ovice.
Izhajajo 1. in 16. VBacegameBeca. Cena jim e za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino n doí>Í8e sprejema J. Kralec v Novem mestu.
Kdor žoli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-tieniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Ali se hrošči letos doTolj uničujejo?
Hroticev je letos strašansko, Hrastina je v nekaterih krajih kar gola, kakor o božiřii, ker so jo hrožii popolnoma obirli. Na sadnem drevji in trtah ite delajo še [»o Dolenjskem znatne škode, ker jim je hrastovo, g-abrovo, bukovo, javorovo itd. listje ljubSe, in ker je hoste, hvala Rogu po Dolenjskem že dovolj. Ali pomislimo le, kaj bode pil z našimi njivami, travniki, vrti, vinogradi /-daj sledeča tri leta. Vse samice liroži^ev in teh je polovica, kafere se zdaj po na.ših liostali pasó, in nam tam delajo prilično le neznatno škodo, zarile se bodo priliodnji mesec v zemljo, kjer bode vsaka zalegla 20 do 30 jajèek. Iz vsacega jajSka nastal bode se letos črv, kateri bodo letos le malo ali nič žkode provzročil ker bode še jako majhen. Ali gorje pa našim njivam, travnikom, vrtom leta 1892. osobito pa do sv. Ivana leta 1893. Na milijone, da milijarde Črvov bode rastline podje-dalo. Njive bodo, osobito blizo host, na večih mestih kar tako gole, kakor da bi obsejane in obsajene ne bile. Travniki bodo na večih mestih
se ob kresu tako rujavi, kakor takrat, ko sneg skopni. Grobane trte po vinogradih ne bodo ob-zelenele, ali pa se bodo vže obzelenele posušile itd. To bode stoka in joka takrat, da bode joj. Vse Í0 vemo v^e danes naprej, vse to ve sleherni osobenkar. Vsi vemo tudi, da velikansko to škodo, katera nas čaka, lahko zmanjšamo, prav močno zmanj.samo, ako pokončavamo hroŠČe. Da vsi vemo dalje tudi, da bi se uničevanja hroŠčev morali lotiti kar s kraja vsi kmetovalci. To veleva nam prvič iz nase pameti našega razuma izvirajoča dolžnost, skrbeti za ohranitev samega sebe. To veleva nam pa tndi izreČno postava, deželna postava iz dné 17. junija 1870. leta št. 21. Po tej so vsi posestniki, vživalci in najemniki zemljišč pod kaznijo dolžni, hrošče in njih zalego brezplačno pokončavati. Da pa se bode koristna ta postava tem goiovejSe iit rajše izpolnovala, dovoljuje slavni deželni odbor in določujejo posamezne občine fakorekoČ proti poslavne — ker postava veli; pod kaznijo brezplačno pokoučevati — denarne podjiore ali nagrade tistim, kateri hrošče uiiičujcoo. Pa kljub vsemu temu, kaj se stori? V primeri k strašanski množini letošnjih hrogčev
Oče Daniel Sorûr Farim Den.
(Kjegavo življenje popisal H. P.)
(Dalje.)
Tako pripovedu,je Farim to grozno potovanje. Taki strašni dogodki pa niso redki v Afriki. Dan na dan iove Arabci uboge zamorce in jim vse poberejo in jih prodajajo. Turška vlada je sicer dala postavo zoper nečloveSke Arabce, pa te postave so samo na papirju. Ce pa dá Arabec Turku bakšiša (denarja,) potem pa ni nobene postave in Arabec počne, kar hoČe. Dragi bralec! danes, ko bereš te vrstice, zdihuje v Afriki sto in sto zamorcev in krvavé pod težkim jarmom strašne sužnosti. Nikdo ita svetu se ne briga za te sirote, samo katoliški misijonarji jih skušajo rešiti, toda denarja nimajo. Podpirajte dragi Dolenjci, airikanske misijone z molitvami in denarjem ; ako daš pol goldinarja, rešiš s tem jed-
nega zamorca. Denar za afrikanski misijon pa bo vsak župnik rad sprejel.
Gospodar je prodal na živinskem sejmu vse zamorce, le našega Farima si je prihranil in njegovo mater in še nekega dečka. Farim je ovce pasel, mati pa je na polji delala. Bil sem za-niščen, pripoveduje Farim, in pozabljen in vedno )olj žalosten. Tukaj se človek uči, kaj je prostosti aMísIíI sem na dom in domače in bilo mi je hudo.
