56 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 57Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
Bajkalske postranice zasenčijo koralne 
ribice
Boris Sket, Zhonge Hou
Taka obdobja, kot je bila na primer epide-
mija, so kot nalašč, da se obrnemo vase ali 
se drugače lotimo spominov. Pa tam nekje 
naletimo na primer na pozabljena ljubezen-
ska pisma. Jaz pisem seveda ne pozabljam, 
sem pa bil poplačan s šopom slik iz nara-
ve. Slik postranic, amfipodov. Ki včasih ne 
zaostajajo v pestrosti za bolj priljubljenimi 
koralnimi ribicami. Slike so bile z Bajkal-
skega jezera.
Dolgo sem si želel iti na Bajkal, ogledat si 
njegovo edinstveno favno, kot sem jo že po-
znal iz knjig. Pa najti v njem intersticialno 
favno, torej živali iz prostorčkov med pro-
dniki in v pesku, ki bi bila za Bajkal nekaj 
novega. In sem končno šel. Seveda še dosti 
pred današnjo kugo.
Preden vas spustim na jezero, poglejmo ve-
getacijo Pribajkalja. Flora je sicer podobna 
naši, a le podobna. Povejmo najprej, da ve-
like površine severne Azije pokriva tajga, 
pravzaprav sibirski kedr (Pinus sibirica), ki 
ga nekateri enačijo z alpskim cemprinom (P. 
cembra). Tam so tudi jelke in smreke, ven-
dar druge kot pri nas. So koprive, a druge. 
Tam bomo jeseni v gozdu naleteli na sku-
pine  Sibirjakov, ki otresajo drevesa in na-
birajo kedrova semena. Svoje čase so bile v 
Sibiriji, kjer so semena predelovali – tja do 
nekakšnega jogurta,  prave tovarne. Semena 
so nekoliko manj okusna od sredozemskih 
pinjol, a precej nežnejša, lažja za obdelavo. 
Zelo opazna sibirska drevesa so seveda tudi 
breze, a brezovi gozdovi so navadno uma-
knjeni v dragah, v pad ‘ih.
V podrasti je pa kar nekaj »okrasnih gr-
movnic«, ki jih vsi poznamo iz naših par-
kov. Ena od takih je grmičasti petoprstnik 
(Dasiphora fruticosa), ki smo ga še do nedav-
na poznali kot Potentilla fruticosa, rumeno 
cvetoči grmiček. Zelo priljubljen je v naših 
parkih, nasajen tudi okoli Biološkega sredi-
šča. A to je le primer.
Imel sem nekaj malega opraviti v prestol-
nem Irkutsku, kjer so mi na limnološkem 
inštitutu kot strokovno vodičko pridružili 
biologinjo Irino Vejnberg. Koristna sodelav-
ka, zelo sva se razumela. Že pred menoj je 
vzorčila intersticialno vodo in bila pri tem 
podobno (ne)uspešna kot pozneje jaz sam. 
Zna tudi skuhati subendemni boršč. Potem 
pa sem se naselil v zaselku Больши́е Ко́ты 
(Bol‘šie Koty – skušajte si to prevesti). Poleti 
je kraj dostopen z velikimi hidrogliserji, po-
zimi pa s kamioni.  
To prelestno jezero je primerljivo, če ne kar 
podobno, našemu Jadranu, zato mu poglej-
mo nekaj mer. Bajkal meri sicer približno 
pol manj v dolžino (636 kilometrov) ali v 
širino (79 kilometrov). Po globini sta si pa 
kar kos, Bajkal s svojimi 1.743 metrov celo 
malce prednjači. A je do maja zamrznjen. 
Reliefa Jadrana in Bajkala sta podobno raz-
gibana, oba sežeta tudi približno poldrugi 
tisoč metrov pod površje. Ja. Bajkal celo 
malo globlje, 1.743 metrov globoko.  Če se 
Okrasni obroč okrog jezera. To je domovanje 
modrikaste postranice in nebivališče bogate 
objezerske intersticialne favne. 
Foto: Boris Sket.
Irina Veinberg vzorči intersticialno favno (torej preceja 
talno vodo). 
Foto: Boris Sket.
Sibirske jablane so skromne in skope, 
a jabolčka, renetki, so kar okusna. 
Pa sem se komaj drznil poskusiti to 
razkošje. Foto: Boris Sket.
56 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 57Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
Bajkalske postranice zasenčijo koralne 
ribice
Boris Sket, Zhonge Hou
Taka obdobja, kot je bila na primer epide-
mija, so kot nalašč, da se obrnemo vase ali 
se drugače lotimo spominov. Pa tam nekje 
naletimo na primer na pozabljena ljubezen-
ska pisma. Jaz pisem seveda ne pozabljam, 
sem pa bil poplačan s šopom slik iz nara-
ve. Slik postranic, amfipodov. Ki včasih ne 
zaostajajo v pestrosti za bolj priljubljenimi 
koralnimi ribicami. Slike so bile z Bajkal-
skega jezera.
Dolgo sem si želel iti na Bajkal, ogledat si 
njegovo edinstveno favno, kot sem jo že po-
znal iz knjig. Pa najti v njem intersticialno 
favno, torej živali iz prostorčkov med pro-
dniki in v pesku, ki bi bila za Bajkal nekaj 
novega. In sem končno šel. Seveda še dosti 
pred današnjo kugo.
Preden vas spustim na jezero, poglejmo ve-
getacijo Pribajkalja. Flora je sicer podobna 
naši, a le podobna. Povejmo najprej, da ve-
like površine severne Azije pokriva tajga, 
pravzaprav sibirski kedr (Pinus sibirica), ki 
ga nekateri enačijo z alpskim cemprinom (P. 
cembra). Tam so tudi jelke in smreke, ven-
dar druge kot pri nas. So koprive, a druge. 
Tam bomo jeseni v gozdu naleteli na sku-
pine  Sibirjakov, ki otresajo drevesa in na-
birajo kedrova semena. Svoje čase so bile v 
Sibiriji, kjer so semena predelovali – tja do 
nekakšnega jogurta,  prave tovarne. Semena 
so nekoliko manj okusna od sredozemskih 
pinjol, a precej nežnejša, lažja za obdelavo. 
Zelo opazna sibirska drevesa so seveda tudi 
breze, a brezovi gozdovi so navadno uma-
knjeni v dragah, v pad ‘ih.
V podrasti je pa kar nekaj »okrasnih gr-
movnic«, ki jih vsi poznamo iz naših par-
kov. Ena od takih je grmičasti petoprstnik 
(Dasiphora fruticosa), ki smo ga še do nedav-
na poznali kot Potentilla fruticosa, rumeno 
cvetoči grmiček. Zelo priljubljen je v naših 
parkih, nasajen tudi okoli Biološkega sredi-
šča. A to je le primer.
