipalk). Je pa 'krivda naša, da se nas toliko -tie pozna, ker smo zaupali preveč našim voditeljem in -se mi v ospredje ui9mo silili. Svetujemo gosipodom, da naj odnehajo -« svojimi okrožnicami ter naj gredo raje na resno delo za dobrobit obrtništva. Op. uredništva: iNaš namen je bil, da .se vsi talki izpadi v bodoiče izpustijo. Ker ^a g^tnačelllpiik in podnačalnik Zve-. iŽadrug‘se vedho ne upoštfe-vata večine, smo tozadevni dopis v informacijo vsem priobčili. Priprave za čevljarski kongres Za vsako pot, tudi za božjo pot se je treba pripraviti, če ne z drugim, pa saj s kruhom in mesom, ter da se iz-prafša vest, ise ipir-ipravi za 'spoved. 'Mi čevljarji imamo drugo pot pred seboj, pot h kongresu čevljarjev v Beogradu, pot k ministrstvu trgovine in industrije in treba se je za to pot duševno pr-i^ praviti z vprašanji in odgovori, ki bodo prišli tamkaj v pretres. Tozadevnih vprašanj pa imamo toliko, da ne vemo s katerimi bi najpreje pričeli. Z operacijo bb treba- pričeti na oni strarti, katera najbolj peče in je za življenje’najbolj rtevarna, in to so za nas Batove delavnice in popravljahtice. Prvo vprašanje bi torej bilo, ali spadajo Batove delavnice in popravljalnioe — pol rokodelska obrt čevljarjev pod industrijska podjetja. Naše obrtne oblasti so izdale iBati obrtno pravico pod nasloi vem: »Tvrdka Bata d. d. rokodelska Obrt 'čevljarjev« ter dale tem podjetjem s tem dvojno lice. UPo naslovu>roko-delska obrt čevljarjev« bi morale biti te delavnice članice obrtnih čevljarskih zadrug ter imeti' pri njih prijaivlje.no svoje pomOžbo osobje. 2, Ker naše obrtne oblasti tvrdki! Bata tega naloga niso dale, ter prizrtale ta podjetja kot HO *ŠA rtbliašti, š 'jjretežhio vačinblzg^iasovali za ločene izibomice. Kakor rečeno, s'tein je bila izadeva za nas o .............r-«--|j- in industrijo, torej nekaj vec, kakor je mali čevljarski obrtnik: da je viarpo-slovodjem ni treOTllraifian m pHfera-vati čevljarskim zadrugam, vendar pa he andustrij$kO obrt, da ni treba plačevati previsokib 'davkov. 'Obrtnih krivic ž dvetha ličemi pa haš bbrtni ždkon sploh'ne jiredvideja, zato ne vemo, po ka;terehi zakohu ^0 bite izdane liri naš obrtne pravice tvrdki Bata. ' Ker vsebujejo Bat-ove delavnice stroje iz električnim pogonom, Spadajo med otte, ki so navedene v paragrafu 25 'dbrtnega reda, ter bi bile oblasti dolžne, ?da hi bile pred izdajo obrtne pravice tia^raVile ali izvedle komisijonal-hi o^led ikakbr ' predplisuje paragraf 26 bbtrneža reda, kjer bi jim bili gotovi) Mtflj v bčt stroji, kateri nadomeščajo irokodelskb delo, kakor je to opazila policijska uprava v Sarajevu, kot obrtna oblast I. stopnje ter se je izjavila,, da ta -delavnica ‘ne spada pod foko-dfeisko obrt Čevljarjev, ker ima šefet strojev na električni pogon, kateri so usiherjehi ha izdelavo 5000 parov tedenski. Kako je bilo tbrej moifoč'e, da je dobila tvrdki ^Bata« pri nas dovoljenje za svoje dvolične delavnice, ki nasprotiSjeio predpisom obrtnega zakona ih obitnega' r’eda, nam ni jasno, zato je treba, da si damo Ito pojasnilti. Zakaj smo čevljarji tem delavnicam najbolj nasprotni, s čim nam te ddav-^6 Štodriljijo itd., b Item šmb pisali itn govorili že zadosti, triba ham je Vzeti sedaj v roko predpise odkikov policijske uprave v Sarajevu, Kralj, bahške uji'rave drinske banovine v Sarajevu in ministrktva trgoVihe ui industrije v iBeogracju in prepričali ‘se bohto, da smo ifšttfi pravic, katere šb dbsegli naši bratje Čevljirji v drftisltil banovih! lahko deležni tudi' mi v dravski banovin! in da te pravice he zahtevamo samo Borzno poročilo. V prostem tednu šo veljale tuje valute v džnarjih. hi si- car: Curih (Švicanski frank) ‘10.97, Bu-..dTOPe|t^4i»d%^L,D^g|)-^#% fti-'natj (avsfritjkki mmkf 7.90, Londorf (angleški funt) 273.: . iNewyonk (dolar) 56.36, (Pariz (francoslkii frartk) 2.21, Praga (češkoslovaška krona) 1.67, Trst (italijanslka lira) 2.96. Sejmi in razstave. Subotica: (14.