Književnost in umetnost. JEDNA ANKETA O SRPSKO-HRVATSKIAl ODNOSIMA. (»Srpski Književni Glasnik.«) (Nastavak.) ' S. Pandurovič (Becgrad). »Opšti i osnovni razlotr i takvim srpsko-hrvatskim odnosima i svima rdavim odnosima u našoi zemlji leži, po mome neizmenljivom i suviše čvrstom uverenju. u opštoj moralnoj devalvaciji koia je nastupila posle rata u korupciji koja se. kao zaraza. raširila gotovo po celom organizmu našeea društva. To zlo, 111 bol.ie tai zločin prema narodnoi i državnoi zajednici, stvorio je i krizu srp.-hrv. odnosa, kao što ie stvorio finansijsku. saobračainu i moralou krizu u zemlji.« »Kako me. medutim. niko ne bi mogao uveriti da postoii kakav instinktivni i razumljiv aiiatas.0nizam izmedju naših narodnih masa u Šumadiji. Zasorju, Vojvodmi. ili Damaciji, meiii ostaje da verujem da je iedini krivac za današnie stan.je u našoi zemlji samo naša inteligencija. koia uvek stvara i svako zlo i svako dobro u svom narodu i bez koie se. na kraiu kra.ieva. ipak ne može.« »Ako je ta inteligencija krivac. i ako svaki zločin treba kazniti, ostalo bi ioš pitanie: ko če kazniti? Neka m\ je dopušteno reči, da če ta.i sudija biti svakako sam narod, koji ie po cenu velikih žrtava ostvario svoie uiedrn.ie.niie i koji instinktivno ne če dopustiti da te žrtve budu. uzaludne.« Dr. Ivan Paleček (Vukovar). »Pošto se naša državna zajednica mora organizovati. i oošto držim da nije moguče da se to postigne u potpunoi saglasnosti, to ne vidim drugoga načina da se naša država ora.anizira, nego odlukom večine svriu Srba. Hrvata i Slovenaca.« »Potpuna saglasnost ie dakako bolja. To je ideal. Al ako se tai ideal ne može dostiči. onda ie maiorizaciia svakako mnoKo manie zlo nesro minorizacija. i ioš mnogo manie zlo od separaciie ili amputacije.« »Prihvatorh iednoea narodnoea imena za sve nas nestajati če plemenske diferencijacije. Stoea treba prihvatiti ime iucroslovensko, ime dakle koije če označivati naše zaiedničko. naše jedinstveno narodno biče i iedinstvenost naših plemenskih. narodnih težnja. Naisnažniju propagandu za jugoslovensko ime treba da uzmu u svoje ruke intelektualci iz svi.iu diielova našega naroda a široki narodni slafevi ne če joj se ozbiljno suprotstaviti.« (Dalje prihodnjič.) —k. Aloizij Gradnik: Pot Bolesti. Gradnikove pesmi tvorijo prvi kamen spomenika bolesti naše neodrešene domovine, ki naj pride v srca nas odrešencev. oziroma nam naj vlije moči za širi&nje ideje nadalinega odrešitvenega dela. Toilminski punt, solnce v Brdih, noč v Medani, Cerkno. na Erjavčevem grobu, Renče. Šmartno. Solkan. Kostanjevica, Gorica, so živi klici nam za bodočnost. Polejr čistosti in blagodonečnosti jezika se odlikujejo Gradnikove pesmi v milini in so izraz nežnih in globokih čustev naše neodrešene domovine. Prepričani smo. da bodo te pesanice našle pot tudi v šolske sobane in da jih ,ne bodo tnogla prezreti naša šolska berila na višjih stopniah. —k Letno poročilo I. mestne šestrazredne deške osnovne šole v Ljubljani o solskem letu 1921./22. ie sestavil ravnateli Jakob Dimnik. Vsebina je prav dobra. Na čelu nekrolog po kralju Petru I. Osvoboditelju, nato slika velikes.a pokoinika. r>otem manifest kralja Aleksandra ter njetrova slika z autogramom. Živlienjepis kralja Aleksandra I. obsega n.ieeovo raladost. prestolonasledništvo, balkanske voine. regentstvo. svetovno voino. uiedinienje SHS, prvič na Slovenskem in v Ljubljani, zaroko in poroko ter rodovnik rumunske dinastije. Slika, ki kaže novoDoročeni kralj. par ie posebno lepa. Nato slede poročila: Šolsko oblastvo. — Učiteljski zbor. — Statistika. — Imenik uoencev. — Letopis. — Vmes so uvrščeni reki pesnikov in pisateljev. Šola je irnela 13 razredov s 612 učenci, 1 pravoslavneira. 