Imel sem nekaj malega opraviti v prestol-
nem Irkutsku, kjer so mi na limnološkem 
inštitutu kot strokovno vodičko pridružili 
biologinjo Irino Vejnberg. Koristna sodelav-
ka, zelo sva se razumela. Že pred menoj je 
vzorčila intersticialno vodo in bila pri tem 
podobno (ne)uspešna kot pozneje jaz sam. 
Zna tudi skuhati subendemni boršč. Potem 
pa sem se naselil v zaselku Больши́е Ко́ты 
(Bol‘šie Koty – skušajte si to prevesti). Poleti 
je kraj dostopen z velikimi hidrogliserji, po-
zimi pa s kamioni.  
To prelestno jezero je primerljivo, če ne kar 
podobno, našemu Jadranu, zato mu poglej-
mo nekaj mer. Bajkal meri sicer približno 
pol manj v dolžino (636 kilometrov) ali v 
širino (79 kilometrov). Po globini sta si pa 
kar kos, Bajkal s svojimi 1.743 metrov celo 
malce prednjači. A je do maja zamrznjen. 
Reliefa Jadrana in Bajkala sta podobno raz-
gibana, oba sežeta tudi približno poldrugi 
tisoč metrov pod površje. Ja. Bajkal celo 
malo globlje, 1.743 metrov globoko.  Če se 
Okrasni obroč okrog jezera. To je domovanje 
modrikaste postranice in nebivališče bogate 
objezerske intersticialne favne. 
Foto: Boris Sket.
Irina Veinberg vzorči intersticialno favno (torej preceja 
talno vodo). 
Foto: Boris Sket.
Sibirske jablane so skromne in skope, 
a jabolčka, renetki, so kar okusna. 
Pa sem se komaj drznil poskusiti to 
razkošje. Foto: Boris Sket.
58 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 59Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
še malo zadržimo pri večjih merah, lah-
ko povemo, da v Jadran občasno zatava 
še kak tjulenj, sredozemska medvedjica 
(Monachus monachus), Bajkal pa ima do-
kaj bogato stalno populacijo endemnega 
tjulnja, nerpe (Pusa sibirica). 
Bajkal je bogat z ribami. Kar petdeset 
vrst ga poseljuje. Polovica bolj zanimi-
vih in manj koristnih, polovica pa zelo 
gospodarsko pomembnih. Slednje so ve-
činoma iz širšega sorodstva postrvi - lo-
sosov, prve pa iz širšega sorodstva naših 
kapljev, kapeljnov. Pojavljajo pa se tudi 
jesetri in še kaj. Nekatere vrste ozimic 
in lipanov so znotraj Bajkala izoblikovale 
ločene rase.
Torej, od manj koristnih rib so najbolj zani-
mive golomjanke (vrste Comephorus). Oko-
li decimeter dolge, dolgoplavutne, skoraj 
planktonske. Comephoridae so endemna 
družina zase. Lebdenje jim olajšuje visoka 
vsebnost maščob. Maščobe zna biti kar šti-
rideset odstotkov telesne mase. So pomemb-
ne v hrani tjulnja nerpe.
Pomembna skupina so tudi polži, pa plo-
skavci vrtinčarji (Tricladida), ki jih je v Baj-
kalu več deset vrst. So zelo pisani in dokaj 
veliki. Vrtinčarji iz naših potokov so večino-
ma dolgi poldrugi centimeter, največji baj-
kalski pa kar trideset centimetrov.
Nas pa so takrat posebej zanimale postra-
nice. Te so obsežna skupina višjih rakov, 
rakcev. Živijo v morju in sladkih vodah, pa 
celo na kopnem. So večinoma bočno rahlo 
stisnjeni, sicer pa usločeni in merijo veči-
noma kak poldrugi centimeter. Mestoma se 
prav nakopičijo. So raznovrstnih, a večino-
ma nekričečih barv. Sladke, celinske vode 
posedata predvsem dve skupini. Vse to je v 
Bajkalu drugače.
Skoraj vso Evropo, do Srednje Azije, so po-
selile slepe postranice. Naj vas niti ime niti 
zgradba ne zavedeta. Kak ducat vrst živi v 
površinskih vodah, a so tudi te brez opaznih 
oči. Povsem brez oči so seveda podzemelj-
ske vrste, ki jih je nekaj sto. Tudi v Sloveniji 
je par površinskih, pa več deset podzemelj-
skih, jamskih in intersticialnih vrst. Danes 
vse združujemo v družino Niphargidae in v 
edini rod Niphargus. S slepimi postranicami 
se tukaj ne bomo ukvarjali. Je pa to eden 
morfološko najbolj pestrih živalskih rodov v 
sladkih vodah. Nifargid nismo in niso na-
šli v Bajkalu. Za gotovo jih tam ni, sploh 
ne spadajo v to biogeografsko območje. Je 
pa kar nekaj vrst gamarid z zelo drobnimi 
očmi, nekatere so verjetno celo brez njih.
Druga skupina, spet filogenetsko zelo eno-
tna, so družina Gammaridae. Te so večino-
ma površinske, le posamezne vrste so jam-
ske in tudi brezoke, intersticialnih je komaj 
kaj. Seveda še daleč niso vse bajkalske po-
stranice molekulsko analizirane, a nič ne 
kaže, da bi bili med njimi tudi negamaridi.
Skupina živi sicer tudi v morju, v sladkih 
vodah pa le v holarktičnem območju in je 
še tukaj precej omejena. Severno Ameriko 
poseljuje agregat Gammarus lacustris, druge 
vrste so v Ameriki skoraj le vzdolž morskih 
obal. Ta agregat je doma tudi po drugih 
»čudnih« območjih. V resnici presega sicer-
šnje območje rodu in družine. Nedavno smo 
ugotovili, da je zelo domač  v Osrednji Azi-
ji, kjer drugih vrst skoraj ni. Poseljuje tudi 
visokoalpska jezera, pa druga območja in ži-
vljenjske prostore, kjer ni drugih postranic.
Nadomestek sadja na severu – storž sibirskega bora, kedra. Narava se je človeku oddolžila. Foto: Boris Sket.
Golomjanka (Comephorus sp.) iz širšega sorodstva 
naših kapljev, kapeljnov. Komaj koristna, a zelo 
zanimiva endemična riba iz endemične družine. 
Foto: Wikipedia.
Eulimnogammarus 
cyaneus, menda 
najbolj pusta bajkalska 
postranica. Poseljuje 
obsežna, pusta, a lepa 
prodišča okrog jezera. 