Nekdaj gre gospodar zopet lovit sužnje in vzame Farimovo mater seboj, da bi mu kuhala. Farim postane med tem vratar. Nikomur ni smel (lati ključev. Onega večera, ko so pričakovali gospodarja, poprosi neka sužinja Farima, naj jej d;t za trenotek ključ od gospodarjeve biSe in ga zgubi. Kam ga je dejala, sama ni vedela, (Drugi dan so ga našli na strehi.) Vzrok so delali Farima, ker je dal kijuČ iz rok. Zvečer je imel gospodar priti, pa niso mogli v njegovo stanovanje. Vedel sem, pripoveduje Farim, da me
kaj malo, kar naravnost nii. Pisatelj teli vrstic ima nalogo v šniihelski župniji iial»raiie lirosèe plačevati po 40 kr. mernik, llrosri letajo zdaj vže 12 dni, pa koliko hrošievje liîlo v teiri <'asu oddanih? Ne vštevšili onih, katere je natjrala knietiška šola na Gi'nui (10 liektolitrov), 2 mernika, reci dva mernika to je vse. Ali koliko je župnij po Dolenjskem, koliko ))o celem Kranjskem, v katerih se niti toliko ni storilo. Uolovo žali lioff dosti. Res je sicer, da se nahaja sem ter tje kedo, kateri liroèce uniíuje, ne da bi jih prodajal. .\li kaj izda vse to uničevanje proti stra-Sauski množini ftirČesa? Zelo toliko, kakor kanee vode v moije. Vse to je le kaj malo vec kakor pa nïÈ ali čisto nič. In kaj je temu krivo r"
V prvi vrsti se ve da zanikrnost, malomarnost kmetovalcev samih, iîrez vse postave, hrez vseh denarnih nagrad, iz lastnega nagiba, iz dolžnosti skrbi za ohranitev «ameg-a sebe, morali bi se kar vsi kmetovalci skraja uničevanja hrosČev lotiti. Ker to žali iiog ni, treba postavne sile, denarnega vabljenja. Koj v drugi vrsti je pa ravno po.stava kriva, da se brošči tako malo uničujejo. V nji je rečeno : pod kaznijo so posestniki dolžni hrošče pokonČavati. Ali praša se kdo naj pa kontroluje, se H hrošči istinito pokončujejo ali ne? Kdo naj kaznuje tiste, kateri jih ne? Kje naj se prič,ne kazen, saj vendar lahko vsak kdor le jedno pest, da le jednega hrošča pokonča, lahko priseže, da je že nekaj storil. Dokler ne bode postava izrečno določila ; kdo da ima kontrolo izvrševati, kdo neubogljive kaznovati, koliko hroščev da mora vsak pokončati ; toliko časa ostane vsa ta postava le za to na papirju, da se ne iz-polnuie, přelomuje. Ako bi je ne bilo, bi jo vsaj niliČe prelomiti ne mogel. Postava naj bi se takole
čaka smri. Kaj početi? Na misel mi pride hiša belih misijonarjev, ki ni bila daleč, pa tudi da misijonarji otroke koljejo in jedo, kakor so mi pripovedovali, K njim grem naj l>o kar hoče. Pa kod naj pridem na cesto? Pri vratih ne grem, tam čakajo prijatelji gospodarja, okoli in okoli poslopij pa je 4 metre visok zid. Skrivaj se priplazim do zidu. Ali liočem naprej ali nazaj ? Sponmim se krvoločnega gospodarja in to mi dá moč. Kakor bi trenil sem stal vrhu zidu in Čez zid na cesti. Dirjam v temo — kam? Gnalo me iz mesta pa zopet se mi je zdelo, da slišim glas: Pojdi k belim misijonarjem! Holje, da te precej snedň, kakor pa da počasi umiraš pod bičem! In šel sem. Gredoč memo gospodarjeve hiSe, slišim kako notri vpijejo in meni žugajo sè smrtjo. Kakor blisk jo uberem ozirajoč se, če ne gre kdo za menoj. Niče me ni videl.
Rila je že trda noč, ko potrkam na vrta misijonske biâe. Misijonar K ani bo ni me vpraša:
glasila: § i. C. kr, davkarija izda vsem županstvom póle, v katerih je naianko določeno, koliko lirošČev da mora nabrati vsak posestnik, za vsak goldinar davka, katei'ega plačuje ter jih oddati županstvu. (Na primer vsak goldinar 10 litrov.) § 2, Županija določi dan, kedaj se imajo hrošči pod nadzorstvom orožnikov (žandarjev) odračunati. § 3, Za vsak ne odračunjeni liter hro.ščev plača dotični posestnik pri davkariji 1 gld. kazni za ubožni zaklad svoje občine.
Ako bi se postava tako glasila in ako bi se se vé da strogo izvrševala, a potem bi se pokončalo nekoliko več hroííČev kakor se jih dandanes, da v toliko ietib, prišlo bi se jim lahko skorej v okom. IT^zlic taki veliki kmetiški nadlogi, katera nam žuga ves kmetiSki trud čisto uničiti, o b-delovano zemljo opusto.siti, treba pač skrajne sile, ne pa postave, katera je le za to tukaj, da se ne izpolnuje. Tako zlo, kakorsno so za kmetijstvo hrošči in njih črvi, z denarnimi nagradami odvračati je pa prav žalostno. To podpira Še malomarnost neizobraženega Človeka, kateri vsako nagrado za plačilo smatra, katero koj trudu dela primerja. „Za osem grosov se mi pač ne splača mernik hrošČev nabrati, rajši grem v taberh". Tako se jih sliši pred cerkvijo modrovati, kadar občinski sluga nagrado za nabiranje hroščev ozna-nuje, Sicer je pa vsaka nagrada v protislovju z postavo. Strogo izvrševana sila, ta je na mestu, ne pa nagrada.
Dodamo le to-le : res žalostno^ grozno žalostno je, da si naSi Dolenjci nečejo pomagati. Pomagati jini tudi mi ne moremo, liog ne bode delal čudežev, da bi podpiral lenobo.
Kako drugače je drugod ; V Dolu blizu Ljubljane so ljudje nanesli v treh dneh čez GOO kilo-
„Oegav suženj si?" Odgovorim: „Nekega kame-larja". Videl sem, da ta prijazni mož me ne bo snedel, bal sera se le, da bi me ne dal gospodarju v roke, zato sem se hoiel z lažjo rešiti.
„Kje je tvoj gospodar?" vpraša me dalje Kamboni,
„Daleč od tod." „Kdo te je sem poslal?" Jaz nevedni pagan nisem do takrat ničesar slišal o Hogu, a vendar sem odgovoril: „Rog".