11 srbohrvatske narodnosti, 5 raznih narodnosti. Nesposobnih je bilo 67 in neizprašanifo 3. Za vstop na srednje šole ie priglašenih 95, v meščanske šole pa 33. —k Srpski Književni Glasnik, kni. VI. br. 3. od 1. juna 1922. ima sledeči sad r ž a j : Otac. pripovedka od B. B-vič, List prepodobni, pripovedka od Aleksija Remizova, Zimzelen i Uvijek, pesme od Dragutina M. Domjaniča. Bela pesma, pesma od Momčilo Nastasijeviča; Anketa o srpsko-hrvatskim odnosima (V.): Dr. Tomislav Tornljenovič. Aleksa Šantič, Lujo Vojnovič, Jaša M. Prodanovič; Prilozi proučavanja violentnog tipa (I.) od Dr. Mil. Nedeljkoviča, Godišujica smrti Jovana Skerliča od Milana Grola, Ruske kniige od Evgenija Anjičkova; Umetnički pregled piše Nikola Stanarevič; Politički pregled piše Inos^ani i Privreimeni; Ocene i prikazi; Beleške. —k. Šest mladinkih iger. Josip Ribičič in Ivan Vouk. Trst. — Ribičič bo znan našim šolskim odrom že po »Kraliestvu palčkov«. S šestimi mladinskimi iirrami sta z Voukom podala zopet nove snovi za naše šolske odre. Zbirka obse•ia sledeče itrre: 1. Vraže, vesela i&ra v treh dejanjih. 2. Škrati. vesela igra v d-veh dejaniih. Glasbene točke uglasbil Ivan Grbec. 3. Čudodelna srajca. igra v enem de.ianiu. Glasbene točke u^lasbil Ivan Grbec. 4. Mladje. slika v enem deianju. 5. Pri sv. Petru. slika v enem dejanju iu 6. Voukova Trije snubci. po Milčinskem. vesela igra v treh slikah. — Mladje in Pri sv. Petru bi bile izključno za otroke, medtetn ko bi druge igrice vzbudile mnogo srneha in privlačnosti tudi v ljudstvu. Uprizoritev ni zvezana s težavami. zato smo prepričani. da se bodo igrice hitro razširile po naših šolskih odrih. —k Zbirka važnejših novih naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. Sestavil za 1. 1921. — Prvi zvezek te zbirke je izšel v Sloven. Šol. Matici in že iz te izdaje nam lahko izpriča učiteljstvo, posebno pa šolski vod'telii iu ravnatelji. kolike praktične vrednosti je ta zbirka. Zato bi se narn zdelo bolj umestno, da bi še nadalje ohranila S. Š. M. zbirko šol. zakonite uredbe v svojem programu in bi se ne ornepla le na Slaveni.0. ampak bi seziiianila učiteljstvo z zakonitimi šolskiim. uredbami v drugih prosvetnih področjih. Posebno tedaj bo to pol.ie plodonosno. ko izide šolski zakon in izvršilne naredbe k niemu. Bojimo se, da II. del zbirke iz tega vzroka ne bo prišel tolikemu krosru učiteljstva v roke kot prvi. To pa obžalujemo posebno :z vzgojn6ga ozira, ker je tudi premalo poglabljanie učiteljstva v šolsko zakonodajo in upravno ureditev krivda marsikaterem.i nedostatku v našeim šolstvu. — 0 zbirki moramo ree". da ie nie sestava temeljita in najdemo vse važnejše in glavne urejene prosvetne zadeve v niei. Sestaviteliu želimo le vztrajno nadaljevanje v tej smeri. —k Čiča Tomina koleba. kako su živeli severoameriški robovi. Po engleskom izvorniku. koji je napisaia M. Beccher Stowe. za odrasliju decu. na srpski nreveo A n d r i j a M. M a t i č. Dr.ugo izdanje. Pre četrdeset godina izašao je ovaj roman prvi put na srpskom >jeziku. Taj roman je napisala znarnenita atmerlkanska književnica Harriet Becher-Stowe i izašao je prvi put u novinama. a potorne u obKki kniige N. V. S. rcndila se je 14. mn. 1812. Otac joj je bio sveštenik. Bila ie u prvi mah učiteljica na devojačkoi školi. koju ie podigla njena stariija sestra u Bostonu. Udala se za profesora bogosloviie ro iimenu Calvin E. Stowe a umrla 1. julija 1896. god. Pisala je mnogo a s >Čiča Tominom kolebom« stekla je svet- skoga glasa. i5' ff. a,r\\ rjt^O.T o. ^ ' ,_?i^5