Po postavi so mu videti 
skoraj enako vse stotnije 
evrazijskih, palearktičnih 
vrst, razlikujejo se po 
namestitvi in številu 
ščetin in trncev. 
Foto: Boris Sket.
58 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 59Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
še malo zadržimo pri večjih merah, lah-
ko povemo, da v Jadran občasno zatava 
še kak tjulenj, sredozemska medvedjica 
(Monachus monachus), Bajkal pa ima do-
kaj bogato stalno populacijo endemnega 
tjulnja, nerpe (Pusa sibirica). 
Bajkal je bogat z ribami. Kar petdeset 
vrst ga poseljuje. Polovica bolj zanimi-
vih in manj koristnih, polovica pa zelo 
gospodarsko pomembnih. Slednje so ve-
činoma iz širšega sorodstva postrvi - lo-
sosov, prve pa iz širšega sorodstva naših 
kapljev, kapeljnov. Pojavljajo pa se tudi 
jesetri in še kaj. Nekatere vrste ozimic 
in lipanov so znotraj Bajkala izoblikovale 
ločene rase.
Torej, od manj koristnih rib so najbolj zani-
mive golomjanke (vrste Comephorus). Oko-
li decimeter dolge, dolgoplavutne, skoraj 
planktonske. Comephoridae so endemna 
družina zase. Lebdenje jim olajšuje visoka 
vsebnost maščob. Maščobe zna biti kar šti-
rideset odstotkov telesne mase. So pomemb-
ne v hrani tjulnja nerpe.
Pomembna skupina so tudi polži, pa plo-
skavci vrtinčarji (Tricladida), ki jih je v Baj-
kalu več deset vrst. So zelo pisani in dokaj 
veliki. Vrtinčarji iz naših potokov so večino-
ma dolgi poldrugi centimeter, največji baj-
kalski pa kar trideset centimetrov.
Nas pa so takrat posebej zanimale postra-
nice. Te so obsežna skupina višjih rakov, 
rakcev. Živijo v morju in sladkih vodah, pa 
celo na kopnem. So večinoma bočno rahlo 
stisnjeni, sicer pa usločeni in merijo veči-
noma kak poldrugi centimeter. Mestoma se 
prav nakopičijo. So raznovrstnih, a večino-
ma nekričečih barv. Sladke, celinske vode 
posedata predvsem dve skupini. Vse to je v 
Bajkalu drugače.
Skoraj vso Evropo, do Srednje Azije, so po-
selile slepe postranice. Naj vas niti ime niti 
zgradba ne zavedeta. Kak ducat vrst živi v 
površinskih vodah, a so tudi te brez opaznih 
oči. Povsem brez oči so seveda podzemelj-
ske vrste, ki jih je nekaj sto. Tudi v Sloveniji 
je par površinskih, pa več deset podzemelj-
skih, jamskih in intersticialnih vrst. Danes 
vse združujemo v družino Niphargidae in v 
edini rod Niphargus. S slepimi postranicami 
se tukaj ne bomo ukvarjali. Je pa to eden 
morfološko najbolj pestrih živalskih rodov v 
sladkih vodah. Nifargid nismo in niso na-
šli v Bajkalu. Za gotovo jih tam ni, sploh 
ne spadajo v to biogeografsko območje. Je 
pa kar nekaj vrst gamarid z zelo drobnimi 
očmi, nekatere so verjetno celo brez njih.
Druga skupina, spet filogenetsko zelo eno-
tna, so družina Gammaridae. Te so večino-
ma površinske, le posamezne vrste so jam-
ske in tudi brezoke, intersticialnih je komaj 
kaj. Seveda še daleč niso vse bajkalske po-
stranice molekulsko analizirane, a nič ne 
kaže, da bi bili med njimi tudi negamaridi.
Skupina živi sicer tudi v morju, v sladkih 
vodah pa le v holarktičnem območju in je 
še tukaj precej omejena. Severno Ameriko 
poseljuje agregat Gammarus lacustris, druge 
vrste so v Ameriki skoraj le vzdolž morskih 
obal. Ta agregat je doma tudi po drugih 
»čudnih« območjih. V resnici presega sicer-
šnje območje rodu in družine. Nedavno smo 
ugotovili, da je zelo domač  v Osrednji Azi-
ji, kjer drugih vrst skoraj ni. Poseljuje tudi 
visokoalpska jezera, pa druga območja in ži-
vljenjske prostore, kjer ni drugih postranic.
Nadomestek sadja na severu – storž sibirskega bora, kedra. Narava se je človeku oddolžila. Foto: Boris Sket.
Golomjanka (Comephorus sp.) iz širšega sorodstva 
naših kapljev, kapeljnov. Komaj koristna, a zelo 
zanimiva endemična riba iz endemične družine. 
Foto: Wikipedia.
Eulimnogammarus 
cyaneus, menda 
najbolj pusta bajkalska 
postranica. Poseljuje 
obsežna, pusta, a lepa 
prodišča okrog jezera. 
Po postavi so mu videti 
skoraj enako vse stotnije 
evrazijskih, palearktičnih 
vrst, razlikujejo se po 
namestitvi in številu 
ščetin in trncev. 
Foto: Boris Sket.
60 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 61Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
Razširjenost te vrste in njene skupine (agre-
gata) smo si kar prepričljivo razložili z eko-
logijo in etologijo. Gammarus lacustris je 
ena od najbolj evriekih vrst. Kot kaže, pa 
se lahko tudi vêde kot nobena druga. Gam-
marus lacustris se pusti spreletavati v pti-
čjem perju, česar niso ugotovili pri nobeni 
drugi vrsti. To je eksperimentalno ugotovil 
severnjaški zoolog Sven Gustaf Segerstråle 
že  leta 1954 in ga še nihče ni demantiral. 
Seveda lahko samo špekuliramo, da so in so 
bile tega zmožne tudi druge, izvorne vrste 
istega agregata. Res le špekuliramo, a to se 
lepo ujema z njihovo razširjenostjo. Torej 
nam domnevno razlaga biogeografijo. Pri 
nas smo našli Gammarus lacustris le v Blej-
skem jezeru.
Večji del Evrope, tudi Slovenijo, poselju-
je Gammarus cf. fossarum. Skoraj v vsakem 
izviru ga bomo našli. Tisti »cf.« zato, ker 
je pravzaprav le ena od vrst, podobnih ime-
novani, ki še niso taksonomsko obdelane. 