Knmboni se začudi in nasmeje in me pelje spat. — Ko je prišel moj gospodar domov onega večera, so mu rekli, da sem utekel ; kam, ni vedel nihče. Čez nekaj tednov me zagleda sužinja mojega gospodarja, ko sem se igral z drugimi dečki pri priprlib vratih. Tudi jaz sem jo videl in sem povedal Kamboniju in ga prosil, naj me varuje. On mi naroči: „Karkoli te bodo silili", odgovori na vse; „Ne grem nazaj k gospodarju". Res pride kmalu gospodar, a jaz se ne udam.
gramov lirošřev — ali kebrov ! — Holenjci, řez leto iii dan iie toi;ite; írv nam koniuje njivo, travnik, ampak govorite: iiafia vnemaniost spodjeda rastline !
Sicer bi pa dale „Dol. Novice" tudi tale svet: (Jig-aiii mati iii veliki se klatijo in „tehtajo" po Mestu in okolici, da je lafroza. Od tijili naj se zahteva, da naj prinese vsaki dan vsaj eden mernik lirosČev; ako ne, naj se zapodi i/. Mesta , , . Ako jih prinese dobi plařilo, in ni imi ireba beračiti, ako ne — naj jta strada „lenoba".
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Državni zbor je imei obravnavati, kaj naj odgovori na ljubeznjive besede nařeg-a cesarja, s katerimi se je odpri. Pokazalo se je precej različno mnenje — in predložile so se tri tako zvane adrese. I'oljaki, Mladořehi in nemški liberalci vsak svojo. Od začetka je kazalo, da bode sprejeta poljska; ali ti se niso hoteli vdati nekaterim zalitevani vernih kon.servativcev glede na verske in narodne reči; — tako seje bilo bati. da ne bode sprejeta nobena adresa. Predsednik državnega zbora Smolka je predlag-al zaradi teg-a, naj se opnsti vsaka adresa. Zgodilo se je, mesto adrese je Šla k cesarju le posebna deputacija izmed poslancev, da se mii je 7,ahvaliia za prijazni nagovor. Cesar jo je sprejel kaj milostljivo.
Državni zbor je s tem pac prihranil mnogo casa; kajti dolgo bi se bili prepirali o adresi; toda brezdvomno je, da bodo pa pokazali poslanci pri druzih prilikah svoje različne želje — in prepir je tu. Pa tudi drugače ni mogoče. NaSi po.sIanc;i
n. pr. vendar ne smejo molčati — ako vidijo, kakove krivice se g-ode naâemii narodu.
Vlada se izogiblje skrbno važnim vprašanjem; ali to ne bode dolgo mogoče; treba bode pokazati jasno kaj lioče, dasi je prav lahko mogoče, da bo treba državni zboi' zopei razpustiti — ker ne bode vlada nikjer lahko imela gotove večine.
y Istri so pač se vedno jako tužne razmere. Deželni glavar Campitelli je obiskal Lindar ter si tu ogledal žiipniAče, cerkev in šolo. Uaz-govarjajoč se z g. župnikom je djal, da v Istri ni treba poznati slovanskega jezika, akoravno ga govori ogromna večina prebivalstva. Lahon noče biti pravičen. A svet se suče; tudi v Istri bode posijalo sobice Slovanom pred prag.
V Gradcu bode dné 2., h. in 4. junija katoliški shod. Kdor se hoče shoda vdeležiti, se mora oglasiti vsaj do li4. t, m. Med oniini, ki so podpisali oklic na ta shod je mnogo odličnih mož — tudi iz spodnjega Siajarskega.
Mladočehi so tako podobni nemSkim liberalcem, da jili vže v oči biide praznik sv. Janeza Nepomuka, katerega od nekdaj praznujejo Cehi kot pravi narodni praznik; kadar bodo slavili krivoverca llusa, takrat, seveda, bode pa vse prav teni Čudnim možem. — Sploli se pa kaže, da se Cehi strezujejo ter polagoma obračajo od Mladočehov. Sprevideli morajo namreč, da ti v državnem zboru prav nič ne bodo mogli storiti za svoje rojake, ker so popolnoma osamljeni.
Kaj je novega po širokem svetu?
Bolgarski knez Ferdinand je vkljub nasprotnemu pi'izadevanju Rusije narodu in vojaštvu vendar vedno bolj priljubljen. To se je pokaralo posebno zadnje dni, ko so obhajali v Plovdivu
Pripelje dve kravi in dve teleti, da bi me kui^il, pa misijonarji so rekli, da ne smejo sužnjev ne Ifupovati, ne prodajati, ampak varovati. Pripelje mater, naj me ona pregovori. Prigovarjiila mi je in obetala, a jaz sem odgovoril: „Ljuba mati, nazaj ne morem, ostani rajše tudi ti tu in skupaj iiodeva".
Začne mi očitati, koliko je za-me storila in koliko trpela.
„Vse je res, ljuba mati", jej odgovorim, „pa k gospodarju ne morem".
Strašno jo Je vjezila moja trdovratnost, oslinila je prst in ga vtaknila v prali in mi Je pomazala z njim čelo rekoč: „Zame si mrtev, nikdar več te nočem videti"*) in je divjala k gospodarju.
•) Neki župnik iz Vorone na LaÈkem se je ponudil fio-Bpodu Danielu, da mu odkupi nator, toda gospod Daniel t« deset let ni mSasa itliSal o njoj, kajti kmalo po tem dognđku j» goipodarju u61a.
Hudo Je zadelo to ubogega Farima, pa bil je to tudi najsrečnejši trenotek v njegovem življenji. Zgubi! Je vse, kar je imel in mati ga Je preklela, toda v varstvo ga je vzel lîog, on ki ga Je do sedaj tako Čudovito vodil. Rešil ga Je iz telesne stížnosti in pripeljal k misijonarjem, rešil ga je pa tudi iz sužnosti hudičeve in ga pripeljal po sv. krstu v katoliško cerkev. Kolika dobrota! Kolika sreČa!