^18. avgusta sejem in gospodanslka razstava. Zagreb: 29. avg. do 7. septembra XIV. mednaradni ivzoPoni velesejem. 'Praga: 6.—.13. iseptemibra vzorčni velesejem. Diirial: 10.^15.‘ septembra čevljarska razstava. iDenar iz nikla. iPoselbna komisija Strokovnjakov jNarodne Ibanke je sestavila načrt izakona o kovanju drobiža in pravilnik o izvršitvi it ega zakona. Oba načrta je izročila- fmahčnemu ministrstvu, da 'ju ispotpolni in eventuelno spremeni. Kovali bodo najprej denar iz nikla, in sicer po 5, -10 in 20 Diin. Grškonbolgarska trgovinska pogajanja, iki so se. pred kraKkim pričela V Atenah, da se uredijo trgovinski odno-šalji med Obema državama, .niso privedla do nikakršnega rezultata in so bila spričo tega iza nedoločen čas prekinjena. . j Promet v tržaški luki je lani zelo nazadoval. Pomorski -in železniški blagovni promet is iznašal v -1929. letu 64 milijonov 299.500, v 1930. letu pa 43,299.000 cetlrov. iNapram predvojnemu pa je promet lani nazadoval 'za 29.6 odsftot-kft-v.i, Število brezposelnih v Avstriji je padlo v drugi polovici junija za 5400 na 191.150 osebj a padec gre 'le na rovaš zveznih dežel, dočim 'šltev-ilo brezposelnih na iDuuaiu raste. Nad milijon dolarjev dohodkov ima v USA kfiub gospodarisiki krizi še zmeraj več kot '500 oseb; 38.650 oselb de nave-demih iz itetnfani tJOhoidki 50.000 dol. ilfi več. Skupni dohodki družb in posameznih oseb v Mu 1929. so navedeni s 141 tisoč 600 milijoni dolarjev. Vprašanje starostnega zavarovanja. Minister ea -socijalno politiko dr. Marfto Kostrenčič je dal danes pcpotfdine dopisniku istNovosrti« izjavo o tra®širjenju SSlalne^a.izavarovanja za slučaj starosti, onemogloslti in ismrlt-i. 'Vlada ima rPr0tgr*nV |e dejal; d^i to raizši-itjenje iz-w to-sIo le polagoma in brez skofkov. Novi podrdvnatelj Narodne banke. Upt&virtl ttjlldniuiiri INkrodne ibanke je fe-vola za 'jjtJdravhalelja banke dolgoletnega uradnika iPetra šreplovfča. Q. Sreplovič rosile ftngovinisko minišlirsltvo, Ida bi se indi one smele udeležiti dela PW .|ets'tavljant>u taga za- •‘O*! mi, temveč čevljarjii vseh ostalih banovin. t • Treba je staviti tudi vprašanje bodočnost i| da bi tvrdka »©ata« zgubila obrtne pravice svojih delavnic, ter se poslpiila slamnatih mož, kakor je to storil^ v Sarajevu, V Sarajevu st je najela mojstr^ Jovanovič?u. kateri je tr-dal, da ima ;Batqivp delavnico iv najemu in plačuje 3Č0 Din za najennuno in da je delavnioa njegova last. Čevljarji v Sarajevu pa so dosegli potom tamkajšnji oblasti, da je bil mojster Jovanovič pblicl&ko dbložirart iz Batdve delavni-AH t)i tteli mi v enikem slučaju fifi® w dmHwStif^vl,'s' ' V pHfednji številki bbiftb 'bfetresitli še ostala vptašanja, za obrambo naše strote Se z^o važna vprašanja. Torej, dalje prihodnjič. Kr*)ctr Anton. - --V Štev. 29. Telefon Stev. 30—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične In kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Račun poStne hranilnice