Nekoliko bolj južnoevropski, a še daleč v 
Azijo segajoči je ekološko podobni agregat 
Gammarus balcanicus. Te postranice in kar 
še nekaj drugih najdemo predvsem v izvirih, 
precej poredko v stoječih vodah. Vsega ob-
sega rod Gammarus še neznano število vrst.
Nekaj vrst rodu Gammarus  je somornih, 
živijo po sredozemskih, tudi jadranskih, pa 
ob atlantskih obalah. Čisto nekaj drugega 
pa so gamaridi jezera Байгал нуур, Bai-
gal nuur (burjatsko in mongolsko), ki smo 
ga ponižno preimenovali v rusko Озеро 
Байкал - Ozero Bajkal, ga ponašili v Baj-
kalsko jezero in poenostavili v mednarodno 
sprejemljivejši, preprosti Bajkal. Približno v 
času, ko so Evropejci začeli segati po oze-
mljih bolj obarvanih ljudi (na primer »rde-
čekožcev«) v Ameriki, ko so »belci« še mi-
slili, da je ves svet od Boga dan prav njim, 
so tudi Rusi začeli osvajati Sibirijo. In tako 
se je nekje v tisočšestotih začela nova sto-
pnja evrazijskega imperializma, ki se najbrž 
ni začel z Rimskim cesarstvom (oprostite, v 
zgodovini nisem močan) in se vsekakor ne 
končuje z britanskim »commonwealthom«. 
Tako se je Bajkal znašel v Rusiji. Burjatijo 
so Rusi pač preprosto »posvojili«. Vaba je 
bila v obeh primerih – zlato. V Sibiriji pa k 
temu še kožuhi. Kožuharji še danes prežijo 
z dreves in mestoma naletimo tudi na opu-
ščene rudnike zlata.
Dno Bajkala še dodatno razgibajo pravi 
gozdiči blizu meter visokih in za prst de-
belih spužev (na primer Lubomirskia baica-
lensis) ter zelenih od simbiotskih alg in uši 
polnih simbiotskih postranic. Najbolj nena-
vadna od teh je postranica, ki ji bomo rekli 
kar spužvina uš. Zelo čedna uš je to. Trebu-
šno sploščena in dokaj pisana  Dorogostaiskia 
parasitica (bolj znana kot Spinacanthus para-
siticus, pa še kakšno neveljavno ime ji najde-
mo), ki ima po hrbtu pravilno razporejene 
odsevnike modre in oranžne barve. Mislim, 
da je to ena od bolj nenavadno obarvanih 
živali.                                      
Seveda se najdejo tudi na bregovih Bajka-
la postranice iz skupine Gammarus lacustris 
in še kakšni drugi gamaridi, a so jih čisto 
odrinile vrste dveh posebnih skupin. Te 
skupini sestavljajo same endemne vrste, ki 
v veliki meri niso prav nič podobne dru-
gim sladkovodnim gamaridom. Molekulske 
analize kažejo, da so Bajkal poselili gama-
ridi vsaj dvakrat. V jezeru so se tako ostro 
diferencirali, da jih po nedavnih seznamih 
V. V. Tahteeva (2000) naštejemo približno 
235 vrst. Do leta 2015 se je pa samo v ma-
lem zalivu Bol ‘šie Koty nabralo približno 
85 vrst. Vrste so si tako različne, da so jim 
morali zoologi poimenovati približno petde-
set samostojnih rodov in so jim navdušenci 
(»spliterji«) poimenovali celo okoli pet sa-
mostojnih družin. Razširjenemu rodu Gam-
marus naj bi od vseh teh vrst pripadal samo 
Gammarus lacustris. 
Oglejmo si za primerjavo še našo soseščino. 
Ne prezrimo »našega« Ohrida, iz katerega 
je Gordan Karaman doslej opisal ali naštel 
deset vrst, kar je veliko za evropsko jeze-
ro, čeprav daleč za Bajkalom. Od skromnih 
deset vrst jih je pet opisal vrstnik avtorjev 
Gordan Karaman, dve že njegov oče Stanko 
Karaman. In samo ena med njimi 
ni endemna. »Naše« Охридско 
езеро, Liqeni i Ohrit, po naše 
Ohridsko jezero, je po številu 
vrst postranic drugo jezero na 
svetu (na svetu!). 
Niphargus ohridanus spada ce-
lo v družino slepih postranic, 
Synurella longidactylus pa še 
drugam ... Sistem ima v zoolo-
giji seveda praktični pomen. In 
medtem ko v praksi zlahka sha-
jamo brez zgoraj omenjenih dru-
žin in se zadovoljimo z rodovi in 
s »skupinami vrst« (agregati), pa 
tisto ostalo pestrost vrst, ki se kosa s pe-
strostjo morskih gamaridov, nujno nekako 
razporedimo v kar nekaj rodov z obvezni-
mi rodovnimi imeni. Molekulska analiza 
je pokazala, da je ugotovljenih petdeset ro-
dov skoraj skupnega izvora. To je ugotovila 
Zhonge Hou, kitajska raziskovalka, s katero 
sva uredila rodoslovje družine Gammaridae. 
Številni tukajšnji rodovi ne zajemajo »vseh 
Dorogostaiskia parasitica, spužvina uš, 
z modrikastimi in oranžnimi odsevniki 
na hrbtu. Na spužvi se naberejo v gostih 
»gnezdih« in jo po malem zajedajo. Foto: 
Boris Sket.
60 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 61Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
Razširjenost te vrste in njene skupine (agre-
gata) smo si kar prepričljivo razložili z eko-
logijo in etologijo. Gammarus lacustris je 
ena od najbolj evriekih vrst. Kot kaže, pa 
se lahko tudi vêde kot nobena druga. Gam-
marus lacustris se pusti spreletavati v pti-
čjem perju, česar niso ugotovili pri nobeni 
drugi vrsti. To je eksperimentalno ugotovil 
severnjaški zoolog Sven Gustaf Segerstråle 
že  leta 1954 in ga še nihče ni demantiral. 
Seveda lahko samo špekuliramo, da so in so 
bile tega zmožne tudi druge, izvorne vrste 
istega agregata. Res le špekuliramo, a to se 
lepo ujema z njihovo razširjenostjo. Torej 
nam domnevno razlaga biogeografijo. Pri 
nas smo našli Gammarus lacustris le v Blej-
skem jezeru.
Večji del Evrope, tudi Slovenijo, poselju-
je Gammarus cf. fossarum. Skoraj v vsakem 
izviru ga bomo našli. Tisti »cf.« zato, ker 
je pravzaprav le ena od vrst, podobnih ime-
novani, ki še niso taksonomsko obdelane. 