V enem mesecu se je naučil Farim katekizem, in kmalo na to ga je krstil Daniel Kom-boni za Daniela in biřmoval, Jezusovega srca dan leta 1874; kmalo potem pa so ga pustili k sv. obhajilu. „Kakšen mir in kakšno veselje sem takrat ěutii v svojem srcu", pravi gospod Daniel sam, „tega ne morem popisati; srečen, kdor takrat vé, kaj dela!"
(Konec priliodnjiĚ.)
slavnost bolgarskega reda za hrabrost. Mej „živio"-klici so častniki dvignili kneza ter ga na ramah nosili.
Med Rusko in Turčijo se je imel neki raz-por. Rusija je poslala skozi morsko ožino „Dar-danele" nekaj vojakov na ladiji pod trgovsko zastavo. Turčija je to zabranila, íeš, da Rusija ne sme tamo .skozi vojakov poSiljati, ker jej to brani pogodba iz I 185G. Slednjič se je vendar Tur-ííija udala: Kaj se hoře — slabotni mora reči močnejšemu prav imaš.
V" ožjej volitvi je bil v državni zbor izvoljen bivši nemški kancelar Bismarck- Vendar se menda ne bode veliko vtikal v politiko, ker ie cesar zopet pokazal v nekem govoru, da ga prav
nič ne mara.
Prvega maja so se delavci po svetu sploli potegovali zato, da naj se jim čas za delo skrajša — plačilo pa poveča Pri nas je bilo sicer vse precej mirno. Na Laškem in Francoskem pa je tekla kri. Posebno hudo je bilo v francoskem mestu Furmi, kjer je brezdimni smodnik prvič podiral — francoske delavce.
V Bstgij) delavci vedno bolj prêté. Tamo je to nevarno, kei je delavcev več kakor druzih
prebivalcev.	. j
Ý južnei Ameriki so nemin navadm. V državi Uile se bije vže dalje časa domača vojska. Zadnji čas kaže, da se bodo pomirili po ^ prizadevanju druzih držav, ali vže se poroča, da preti ustaja v republiki Costariki.
Piše se nam :
Iz Novega Mesta. — Zadnja leta je dobila tukajšnja Bamostmaka cerkev mnogo olepšav — veliki altar, malarijo; — ali zadnii čas zopet krasen, nov kini — velike orgije. Napravil jih je znani domaíi mojster g. Goršič iz Ljubljane — ogrodje — vnaoje lice — pa jim je zdelat iz hrastovega leaa kaj lepo v pravilcem slogn tukajšnji mojster gospod V. U me k.
StrokovcjaÈko oceno o orgîah prinesemo v prihodnjih „Novicah. Zadnjo nedeljo jih je blagoslovil mil. g. prošt P. Urh.
Želimo, naj pojo mnogo let v čast — slavo
Dvora 10. maja. — Pravijo, da pride v kratkem k nam knez An era p erg b celo komi-Biio pregledat svojo takajSno železno tovarno, da ukrene ali se še apiačuje delati ali ne. V skrbeh smo da nam fabrike ne zapro, kajti potem smo že ob ta siromašni zaslužek. Kedor ima posebe kai zemljišča, za silo še rine ali manjka nam kapitala, da bi si kupili boljši živino in orodje. V tem obziru nam bo gotovo dobra pomoč nova
posojilnica v bližnjem Žužemberku. Bogataši in izpOBojeralci sicer nasproti^ejo, pa to ne bo nič škodilo, ampak dobro vem, da je posojilnica imela vže prvi teden čez 2000 gld. prometa. To je prav, saj se posojila dobivajo z malimi stroški po samo 6 od sto, v hranitev pa se jemljo denarji po 4Va%, videti je toraj, da ae ne išče nikak dobiček, ampak da se le hoče pomoči revnemu narodu.
Hrošči hočejo nam letos uničiti vse drevje, kakor so njih črvi predlanskem večino žita, treba bi bilo nekaj plačevati za uničenje tega mrčesa, pa naše občine nimajo v to nič denarja ali si ga pa ne znajo dobiti.
Prihodnji torek volimo nove občinske može, poročim še, kateri in kaki bodo,
iz Metlike. — Da bodete znale ljubljene „Dol. Novice", da smo tudi mi v Belokrajni med živimi, se oglasim.
Začel bom z vremenom, ker mi ne ugaja, saj Človek če nima kaj stvarnega, posebnega govoriti, začne z vremenom; dovoljeno bodi tudi meni, se tega starega kopita posluževati.
Pri nas smo imeli jako strogo zimo ; vsled dolge lege snega pogaila in pozebla je rež tako, da jo ljudje preoravajo za debelačo (koruzo.)
Zima trajala je skoraj do majnika.
Prvi dnevi majnika pa so nastali naenkrat tako gorki, da je bila vsa priroda v nekaj dnevih v zeleni opravi, in zdaj je uže vse sadno drevje v dišečem cvetji, — deloma pa je vže odcvetelo.
Sadja, če nas Bog obvaruje slabega vremena in pogubo-nosne toČe, bode mnogo.
Strn, katera je užugala mraz in sneg, lepo
kaže.
Zdaj imamo pa vreme jako slabo, dežuje vže nekaj dni in kmetiČ ne more dalati; vsled tega bode delo zaostalo, ker se delavci težko dobé.
Za požrešnega hrošča je to vreme jako neugodno ; sploh pa tega kmetiču sovražnega mrčesa ni v toliki obilici, kakor smo se ga bali. Nekatere občine ukrenile so potrebno gledć pokončanja tega požeruha. Tako je prav! Želeti bi bilo, da bi tudi slavni deželni odbor priskočil s podporo v pomoč.