Stev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje Glavna podružnica: ZACfREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. vse ostale bančne posle. Telesna in nacionalna vzgoja vajenca? Večkrat se je že poizkušalo na ta ali oni način opisati našemu obrtniškemu vajencu ali vajenki v našem listu kakor tudi na ljudski mniverzi za vajence potom predavanja, kakšni so činitelji, ki jih izražamo kot telesna in nacionalna državna vzgoja in kakšno pažnjo polagamo na vajence v tem smislu. Glavno in neizpodbitno je dejstvo, da le zdrav in krepak narod obstoja; seveda -igra v tem oziru glavno vlogo način, kako naj si ta narod ohrani svoje zdravje in kako naj krepi svoje telo,r da n© podleže vsaki najmanjši, večkrat c«lo neznatni!siii. ilzkušnfk nas »uči, do~’ trjuje pa to tudi zgodovina, ki je najboljši iptoroik iza točne podtake, da so-se obdržali le oni narodi na površju, ki so krepili sVoje telo- ih mišice i raznimi. krepili telo, pa niso koristili .le vsestranskemu razvoju telesa in splošni narodni,^noči,ampak dijim, pogum in voljo do dela ter vz-trfjfiost. lOim je jpa ^ t#k narod začel oi&ščati ne^C ttiosfeJ.Vsi se pa '' izale. posledice v,tem,, da je ; kot' da ža nilioK rtUfilcj. ^ ri drugih narodih so uvideli telovadbe in dlesne vzgoje že pri nas Slovanih smo dobili t. |red pi\|bližtio 70 tem ni sm trdrtl, da'Že hi prt nas že so s naši i» pradedi v ih, kolu.« ^e^li^Jcar vse je bilo Jhodnik- današnjega st>orta in teio-se. ter se celo z zakoni uvaja potrebna telesna vzgoja. Tudi v naši državi imamo urbanizacijo, ki \ji sie cilj, da telesno in moralno izobrazi državljane kraljevine Jugoslavija, da postanejo res dobri, sposobni ljudje. Ta organizacija je Sokol kraljevine Jugoslavije, katere starosta je Nj. Vjisočainlsbvo prestolonaslednik 'Peter. Ustanovljena je bila v svrho, da se mladina res vzgaja v onem smislu kot nam je poltrebno :že iz nacionalnega stališča, ker .smo imajhen narod. Nafod, ki si sam ne zna varovati težko pridobljene svoboda, katero ima, mi ivreden, da živi. Radi itega pa je gesta Njegovega veličanstva kralja Aleksandra ;I., da je postavil na Sejo tej organizaciji svojega prvorojenega! sina, tam vrednejša in pomembnejša, ker v njej vidimo, da pa v trgovsko. INa!j bi že tngovci prere-zovali šipe v tistem Okraju, kjer ni naseljen stelkilar, nikakor pa ne bi smeli se pečati z vlaganjem .šip .ter sličnih del. Na ta način bi steikilarji prišli do svojega kruha in bi bollj lahko plačevali davek. Upaljmo, da bode že davno potrebna samostojna Obrtna zbornica v tem oziru tudi podvizela potreibne korake in imela uspeh, za katerega ji bodemo hvaležni. M. Medvešček. ,se tudi, on. dobra zaveda, ikakšne Ogristi je za naš narod taka organizacija. Mojstri,- ki ima j oi vajence, so v času njihove učne dobe tudi odgovorni za nfi "moratno* tn* naHonalno vzgojo,‘*Mtz£ tero mora brez .izjeme imeti danes vsak človeške družbe ne Jugoslavije. in državljan kraljevi! gtvo v*Pj gtvo smmmm Wni lo ‘to društvo, ki se je npzneie raz-imedf'Vse v llavnem bna vzgoja telesa, ampak v vzgojno nacionalnem, nam je po-ala bližnja preteki#*,? j# « ra šolska nacionalna vzgoja pripona do ustvaritve današnje svobo illlj tali tta) to\ ►ri :erl ivzgc nem smishi, temveč le odtujujejo na mladino od organizacij, ki so za to Razpis in oddaja, jasnil) del. Samostojni predlog obč. svetovalca dr. J/ Bohinca o utrditvi novih smernic pri razpisu in oddaji javnih