Nekoliko bolj južnoevropski, a še daleč v 
Azijo segajoči je ekološko podobni agregat 
Gammarus balcanicus. Te postranice in kar 
še nekaj drugih najdemo predvsem v izvirih, 
precej poredko v stoječih vodah. Vsega ob-
sega rod Gammarus še neznano število vrst.
Nekaj vrst rodu Gammarus  je somornih, 
živijo po sredozemskih, tudi jadranskih, pa 
ob atlantskih obalah. Čisto nekaj drugega 
pa so gamaridi jezera Байгал нуур, Bai-
gal nuur (burjatsko in mongolsko), ki smo 
ga ponižno preimenovali v rusko Озеро 
Байкал - Ozero Bajkal, ga ponašili v Baj-
kalsko jezero in poenostavili v mednarodno 
sprejemljivejši, preprosti Bajkal. Približno v 
času, ko so Evropejci začeli segati po oze-
mljih bolj obarvanih ljudi (na primer »rde-
čekožcev«) v Ameriki, ko so »belci« še mi-
slili, da je ves svet od Boga dan prav njim, 
so tudi Rusi začeli osvajati Sibirijo. In tako 
se je nekje v tisočšestotih začela nova sto-
pnja evrazijskega imperializma, ki se najbrž 
ni začel z Rimskim cesarstvom (oprostite, v 
zgodovini nisem močan) in se vsekakor ne 
končuje z britanskim »commonwealthom«. 
Tako se je Bajkal znašel v Rusiji. Burjatijo 
so Rusi pač preprosto »posvojili«. Vaba je 
bila v obeh primerih – zlato. V Sibiriji pa k 
temu še kožuhi. Kožuharji še danes prežijo 
z dreves in mestoma naletimo tudi na opu-
ščene rudnike zlata.
Dno Bajkala še dodatno razgibajo pravi 
gozdiči blizu meter visokih in za prst de-
belih spužev (na primer Lubomirskia baica-
lensis) ter zelenih od simbiotskih alg in uši 
polnih simbiotskih postranic. Najbolj nena-
vadna od teh je postranica, ki ji bomo rekli 
kar spužvina uš. Zelo čedna uš je to. Trebu-
šno sploščena in dokaj pisana  Dorogostaiskia 
parasitica (bolj znana kot Spinacanthus para-
siticus, pa še kakšno neveljavno ime ji najde-
mo), ki ima po hrbtu pravilno razporejene 
odsevnike modre in oranžne barve. Mislim, 
da je to ena od bolj nenavadno obarvanih 
živali.                                      
Seveda se najdejo tudi na bregovih Bajka-
la postranice iz skupine Gammarus lacustris 
in še kakšni drugi gamaridi, a so jih čisto 
odrinile vrste dveh posebnih skupin. Te 
skupini sestavljajo same endemne vrste, ki 
v veliki meri niso prav nič podobne dru-
gim sladkovodnim gamaridom. Molekulske 
analize kažejo, da so Bajkal poselili gama-
ridi vsaj dvakrat. V jezeru so se tako ostro 
diferencirali, da jih po nedavnih seznamih 
V. V. Tahteeva (2000) naštejemo približno 
235 vrst. Do leta 2015 se je pa samo v ma-
lem zalivu Bol ‘šie Koty nabralo približno 
85 vrst. Vrste so si tako različne, da so jim 
morali zoologi poimenovati približno petde-
set samostojnih rodov in so jim navdušenci 
(»spliterji«) poimenovali celo okoli pet sa-
mostojnih družin. Razširjenemu rodu Gam-
marus naj bi od vseh teh vrst pripadal samo 
Gammarus lacustris. 
Oglejmo si za primerjavo še našo soseščino. 
Ne prezrimo »našega« Ohrida, iz katerega 
je Gordan Karaman doslej opisal ali naštel 
deset vrst, kar je veliko za evropsko jeze-
ro, čeprav daleč za Bajkalom. Od skromnih 
deset vrst jih je pet opisal vrstnik avtorjev 
Gordan Karaman, dve že njegov oče Stanko 
Karaman. In samo ena med njimi 
ni endemna. »Naše« Охридско 
езеро, Liqeni i Ohrit, po naše 
Ohridsko jezero, je po številu 
vrst postranic drugo jezero na 
svetu (na svetu!). 
Niphargus ohridanus spada ce-
lo v družino slepih postranic, 
Synurella longidactylus pa še 
drugam ... Sistem ima v zoolo-
giji seveda praktični pomen. In 
medtem ko v praksi zlahka sha-
jamo brez zgoraj omenjenih dru-
žin in se zadovoljimo z rodovi in 
s »skupinami vrst« (agregati), pa 
tisto ostalo pestrost vrst, ki se kosa s pe-
strostjo morskih gamaridov, nujno nekako 
razporedimo v kar nekaj rodov z obvezni-
mi rodovnimi imeni. Molekulska analiza 
je pokazala, da je ugotovljenih petdeset ro-
dov skoraj skupnega izvora. To je ugotovila 
Zhonge Hou, kitajska raziskovalka, s katero 
sva uredila rodoslovje družine Gammaridae. 
Številni tukajšnji rodovi ne zajemajo »vseh 
Dorogostaiskia parasitica, spužvina uš, 
z modrikastimi in oranžnimi odsevniki 
na hrbtu. Na spužvi se naberejo v gostih 
»gnezdih« in jo po malem zajedajo. Foto: 
Boris Sket.
62 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 63Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
potomcev skupnega prednika«, zato kladis-
ti pravijo, da so parafiletski. Parafiletskim 
taksonom se načeloma izogibamo, nekateri 
sistematiki jih sploh ne dopuščajo, a pri baj-
kalskih postranicah ne moremo brez njih. 
So oblikovno prepoznavni. Vsak rod vsebuje 
eno do petdeset vrst. 
Pa poglejmo mimogrede, kako je sploh s 
sistemi in sistematiki. V nekoliko odma-
knjenem času smo o sorodnosti vrst, ki je 
osnova za filogenetski sistem, mogli sklepati 
le po morfološki podobnosti. Drugih sred-
stev pač ni bilo na voljo. Počasi so se uve-
ljavile take in drugačne biokemijske metode 
in smo končno prišli tako daleč, da znamo z 
razmeroma cenenim postopkom prebrati ko-
se DNA, torej genoma in genetskega zapisa. 
Prišli smo torej zelo blizu genetski osnovi. 
Danes skoraj ni več resne sistematske študi-
je, ki ne bi upoštevala genetskih podatkov. 
Seveda le, če so na voljo primerno konzer-
virane živali.