Trtje, kolikor ga je še ostalo, se vé sem in tja jako malo, od nesrečne trtne uši, poganja lepo.
Naši ljudje obojega spola se še vedno izseljujejo v obljubljeno deželo — Ameriko? — dasiravno nekateri od tam v domovino prav slabo in obžalovanja vredno pišejo, — da dela ni — a preveč ljudi. Želeti bi bilo, da bi pristojna oblast vmes posegla in zaprečila daljno izseljevanje v Ameriko, k^ti ni vae zlato, kar se sveti v Ameriki t Tudi ni brez slabih nasledkov, kateri se bodo prej ali slej pokazali.
Omenim naj koneSno še, da je priredila takaj-àoa narodna čitalnica, dné 26. aprila t. 1. od-hodnico, zabavni veŽer svojemu řlanu aod, pri-8t»To ^osp. pl. Garzarolijn o priliki premeSče-nja v Škofjo Loko. Zabave ndeležilo se je mnogo slav. obžíDstva. Da ni navdušenih napitnic manjkalo je jasno. Gospod Garzarolli bil je v celem sod. okrajo jako simpatična priljubljena oseba.
Škofje Ločanom mi častitamo!
Dnć 3. maja spremili smo k večnemn počitka tukajiinjega c. kr. poštarja in posestnika g. Eduarda F u k sa. Pokojnik bil je komaj 30 let atar.
Dne 6. maja pa je umrl v 88 letu dobe svoje meščan p. d. „Kumelj". N. v. p.
Domaće vesti.
(Deželni odbor kranjski) je dovolil C. k. kmetijskej družbi te le podpore: 500 gld. za naknp strojev, ki naj se oddajo poddružnicam ; 300 gld. za pospeševanje preáičjereje, 200 gld. za podružnični drevesnici v Mokronogu in Grahovem.
(Učiteljske premembe.) Nadačitelj g. Mat- JudniČ je premeščen iz Ćrmošnjic v Štrek-Ijevec, učitelj g. Iv. Schober iz ČrmoSnjic v Koprivnik in nadnČitelj g. Rajm. Justin iz Štrek-Ijevca v Črioošnjice.
(Kmetijska podružnica) v Novem Mestu je imela, dné 2. t. m. svoj občni zbor, katerega so se, kar pohvalno omenimo, posebno vnanji udje v obilnem številu udeležili. Po pozdravu g. načelnika sta poročala tajnik in blagajnik v odborovém delovanji ia o računih, raz-govarjalo in obravnavalo se je o oddaji modre galice in trtnih škropilnic, o podružničnih kmetijskih strojih, o poskušnji v ameriSkem vinograda; sklenilo se je na družbenem občnem zboru v Ljubljani, ki bode v prvi polovici meseca junija t. 1. predlagati sledeče nasvete: v Novem Mestu naj se letos prodajajo plemski biki in se ob jed-nem priredi tudi premoranje goved; naj se v obsegu naše podružnice razpiše nekaj daril onim kmetovalcem, ki napravijo umna gnojišča iu slednjič naj kmet. družba dá nekaj denarnih nagrad onim revnim kmetovalcem, kateri osnažijo svoje njive kamenja, pa nimajo potrebnega dsnarja za strelivo, orodje itd. — Podružnico bo zastopal pri glav. občnem zboru v Ljubljani nje načelnik g, R. Dolenc.
(Modro galico ali bakreni vitrijol) sa Škropljenje trt proti strupeni rosi ali rji bo oddajal za kmetijsko podružnico g. Fran Perko, trgovec v Novem Mestu in sicer samo udom kmetijske družbe po 28 kr. kilo.
(Hrošče — kehre) pokončajte! Zgodaj zjutraj predeuj solne« posije, ali ob deževnem vremenu jih otresajte, nabrane pokončujte. V nekaterih občinah, kakor v Novem Me^tu, Eandiji itd. se dobi še nekaj odškodnine za nabrane hrošče. Ubogajte „Novice" dobro Vam žele! Pomislite, koliko škode Vam je napravil črv přetečena let». Havno taka bode čez eno in dve leti, ako ne bodete končali hrošča, ki črva zaležel
(,Dolenjsko pevsko društvo") izvolilo je pri izvanrednem občnem zboru, dné 5. t. m. gosp. Janeza M echo r a svojim predsednikom.
(„Dolenjsko pevsko društvo" in „Dolenjski Sokol") priredita na Binkoštno nedeljo skupni izlet v Mokronog s sledečim vsporedom: Odhod iz Novega Mesta ob petih zjutraj ; skupni vozovi Čakali bodo v drevoredu. Po prihodu t Mokronog zajuterk; ob 10 uri sv. maša na Žalostni Gori; po maši uživanje krasnega razgleda in sprehod po okolici. Opoldan skopni obed t Pleterškovi gostilni, potem veselica na prostem s petjem in telovadbo. Odbora imenovanih društev uljuduo vabita vse rodoljubne prijatelje petja in telovadbe. K mnogobrojni udeležbi prosita v Novem Mesta bivajoče Članove, ki se mislijo peljati s skupnimi vozovi, ali sploh ude^-ležiti izleta, da se oglasijo zaradi naročitve vozov in obeda poprej pri odboru „Dol. pevskega društva. — Sknpni odhod bode točno oh napovedani uri.