del. Mestna občina ljubljanska je javna . korporacija. Njej ne more bilti vseeno, kako se razvija narodno gospodarsko življenje v mestu. Posebno v času gospodarske krize je treba dvojne pozor-roSstC* * ‘Je ’dtfčfrii3tfvčr gi^člidSSISKtf1 usmerjeno in 'Vodeno tako, da blagodejno vpliva na celotno gospodarsko in socialno življenje v mestu. (V času gospodarskih kriz so javna dela Pridno Velli-ke socialne, važinosltii,/V tetr 9a na široki osnova uvaiževati. Pri laji de/l, ki se javno raizipisujejo, naj |$e zajto .postopalo po sleddčih vidikih:. ra#b to pd# vseh del tnestiJ c Cine in njenih podTetiiiTertudi Mest# '10. gospodarski urad, odnosno gradbeni urad naj izdelata podrobne smernice (pravilnik) za oddajo deli, katere naj oddbri občinska uprava; Ul. pri že oddanih delih je težiti za tem, da se pogodbe v smislu teh smernic izpopolnijo. Oddajne pogodbe naj vidira tudi socialno politični odsek. Pripomba: Mse javne korporacije bi morale upoštevate predlog obč.. svetovalca g. dr. J. iBohilnjca, ker drugače bo vse malo obrtništvo izginilo, posebno pa še .stavfbtoe stroke. , Pri drugilh javnih korporacijah, kakor n. pr. pri banovimi, tželeznici, pri drugih mestnih in podežedskih večfji.h občinah, krajnih Išoiskih svetih itd. se navadno oddajajo obrtniška dela samo enemu, podjetniku, tako, da ta podjetnik oddaja šele Ostaila Obrtniška dela. Da pa ta ,pp!^^a^iari^a na, o^t|i|j^ p^rtaf^e, & razumljivo, radi tega pa pridejo ta dela po veliki večini.,? j m pošten - tako nizke cene. -tir-- *. |Nl—?----------- Smrtna kosa v naših vrstah iZ Jesenic nam poročajo: Mililo nedeljo je spremili) Obriiio društvo 'z društvpp^urjipo^ip newu P&čjtM svojega zveste« spremi jnc aje vye. tvorimo ze bratsk ilake |a, baš to ~sn TOjjftva.^tfTTovore,. zmore človek z resno in smotreno Ivadbo, katera mu poleg zboljšanj^ Enih ifpra |es i vse, srno S Me 5e t. dar flose, stvari ni [še »bolj jživil Ida živ mo tem je iza to tudi :rehna todi a, kar ikdar; ne bo loblje-ati h škods stvar- !troke 'Nešteto dopisov in pritožb smo že itaHi v našem Obrtnem Vestniku, izje v ve ______________________________ J občuti steklanii v potreRlskih mestih. iNas tflačJjo v prvem trgovci, kateri steklenjSfn ceWt1‘^^lf,t kar računa večkrat po zelo nizki ceni ali celo po i bavgi ceni. Seved»flaibko, ker ne i pJ o vseh oddanih delih, o izvršjteU, P investiranih .vsotah. Ni treba, da f podrol^fostr idfcižefle ^eHiMfco^' a naeif na enem mestu vimli pil* o vseh oddanih delih, o izvrsatefljdh so /M K. razpisni rok naj ne bo krajši od dni, pri večiifh delih daljši; i. slkllepanje o oddaji naj se ne zavle-[preko 10 dni po razpisnem roku. K za oddajo del preko čer>t milijona rjev naj se vedno povabita tudi so-10 politični odsek in urad po svojem topni/ku: razpisni pripomočki naj se iavrššjo stroške Občane; oferentom na« se olajša polaganje fl/cij s tem, da kavcijo položi le oni, občinstvo, tako da je pogreb jasno p čal, kak* priljubljen je bil rajnki. In to kaj časa tudi agent, ki je imelvsikdar načelstvo udeležilo v Lescah pogreli obnt in od plačati davi bode ipOačal, cromno živi. Mo Jratša ga nilhče, ka poedini mizarji, j doseže več. (Skuša doseči česar ni mo- prevzemaljo .mizarska dela in komplt; se zgodi, da reče: pri tem (trgovcu li na* ton^veHko tenSje? m&ra sttkidn-ki se ^a->»»«ttno sa s svojo obritjo, odrezati šipe po tako n i naših obrtniških rimmfiif la s^p<)det>g^Ka, |red Ni k mbro v svo- predvidoma za oddajo de1! pridejo v stev. Pri' tem je paziti, da je kavcfja 1 mlutno sigurna; pri oddaji del naj ne bo merodajna nižja cena, pač pa aritmetična sredi-pri izpolnitvi ostalih pogojev. Princip nižije cene dači .mazde nfervadol m je; ajno nesocialen; . ,s.