Pokazalo pa se je, da so rezultati genetske, 
molekulske analize neredko v navzkrižju s 
tem, kar kaže podoba, morfologija. Morfo-
loško prilagajanje vrst seveda odseva nepo-
sredne življenjske potrebe. In tako prilaga-
janje lahko vodi ene vrste stran od drugih, 
čeprav so si sorodne. Temu rečemo diver-
genca. Po drugi strani pa vrste v enakem, 
skupnem okolju postajajo podobne, čeprav si 
niso sorodne, kar je evolucijska konvergen-
ca. Svojim potrebam sledeč so se pač raz-
vijale konvergentno. Morda najlepši primer 
različnosti sorodnih vrst je nenavadni baj-
kalski Macrohectopus med sorodnimi vrstami 
Micruropus. 
Ena od čisto posebnih »družin« so Pa-
chyschesiidae. Živijo zajedalsko, vsilijo se 
v zarodne vrečke drugih postranic in jedo 
Filogram (predstavitev 
filogenetskih in 
sorodstvenih odnosov) 
med vrstami obsežnega 
rodu Gammarus  in 
sorodnih. Rdeča črtica 
v zgornjem trikotniku 
je Gammarus 
lacustris, menda 
edina neendemna   vrsta 
v tem jezeru. V rdečih 
trikotnikih so   označene 
skupine bajkalskih 
endemov. Zaradi 
oblikovne pestrosti so vrste 
razporedili v približno 
petdeset samostojnih rodov. 
Številki (število vrst) 
ob agregatih (skupinah 
vrst) Bajkal 1 in Bajkal 
2 veljata le za vrste, 
ki so bile molekulsko 
analizirane. Agregat 
»Bajkal 1« je, z izjemo ene 
zelo drugačne vrste, dokaj 
enoten, morfološko pestrost 
agregata »Bajkal 2« pa 
le skromno predstavljajo 
naslednje sličice. 
Avtorica: Zhonge Hou.
njihovo zalego. Poleg tega so te vrste veči-
noma proterandrične – vsak osebek je samec 
v mladosti in samica pozneje. Vrste tistih 
dveh »bajkalskih skupin« smo pa bolj na silo 
izločili iz rodu Gammarus. Ker so pač obli-
kovno preveč različne, da bi jih lahko obdr-
žali skupaj. Parafiletskih družin vendar ne 
bomo brez nuje priznali, ločevali. In seveda, 
nekateri rodovi so si tudi zelo podobni. Ta-
ko imenovani »horizontalni prenos DNA« 
ne more biti dovolj obsežen in učinkovit, da 
bi zagotovil tako visoko mero konvergence, 
kot jo ugotavljamo pri bajkalskih postrani-
cah.
Torej vseh vrst naštejemo danes iz slad-
kovodnega Bajkala okoli 235, a se še kar 
množijo. Hočem reči, najdevajo še nove ali 
pa ugotavljajo vrstno samostojnost že zna-
nih različkov. Iz Jadranskega morja (!) pa je 
Gordan Karaman pred nekaj leti naštel 282 
vrst gamaridov, razporejenih v 132 rodov.
Ena od dveh endemnih bajkalskih skupin, 
tukaj imenovana »Bajkal 1«, je bolj žalostne-
ga videza, to so večinoma belkaste, čokate 
postranice, večinoma krajše od centimetra, 
ki podnevi rijejo po jezerskem blatu, vsaj 
nekatere pa ponoči splavajo v višje jezerske 
plasti in se vêdejo kot ali skoraj kot plank-
Micruropus wohlii, 
drobni bentopelaški 
kopač iz agregata Bajkal 
1.  Zelo podobno so 
videti in se vêdejo druge 
vrste. So večinoma 
doma v blatu. 
Foto: Boris Sket.
Macrohectopus 
branickii, za ribiče jur, 
veliki in mizidiformni 
planktont iz skupine 
Bajkal 1. Edina vrsta 
tega videza med vsemi 
postranicami. A jo 
molekulska analiza 
nedvomno veže s 
sorodnimi vrstami. 
Foto: Boris Sket.
62 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 63Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
potomcev skupnega prednika«, zato kladis-
ti pravijo, da so parafiletski. Parafiletskim 
taksonom se načeloma izogibamo, nekateri 
sistematiki jih sploh ne dopuščajo, a pri baj-
kalskih postranicah ne moremo brez njih. 
So oblikovno prepoznavni. Vsak rod vsebuje 
eno do petdeset vrst. 
Pa poglejmo mimogrede, kako je sploh s 
sistemi in sistematiki. V nekoliko odma-
knjenem času smo o sorodnosti vrst, ki je 
osnova za filogenetski sistem, mogli sklepati 
le po morfološki podobnosti. Drugih sred-
stev pač ni bilo na voljo. Počasi so se uve-
ljavile take in drugačne biokemijske metode 
in smo končno prišli tako daleč, da znamo z 
razmeroma cenenim postopkom prebrati ko-
se DNA, torej genoma in genetskega zapisa. 
Prišli smo torej zelo blizu genetski osnovi. 
Danes skoraj ni več resne sistematske študi-
je, ki ne bi upoštevala genetskih podatkov. 
Seveda le, če so na voljo primerno konzer-
virane živali.
Pokazalo pa se je, da so rezultati genetske, 
molekulske analize neredko v navzkrižju s 
tem, kar kaže podoba, morfologija. Morfo-
loško prilagajanje vrst seveda odseva nepo-
sredne življenjske potrebe. In tako prilaga-
janje lahko vodi ene vrste stran od drugih, 
čeprav so si sorodne. Temu rečemo diver-
genca. Po drugi strani pa vrste v enakem, 
skupnem okolju postajajo podobne, čeprav si 
niso sorodne, kar je evolucijska konvergen-
ca. Svojim potrebam sledeč so se pač raz-
vijale konvergentno. Morda najlepši primer 
različnosti sorodnih vrst je nenavadni baj-
kalski Macrohectopus med sorodnimi vrstami 
Micruropus. 
Ena od čisto posebnih »družin« so Pa-
chyschesiidae. Živijo zajedalsko, vsilijo se 
v zarodne vrečke drugih postranic in jedo 
Filogram (predstavitev 
filogenetskih in 
sorodstvenih odnosov) 
med vrstami obsežnega 
rodu Gammarus  in 
sorodnih. Rdeča črtica 
v zgornjem trikotniku 
je Gammarus 
lacustris, menda 
edina neendemna   vrsta 
v tem jezeru. V rdečih 
trikotnikih so   označene 
skupine bajkalskih 
endemov. Zaradi 
oblikovne pestrosti so vrste 
razporedili v približno 
petdeset samostojnih rodov. 