(Prememba posestva.) Dosedanjo Hum-merjevo hišo na trgu kupil je tukajšnji advokat dr. J. Schegula. — Veled te premembe opustile bodo gospodičine Rohrmanove svojo prodajal-nico in bodo vse blago pod kupno ceno raz-prodajale. *
(Na Trsatu) imenitnej božjej poti pri Reki^ se je vršila 10. t. m. jako slovesno GOOlet-nica, odkar je bila tjekaj po angeljih prenešena hišica Marije, Matere božje. Zbralo se je nad 15.000 romarjev iz Hrvatske, Istre in Primorja. Slovencev se je pripeljalo z vlaki v Reko Čer 3000. Cerkvene slovesnosti so bile veličastne, med drugim |o imeli senjski škof Jnrij Posilo vič slovesno sv. mašo v slovanskem jeziku.
(V Trstu) 80 se rodoljubi pomenili, da svojim umrlim prijateljem, znancem itd. ne bodo več dajali vencev k pogrebu, ampak denar, ki bi se moral zanje dati, poklonili vselej druihi sv. Cirila in Metoda, Pri teh mrličih so nabrali tako vže 200 goldinarjev. Narodnjaki, delajte povsod tako! Tudi pri nas v Novem Mestu! Venec in pa mrlič — se gotovo ne vjemata. Storimo raje kaj koristnega z novci, ki se sicer vržejo za cvetice, katerih ni več Čez par dni. Naznanimo po časopisih, kaj smo nabrali ob tacih prilikah — in pokojni bodo bolj počeščeni kakor z minljivim vencent.
(V Gorici) se bojé — zlaati od kar se je pripetila v Rima taka nesreča — naloge streliva v gradu Bredi mesta. 1500 meščano? je prosilo^ naj se ta zaloga prenese iz mesta.
(Tretja eknpščina „Zaveze aloveii-akih učiteljskih društev") bode o biii-koStih letos T TrEta. Dné 16. maja bo v prostorih pri Bergarju, Belvedere pod gradom, koncert z jako zaniaiivim programom. Sv. maša bode 17. ob 8, uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novfga, po sv. maši glavni zbor pri Bergarju ob pol drugi nri popolndné banket, potem izltt v Miramare.
(V severoej Ameriki) v VaŠingtonu delajo katoliško vseuéiliâjïe. Zadnji čas je dobilo lepo darilo — dva milijona mark. Gotovo bode sedaj Se hitreje napredovalo.
odpravi 14 dnevu« odpoved in omeji delo čez aro. L&stuiki tiskarn so odbili ujih zahteve.
* (KakoŠna jo Amerika?) „Slovencu" piee nekdo iz severne Amerike: Če» sto naših ljudi ima nie daues tnkaj te-le mastne elnžbe: Po dnevu na trebuhu na Boiucu iežé in travo grizejo, po noči pod amrekatui v gozdu zvezde ètudirajo. Opoldne se ma-žejo 8 teši alino po želodcu, jnžinajo mravlje, večerjajo pa komarje. Davbw ni nič. Menažo „iasejo" vsak zaBe. Vaako noč jim hodi trebuh pod hrbet ya-sovat. Vaak vse seboj uosi. Hodijo kar po maternib podplatih. Obleko imajo na Bapo, Fa naj kedo rete, da ni dobro v Ameriki. Dolenjci, Će niste tukaj dosti veseli — le v Ameriko, tamo, tamo je „lletno".
Ka/ue vesti.
*	(Velik požar v Karlovcu.) V noći od 5, na 6. maja nastal je v mestu v Kozierjevi pivovarni ogenj, kateri se je hitro razširil in tudi zahteval íloveákih žrtev. Kozlerjeva pivarna obstoji deloma iz novih in deloma iz starih poslopij. V stranskem poslopji nahaja »e tndi hlev, v katerem je nastanjena postaja žrebCarjev; prostor nad tem hlevom nporabil M jo za nastanjonje rezervistov, kateri so dosli na orožne vaje, bilo jih je v teh prostorih okoli 60, kateri so imeli na mrvi svoja ležišča. V tem prostoru aastal je proti 3 nri zjutraj ogenj, in sicer iz uzroka ker BO ljudje v sredi tega prostora uhesili na navadni konopec petrolejsko svotilnieo, konopee je pregorel, svetilniea pala na tla, kjer jo bilo natroseno seno. H krati je bil ves prostor v plamenu ; iz spanja pre-atraseno moštvo hitelo je k oknom iu vratani. Plamen se je razširjal s tako hitrostjo, da je bilo v kratkem ćasn vso aovo poslopje upepeljeno, «tare kolibe pa so ostale nepoškodovane. Od moštva ostal jo jeden iti-faoterist v ognji ter nascl ondi svojo smrt, 10 mož je već ali manj poškodovanih, tri može pogrešajo. Razven tega zgorelo je 31 novih Manliherjevih pnšk, *eč telećnjakov itd. /reboi v spodnjih prostorih so bili rešeni. Škodo cenijo na 10000 gld.
*(Povodnji.) Iz Gradca se poroča, da je reka Hura zeló uarastla in sicer je v mestu za 2'35 metra nad normalom. Deroča reka odtrgala je več Čolnov in ribičem shrambe za ribe na vodi ; nad Gradcem ao ceste in polje v vodi, cvetoče drevje dviga «voje vrhe iz vode. Voda je pronzroćila obilo škode. Tadi iz jnžnib Tirol dohajajo vesti o vednem naraščanji reke Adižc, tudi iz Verone na Laškem so došll brzojavi o naraščanji Adiže. Nevarnosti so velike.
*	(Češka deželna razstava v Pragi) imela bi se te dni odpreti, a zaduje dni je stavbe Treme, posebno vihar zeló poškodoval, vendar imajo upanje, da te zapreke kmalu odstranijo. Iz raznih alovanskih pokrajin se Čuje, da se popeljejo v zlato jPrago posehni vlaki k znamenitej razstavi, gotovo Indi Slovenci ne bodomo zaostali, dagi nimamo na ozbilje premožnih ljudi.