-., pri ugotavljanju najugodnejše po-Jbe je vzdta v'ftoStev alaisiti 'tiid^pla-in unezide,.'katere plač^ ojerent in ere je pri svoji ponudbi vzefl za osnova pogodbah je zaščititi socialne in-.džlatvislfva jrljdeftai v pr^;yreti tarna» aei 11. za prevoz ano pristojne ah f. Iioaaiek iarM, i nepreskrbljene otročičke. Tako je pr^-minil eden tistih sovrstnikov podežej-skega obrtništva — malega obrtnika, ■ ki ’ se za vsakdanji kruh, za preskrbe svojo in svoje družinice s preobilnioi delom izčrpajo, postanejo prezgodni« žrtev, družina pa obsojena na gladova nie. Ni 'to edini primer, tovariši, prafv mnogo je podobnih in enakih, ki kriče po tim; da »se že enkrat zganemo n delamo na tem, da pride čimpre] do na črta in uzakonjenja našega socijalneg; bo dello dobil ali več onih oferente^- Zavarovanja. Pokojnima svetel sporni predvidoma za oddajo džl iDrideio v *_ » ,.T ^'-preostalim pa naše iskreno sožaljt Tovariši. Icodovall bo seibi na zdrttvjtf in življenju. ?adi tega se je’pi /.»čela tudi v obr*-JiSkih iinerodaljnth' krtfclfrtHMijati kc Kati faičevati lave! .dolžan zapo obrtniška ^ro, dajo _.T.r pri- višjih oblalstvih išCe zadosc6nja ter naj raztolmači gospodom > naš pdttftalj, ter da je steklarstvo itudi rokodelska obrt <*M *e up6^a ^o«er ki se polaga in dMlddno^^^ oe s^%vMidk katHrr «0«»^Mk.i i**- M f v o. OipažamtMla tma- JO TlPKa flfTneika z^nra/.^vrj ■PPM!.-» za mastno občino, šer»awju d*l. 4ra raCun mestne občine pptom licitiranja, ki iz- svrho, da TARIFE, uihpfnica za TOJ ,>s Ljuliljani opozaf. ja gospodarske kroge, da je. pri direk cijl državnih želežnic v lijubljani dobit ^tedeče tarife po sladeičih cenah: imervk. ^«zniških stajic 105 D iti 2. Daljinar I, 300 Din, 3. Daljinar (1 150 Din, 4. Železniška tarifa, del 1. 1& tarifa, del 11. za prevoz robe_ ISO Din, za*prevoz~foT>e sukcesivno ne pbto »Mte1 venci je za pcovm.Tflttl1^) Din, 15. !n-ternacijonaler Oiiter-Kursbuch, 16. Ju- ce- j eoslovensko-italijaBika 4tt-ifa 150 Din lf. Dodatek .jsfMkMdaako - italijanski tarifi lOO iDin, 18. Jugostovensko-nem-3 zvezek i ^ /ftisko-nemSIta faftfsP J?vež6k II. 125 VM « Ljub^al OntoM mnlM ta •k*l|WM 4.4 • •▼•»tal KARBIDOM-DISSOUS-PUNOM 'm KISIKOM **** 9hU& avtogenskih varilcev Im mIim« *»H CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 PODRUŽNICA* LJUTOMER T|1S2.'avgusta t; 1. prT Direkciji državnih železnic v Ljubija-; ni. (Oglas; je 'na'vpogled v pisami Zbornice za TOI v Ljubljani;-'pogoji pa pri Isti. direkciji). .. - ^dor naoirA^,W »«>»■ KREDITNO MESTNE HRANILNICE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem > računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Že v 24 arah T plisira in barva pl klobuke Itd. *kro1 rretlo-llka arajce, ovratnike in zapestnice. Pere, auA, monga in tika domače perilo tovarna JOS. REICH. Jean •Mihelčič elektr. konce«, podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. J^mčl za solidnost in zmerne, cene Kreditni zavod za trgovino in industrijo tjublfana, Prešernova ni. 50 (v lastnem poslopju) . i uh# v ' v v, '• . Obrestovan je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon Štev : 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806