Številki (število vrst) 
ob agregatih (skupinah 
vrst) Bajkal 1 in Bajkal 
2 veljata le za vrste, 
ki so bile molekulsko 
analizirane. Agregat 
»Bajkal 1« je, z izjemo ene 
zelo drugačne vrste, dokaj 
enoten, morfološko pestrost 
agregata »Bajkal 2« pa 
le skromno predstavljajo 
naslednje sličice. 
Avtorica: Zhonge Hou.
njihovo zalego. Poleg tega so te vrste veči-
noma proterandrične – vsak osebek je samec 
v mladosti in samica pozneje. Vrste tistih 
dveh »bajkalskih skupin« smo pa bolj na silo 
izločili iz rodu Gammarus. Ker so pač obli-
kovno preveč različne, da bi jih lahko obdr-
žali skupaj. Parafiletskih družin vendar ne 
bomo brez nuje priznali, ločevali. In seveda, 
nekateri rodovi so si tudi zelo podobni. Ta-
ko imenovani »horizontalni prenos DNA« 
ne more biti dovolj obsežen in učinkovit, da 
bi zagotovil tako visoko mero konvergence, 
kot jo ugotavljamo pri bajkalskih postrani-
cah.
Torej vseh vrst naštejemo danes iz slad-
kovodnega Bajkala okoli 235, a se še kar 
množijo. Hočem reči, najdevajo še nove ali 
pa ugotavljajo vrstno samostojnost že zna-
nih različkov. Iz Jadranskega morja (!) pa je 
Gordan Karaman pred nekaj leti naštel 282 
vrst gamaridov, razporejenih v 132 rodov.
Ena od dveh endemnih bajkalskih skupin, 
tukaj imenovana »Bajkal 1«, je bolj žalostne-
ga videza, to so večinoma belkaste, čokate 
postranice, večinoma krajše od centimetra, 
ki podnevi rijejo po jezerskem blatu, vsaj 
nekatere pa ponoči splavajo v višje jezerske 
plasti in se vêdejo kot ali skoraj kot plank-
Micruropus wohlii, 
drobni bentopelaški 
kopač iz agregata Bajkal 
1.  Zelo podobno so 
videti in se vêdejo druge 
vrste. So večinoma 
doma v blatu. 
Foto: Boris Sket.
Macrohectopus 
branickii, za ribiče jur, 
veliki in mizidiformni 
planktont iz skupine 
Bajkal 1. Edina vrsta 
tega videza med vsemi 
postranicami. A jo 
molekulska analiza 
nedvomno veže s 
sorodnimi vrstami. 
Foto: Boris Sket.
64 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 65Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
tonti. Se selijo v jezeru podnevi navzdol in 
ponoči navzgor. Od te množice (ali pa kar 
od obeh stotnij vrst) je ena sama po podobi 
povsem drugačna, izrazito planktonska, po 
obliki skoraj podobna kozicam, natančneje 
mizidoidna. Zvečer tvori goste planktonske 
oblake nekaj metrov pod jezersko površino. 
To je Macrohectopus branickii, za katerega 
so seveda tudi ustanovili posebno družino. 
Makrohektopus je posebej omembe vredna 
žival. Kako je videti samica, kaže podoba. 
Meri od 30 do 38 milimetrov, samec pa je 
pritlikav, od 3 do 6 milimetrov. Že v Lju-
bljani sem se zaklel, da bom ujel in videl 
to svojevrstno žival. Ker nisem vedel, kako 
pogosta je, sem uničil sobno zaveso, da sem 
si dal izdelati veliko planktonsko mreža. 
Uspešno, kar ni nič čudnega. Žival se po-
nuja z nočnimi dvigi tudi na par sto me-
trov globine in dnevnimi spusti na nekaj sto 
metrov. Poredko se zbira tudi v površinskih 
skupinah. In končno, to je najbolj množič-
na bajkalska postranica, ki po oceni doseže 
110.000 ton, je hrana ribicam golomjankam, 
tu in tam tudi tjulnjem nerpam.
Druga skupina bajkalskih vrst je čisto nekaj 
drugega, pestra je približno toliko, kot so 
pestre vse morske postranice skupaj. Obli-
kovno in barvno. Od brezbarvnih do živo 
rdečih ali črnih, od enobarvnih do vzorča-
stih, od bogato rogljatih do nenavadno kro-
glastih. Od milimetrskih do centimetrskih 
velikosti. To je seveda posledica ekoloških 
in vedênjskih razlik, primerjano ekološki in 
vedênjski raznolikosti živali.
Na sliki smo že predstavili do 35 milime-
trov velikega Propachygammarus,  ki je ve-
likan med postranicami, a ima še nekaj 
tekmecev v jezerskih globinah (in tudi že 
omenjeno v planktonu). Te imajo navadno 
dolge trnaste izrastke. Največja bajkalska 
postranica je globokovodni Acanthogammarus 
grewingkii z 90 milimetrov dolgimi samci. 
Skoraj decimeter! Ta pestrost je seveda po-
sledica ekoloških in vedênjskih razlik, pri-
merjano ekološki in vedênjski raznolikosti 
živali. Največje vrste so doma v globoki vo-
di. A tam najdemo tudi najmanjše. Drobnih 
vrst je kar nekaj v obsežnem rodu Micruro-
pus in najmanjši je M. pusillus z 1,5 do 2 
milimetra dolgimi samci.
In tukaj se poslovimo. Oglejmo si samo še 
nekaj slik. S pripombo, da smo opisovali 
le postranice, a podobno pestre so nekate-
re druge skupine ter tudi Bajkal sam. Kot 
nabor endemnih rib in ribic. Povejmo pa še 
enkrat: vse to bogastvo bajkalskih postranic 
ima skupnega prednika. Pravzaprav dva, a 
sta si dokaj blizu v sorodstvu. In tu je še 
tretji, tisti postopač Gammarus lacustris, ki 
so ga endemiti izrinili na obrobje jezera. 
Nekateri zoologi sploh le tej vrsti pripisujejo 
pripadnost družini Gammaridae, za druge 
pa spadajo semkaj vse bajkalske vrste. No, 
pisca tega članka trdiva, da sva z molekul-
skimi sredstvi dokazala prav pravilnost sle-
dnje trditve.
Naslednje slike predstavljajo skromni izbor 
bajkalskih endemnih postranic.
Propachygammarus 
dryshenkoi. Zlasti v 
globinah so številne vrste 
zaščitene s trnastimi 
izrastki. To je ena 
od večjih vrst. Za 
nestrokovnjake: glava je 
na levem koncu. Foto: N. 
Polâkov, obdelal Matej 
Holcar.