*	(Na Dunajn) so napravili 7. maja tamošnji tiskarji shod. Sklenili ao splošen štrajk t. j., da vsi oatavijo delo. Zahtevajo, da se delo skrči na 9 ur
Sm ešnica.
(Zmota.) Nekt kmet vstopi v neko imenitno bišo, ne da bi ga bil kdo zapuzil ; ali hitro mu za-krtči papagaj nasproti iz svojo kletke: „Klobuk doli'^ Kmet začuden strmi in hitro sname klobuk iz glave in reče: „Oprostite milostljivi gospod, jaz sem mislil, da ste vi le tič!"
(Dober izgovor.) Hišna: Saperlot, kakšen hrup je to? Ali se to spodobi za borača, da mi tako na vrata razbija? Berač: Oprostite mi, ker jaz sem mislil, da ni nikogar notri!
Listnica uredništva.
Go«p, K. č. T. é — RailOíitDo ^amo si^rojemali Vaûa po-roiila, — DanaSnja íain bi se utegnila pa sla\io laiuineti, edino zato jo nidtiio sprejeli.
V mesecu aprilu v Novo Mesto vračujoča se pisma;
Maria Spanic, Warasdin — Majer Katarina, Samobor — Gorse Stefan, Potkanje — Kosa Janez, Ben-silvania (rec.) — 17. Inft. Rgmt., Laibaeh — líadešek Jernej, Skrtion — liasalj Josef, lllinos — Strainar Martin Koprivnica — Widio Johann, Red Jaket — Strajnar Martin, Koprivnica — AVurnik Keza, B. Lack (rce,) — .JakSe Resa, Calumet — Malenschek Johann, Oberatauíen — Šekula Florjan, Michigan. ~ Setina
Calumet — Gazivoda, Minisota — Ferlan, Vivodina_
Barbo, Gottschee — Klemenčič, Alleghouy (rec ) — Jarc, lliinigsteÍD — Bobnar, Hiinigstein — Vizel, Bartl-mti — Fister, W.-Kircben — SehirtVer, Krainburg — Franc Zupane, Wien — Zigman Gašper, Linz — Martin Hrovat, Požega — Hamburg, Ant. Křesal —
Zahvala.
Podpisani izreka tem potom prisrčno zahvalo vsem p. n. goepem in gospodom za obilne milodare, katere so darovali za nove orgije.
Novo Mesto, 14. maja 1891.
_P. Florentin Hrovat.
Zahvala.
_ štejem si v dolžnost, da se javno zahvalim go-spodičini Rohrmanovi in Logarjevi za prelepi sè zlatom vezni altarni pert, kakor tndi drugim go-spem in gospodičinam, ki ao k temu delu pripomogle.
Kraljica majnika naj jim poplača, kar so jei darovale!
Novo Mesto, U. maja 1891,
P. Florentin Hrovat.
Loterijska srečke. Trst 2. maja	79 89 74 15 28
Gradec 9. „	53 4tí 77 8 64
Hazglas.
Cee. kr. okrajno aodÎHôe v Mokronogu nazuauja: Na prosajo Janeza in Neže Pir nar iz OnÔje Mlake št. 8 po g. dr. Meneinger-ju iz Krškega proti Jožeta Pirnar iz Dobrave št. 1. Mici liakar odnosno JarijuKakar iz IleriDjo Vasi; Ani, Alojzij« Pirnar ii Dobrave îq tul. Urši, Antonu in Matiju Pirnar po Mariji Piru ar in Francetu Kranjcu iz Pečie, z dnè 1. mareija 1891 štev 1398, odredi se v prostovoljna prodaja zemljilóa vlož. štev. 16 k. v. Dobrava, 8 spriatojstvom na
10. .iunijii 1891
ob 11 nri dopoldne pred tem sodisčem.
Dražbeni aveti in zemije-knjižni ekstrakt zatno-rejo se pregledati v navadnih uradnih urah,
Mokronog, dué 22. apriia 1891. (106-1)
t
PodpiBaut nasaanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pratužno veat o «mrti našega iskrenoljubljenega aina in brata
Josipa Stepec-a,
Tolepoaestulka v Dragi pri Viùnji^orl,
kateri je dné 29. aprila ob 7. iri zvečer po kratki in niKČni bolezni prejemši bv, zakramente za umirajoče, v 24 ietu evoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Naj v miru počiva! V Dragi 30. aprila 1891. Matija in Ana Stepec, starièi — Janez, Fran in Alojzij stapec, bratje. (in)
t
žalujoča podpisana poročata b tem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Božji previdnosti dopadlo njuno sestro
Nežo Boguliu
po dolgi bolezni, večkrat previđeno 8 sv. zakramenti za umirajoče dné 2. tega meseca ob na 12. uro dopoludnč v 44. letu njene dobe v boljSo bodočnost poklicati,
Nepozabljiva raujea bodi priporočena v blagi spomin in molitev.
Zahvalujeva se prisrčno za milo sočutje, obilno obiskanjo in spremstvo vsem sosednim in domaćim larauom, zlasti pa Žužemberskima preí. gg. duhovnoma in pevcema,	(los)
Ajdovica, dné 4. maja 1891.
Ana Bogulin,	Mihael Bogulin,
geBtrn.
brat.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja, za krasne vence, Častno spremstvo k zadujemn počitku ter za ganljivo petje povodom britke izgube našega izkrenoljnbljenega soproga in očeta, blagorodnoga gospoda
Eduard Fux-a
v Metliki,
izrekamo globoko ganjeni najprisrčnejso zahvalo svojo.
Mej boleznijo ter po smrti nepozabnega nam pokojnika došli dokazi najodkritosrènej-lega sočutja tešili so veliko uašo bolest, saj 60 bili živa priča, kako je ranjkega vee Ijnbilo.
Ciia)	Obitelj Fux-a.

Očitaa zahvala.
Med eolske dobrotnike se gotovo smej šteti vi-sokorodni gospod in groi Margheri iz Otočeca. Se prod zapadlem velikem snegom blagovolili so od-kazati v svojem gozda proti primerni plači tri bnkov« drevesa za kurjavo tukajšnje Sole. Brez te dobroto bi bili šolski otroci zmrzovali, ali bi pa bila moral» šila zaprta biti.
Srčna zahvala v imenu otrok
Učitel).
Bela Cerkev, meseca aprila 1891.
Naznanilo.
Podpisani si UBojam slav. občinstva naznaniti, da imam v sToji
prodajalnici na glavnem trgu
vedno v zalogi sveže špecerijsko in kolonijalno blago, surovo vazelíno, karboUneum (za prevlako lesa, da trpežen ostaoe), shajeveà (Pressgerm), Radensko in Rogaško kisla vodo in moko vse vrste po nizki ceni.
ÍH3-1)
Teodor SalloUer,
v Novem Mestu.
Mň za É
K zama^koin na Aratu, h katerim se tako dobro zapró, da ne uhaja zrak vanje, dalje vrCke za pivo in vsake vrste steklo, porcelan, različne sve-tilnicc za petrolej priporoťía po najnižji ceni
Franjo Seidl
(114_1)	v Novem Mestu.
Tudi ustavljavi Sipe u vtakovrstw okna in v okvire za podobe.
i P
m Razprodaja ! P
Zarad opuščcnja trgovine z drobnim blagom, se bo od 16. t. m. naprej v prodtijalnîci na trgu v hiši štev. 98 vse blago pod kupno ceno prodajalo.
Na to naznanilo se posebno trgovci na deželi in šivilje opo-zorujejo.	(iob-o
i Prava galica ali kuprenl vitrijol, za âkropljeqje trt, tudi cement in gorenjski gips se dobi po nizki ceni pri
L	Adolf PauaeV'ju
(108—1)	Novam-Cito.
naznanilo.
Slavuemo obiinatva aai^aanjam, da ímum na proda) vsake vrste
ure, batrije, elemente in drat za hišno telegrafe,
sadnje postavljam po ntzki ceni.
Marko Žugetj.
(96—2)	urar t Motllkl itev, 204.
Mlin se dá v najem
oa več let, ima 5 tečajev, je v dobrem stann na Ra~ dalji, občioa Trebelska. (98—2)	Anton Zttpantič, Štrauberg.
V«	It	J'I** obstoječa iz zoie áveh DSBlaDjaéev in štirih stolov, je
nsjGiTi se dâ protisjâinica,	^ s®«? ví«"*»*'
v mojo prodajalno sprejmem takoj
kteri je 13 — 15 let star, vsaj ljudsko Solo dovršil, govori sloveasko in nemško ter je lepega vedenja.
Franc Gustirif iss-s]
irgo\:ina z ieleinino, nofimbtrikim ifi ^pfoeryikim hlagom. ť Mríliki,
v kateri je sedaj trgovina e mešanim blagom, loterija ia zaloga s tobakom. E prodajaluici spada: stranski prostor, dve sobi za stanovanje, klet, drvarnica in vrt. Oddati )e od 1. oktobra t. 1 naprej. — Ve6 se poizvé pri grajičlnskem oskrbni^lvu v Mokronogu.
Crostllničar
na raCun se sprejme, Veô se poizve pri Frideriku Schwarz-U v Novem Mestu.	(TS—4)
Pîaî^^.a
-uKu^^vL^u oskrbovanje pn živim, liee nek kme-tovaleo. Kje pové vrednistvo ,,Dol. Novic". (9^—2)
ša se da v naem,
u '
»toječa pri cesarski cesti v Metliki st. 139. Ima tri jobe, jedno kuhinjo v prvem nadstropji; v pritličji je prodajaloica 2 vso pripravo, dve kleti. Pogoji sc zvedó pri gospodn FranU Gabrijanu v Metliki, (st-S)
100 veder izvrstnega vina
oil leta 1890 ima na prodaj grajščina Rakovnik.	(110-1)
m M§m bliftç
v jedno nadstropje, zidana leta 1887., v Šmarjatl kake dve tninnte od farne cerkve, obsega tri sobe, kuhinjo, hrambo, lep mostová, dve obokani kleti, okolo hiše lep vrt za zelišCa in tudi nekaj drevja zasajenega na lepem solnčnem kraju, pripravno za kakega do-hovnika ali uradnika v pokoji. VeČ o tem pove
Franjo Poljane,
('1—3)	posta Smarjeta.
Kune Avgust, trgovec v Črnomlji
sprejme takoj
poštenega učenca,
za svojo trgovino z mešanim blagom. [103-2]
Proda se iz proste roke
malo posestvo obstoječe iz oralov zemlje in teran primernim poslopjem-, hiio e kletjo in dvena hlevoma, Četrt ure od Mokronoga prt Sv, Križu. Natančneje se izvé pri lastnici ('04-J)	Mariji Šepec pri Sv. Križa.
•MM
ektol. dobre slivovke t
po 58 gld. bektol. proda franc X Prijatelj v Tržišćip.Mokronog. 5

Angleški prešički za plê so naprodaj v kmetijski šoli na
Grmu.	(to7-i)
Odgovorni urednik, isl^jatelj in saloinils I. Krajeo.
Novomeet«. — Natisnil J. Krajec.