Eulimnogammarus verrucosus, 
portret elegantno pisano obarvanega, 
gamariformnega pripadnika 
najobsežnejšega bajkalskega rodu. Je 
torej po postavi tudi podoben vsem 
nebajkalskim vrstam rodu. 
Foto: Boris Sket.
Eulimnogammarus maacki, sorodnik 
prejšnjega. Foto: Boris Sket.
64 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 65Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
tonti. Se selijo v jezeru podnevi navzdol in 
ponoči navzgor. Od te množice (ali pa kar 
od obeh stotnij vrst) je ena sama po podobi 
povsem drugačna, izrazito planktonska, po 
obliki skoraj podobna kozicam, natančneje 
mizidoidna. Zvečer tvori goste planktonske 
oblake nekaj metrov pod jezersko površino. 
To je Macrohectopus branickii, za katerega 
so seveda tudi ustanovili posebno družino. 
Makrohektopus je posebej omembe vredna 
žival. Kako je videti samica, kaže podoba. 
Meri od 30 do 38 milimetrov, samec pa je 
pritlikav, od 3 do 6 milimetrov. Že v Lju-
bljani sem se zaklel, da bom ujel in videl 
to svojevrstno žival. Ker nisem vedel, kako 
pogosta je, sem uničil sobno zaveso, da sem 
si dal izdelati veliko planktonsko mreža. 
Uspešno, kar ni nič čudnega. Žival se po-
nuja z nočnimi dvigi tudi na par sto me-
trov globine in dnevnimi spusti na nekaj sto 
metrov. Poredko se zbira tudi v površinskih 
skupinah. In končno, to je najbolj množič-
na bajkalska postranica, ki po oceni doseže 
110.000 ton, je hrana ribicam golomjankam, 
tu in tam tudi tjulnjem nerpam.
Druga skupina bajkalskih vrst je čisto nekaj 
drugega, pestra je približno toliko, kot so 
pestre vse morske postranice skupaj. Obli-
kovno in barvno. Od brezbarvnih do živo 
rdečih ali črnih, od enobarvnih do vzorča-
stih, od bogato rogljatih do nenavadno kro-
glastih. Od milimetrskih do centimetrskih 
velikosti. To je seveda posledica ekoloških 
in vedênjskih razlik, primerjano ekološki in 
vedênjski raznolikosti živali.
Na sliki smo že predstavili do 35 milime-
trov velikega Propachygammarus,  ki je ve-
likan med postranicami, a ima še nekaj 
tekmecev v jezerskih globinah (in tudi že 
omenjeno v planktonu). Te imajo navadno 
dolge trnaste izrastke. Največja bajkalska 
postranica je globokovodni Acanthogammarus 
grewingkii z 90 milimetrov dolgimi samci. 
Skoraj decimeter! Ta pestrost je seveda po-
sledica ekoloških in vedênjskih razlik, pri-
merjano ekološki in vedênjski raznolikosti 
živali. Največje vrste so doma v globoki vo-
di. A tam najdemo tudi najmanjše. Drobnih 
vrst je kar nekaj v obsežnem rodu Micruro-
pus in najmanjši je M. pusillus z 1,5 do 2 
milimetra dolgimi samci.
In tukaj se poslovimo. Oglejmo si samo še 
nekaj slik. S pripombo, da smo opisovali 
le postranice, a podobno pestre so nekate-
re druge skupine ter tudi Bajkal sam. Kot 
nabor endemnih rib in ribic. Povejmo pa še 
enkrat: vse to bogastvo bajkalskih postranic 
ima skupnega prednika. Pravzaprav dva, a 
sta si dokaj blizu v sorodstvu. In tu je še 
tretji, tisti postopač Gammarus lacustris, ki 
so ga endemiti izrinili na obrobje jezera. 
Nekateri zoologi sploh le tej vrsti pripisujejo 
pripadnost družini Gammaridae, za druge 
pa spadajo semkaj vse bajkalske vrste. No, 
pisca tega članka trdiva, da sva z molekul-
skimi sredstvi dokazala prav pravilnost sle-
dnje trditve.
Naslednje slike predstavljajo skromni izbor 
bajkalskih endemnih postranic.
Propachygammarus 
dryshenkoi. Zlasti v 
globinah so številne vrste 
zaščitene s trnastimi 
izrastki. To je ena 
od večjih vrst. Za 
nestrokovnjake: glava je 
na levem koncu. Foto: N. 
Polâkov, obdelal Matej 
Holcar.
Eulimnogammarus verrucosus, 
portret elegantno pisano obarvanega, 
gamariformnega pripadnika 
najobsežnejšega bajkalskega rodu. Je 
torej po postavi tudi podoben vsem 
nebajkalskim vrstam rodu. 
Foto: Boris Sket.
Eulimnogammarus maacki, sorodnik 
prejšnjega. Foto: Boris Sket.
66 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 67Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
Eulimnogammarus cruentus nosi ime, ki ga lepo označuje. Namreč, pri živalih (in rastlinah) so znanstvena imena res 
le - imena. Zato je ime lahko res značilno, lahko pa celo zavajajoče. Foto: Boris Sket.
Brandtia latissima je zaščitena s ploščami in trnastimi izrastki. Foto: Boris Sket. 
Gammarosphaera 
insularis, gamarid, ki 
se v nevarnosti zvije 
v kroglico, kar je tudi 
zaščita, odvisno pač 
od nasprotnika. Pa ne 
pozabimo, da so si raki in 
ribe lahko le nasprotniki, 
med njimi ni nobenega 
sovraštva in sovražnika. 
Foto: N. Polâkov.
Eucarinogammarus 
vagipallidus je lepo 
raščeni normalni gamarid, 
podoben stotnijam 
evropskih. 
Foto: Boris Sket.
66 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 67Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice • ZoologijaZoologija • Bajkalske postranice zasenčijo koralne ribice
Eulimnogammarus cruentus nosi ime, ki ga lepo označuje. Namreč, pri živalih (in rastlinah) so znanstvena imena res 
le - imena. Zato je ime lahko res značilno, lahko pa celo zavajajoče. Foto: Boris Sket.
Brandtia latissima je zaščitena s ploščami in trnastimi izrastki. Foto: Boris Sket. 
Gammarosphaera 
insularis, gamarid, ki 
se v nevarnosti zvije 
v kroglico, kar je tudi 
zaščita, odvisno pač 
od nasprotnika. Pa ne 
pozabimo, da so si raki in 
ribe lahko le nasprotniki, 
med njimi ni nobenega 
sovraštva in sovražnika. 
Foto: N. Polâkov.
Eucarinogammarus 
vagipallidus je lepo 
raščeni normalni gamarid, 
podoben stotnijam 
evropskih. 
Foto: Boris Sket.