Izhaja rasen nedelj in praenikot == vsak dan opoldne. *=» Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. ...............- Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. ===== Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Štev. 15. V Ljubljani, petek dne 18. januarja 1918. Težkoče pri mirovnih pogajanjih. Ne čudimo se! Nesporazumje, ki se pojavlja pri mirovnih pogajanjih, centralnih držav z Ru si jo, je popolnoma utemeljeno v različnih nazi* ranjih obeh pogajajočih se delov. Ni eni strani aristokraC1 ja, na drugi demokracija. A.istokjacija je popolnoma drugače vzgojena, demokracija pa zopet drugače. Prepričani smo tudi, da so delegati centralnih držav kakor tudi ruski delegati prišli v Brest, s poštenim namenom, da sklenejo mir ker ga obe skupim potrebujeta in želita. ’ln vendar je razlika! Vzemimo za primer LUavijo in Kursko. V teh ozemljih imajo še nekake deželne zbore, v katerih stdi samo plemstvo. Ta deželni zbor se je že izrekei za Nemčijo. Isto velja domala tudi za ostalo Poljsko, kjer so centralne države imenovale regentstvo; to se je izjavilo za poljsko kraljestvo. Czernin in Kiihlmann mislita, da so te korporacije zastopnice dežel ;n da lehko sklepata v imenu prebivalstva, kakor je bil to prej običaj. Take dt že! ne zbore smo imeli v Avstriji pred letom 1848. Naspiotno pa je stališče ruske delegacije. Trockij je zastopnik ruske demokracije. Le narodi niso za to, d« ostanejo pri Rusiji, pravi, jim je svobodno, toda plemstvo ne more sklepati v imenu naroda, umakniti se morajo ruske čete in čete centialmh držav, potem pa naj se uvede narodno glasovanje, da odloči o tem volja naroda. Mi ne vemo, če se narod hoče ločiti od nas ali ne, zakaj plemstvo ni ves narod, mi pa hočemo, da odločujejo pri samoodločbi tudi delavci, kmet,e v splošnem tajnem glasovanju. Tako prevladujeta torej pri pogajanjih dve popolnoma si nasprotujoči naziranji: aristokrat Kiihlmann smatra, da je plemski deželni zbor opravičen sklepati v imenu naroda, rovolucionar-ni socialni demokrat Trockij kot zastopnik demokracije pa meni, da plemske korporacije niso opravičene sklepati v imenu naroda. Če bi vladal v Rusiji še car, bi se o tem vprašanju ne bilo tako težko zediniti, ker bi potem samoodločevanje ne prišlo v poštev, marveč bi enakovrstni plemski diplomati barantali z deželami, ne da bi vpraševali za mnenje prebivalstva, dokler bi se zedinili. Sedaj pa ne vlada v Rusiji več car nego demokracija, in v Nemčiji in v Avstriji ne demokracija marveč plemstvo. Ruska demokracija razlaga samoodločevanje narodov demokratično, Avstr ja in Nemčija pa hočeta, da odločuje gospoda o državnosti nj h dežel. Od takem nasprotju nazorov je takorekoč umljivo, da prihaja pri pogajanjih do konfliktov, ki jih p3 ne Smemo presoiati preveč tragično, ker je stališče obeh strank utemeljeno v razvoju. Če se pogajanja prekinejo in se nadaljuje vojna, moremo tudi računati s tem, da pride v Rusiji zopet na površje aristokracija ali pa bo v Nemčiji in v Avstriji demokracija odločevala o mirovnih pogojih. Če ne bomo imeli od teh pogajanj nič drugega, bomo vsaj vedeli, zakaj se mora vojna še nadaljevati. Mirovna pogajanja. Dunaj, 17. januarja. Brzojavni koreskon-denčni urad porote iz Bresta Litovskega z dne 16. januarja: V teku današnjega dopoldneva so se zbrale delegacije zaveznikov k internem zaupnem razgovoru. Državni tajnik Kiihlmann ■je poročal v daljšem govoru .o stanju pogajanj z rusko delegacijo za ureditev političnih in 'teritorialnih vprašanj. Predsednika turške in bolgarske delegacije sta se soglasno zahvalila državnemu tajniku in sta izrazila svoje popolno sogia Š£tn jc. Dunaj, 16. januarja. Brzojavni korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega z dne 16. januarja: 15. januarja sta bili dve nadaljni posvetovanji avstrijsko-ogrske, nemške in ruske komisije za ureditev * teritorialnih in političnih vprašanj. Grof Czernin, ki je zbolel, se za- nekaj časa ne udeležuje sej. Predsednik ruske delegacije je pričel nato razgovor o že prej obravnavanem vprašanju, da bi se pritegnili k razpravam tudi zastopniki zasedenih ozemelj in je predlagal, naj se pokličejo ti zastopniki k pogajanjem, da se jim da tako priliko, da pred vsem svetom dokažejo svojo pravico za udeležbo na mirovnih pogajanjih, ki se jim odreka od ruske strani. Državni tajnik Kiihlmann je iznova izjavil, da je pripravljen, da se pritegnejo ti zastopniki, seveda pod že prej omenjenim pogojem, da smatrajo tudi od ruske strani prihod teli zastopnikov tako, da prizna tudii ruska delegacija porajanje države na tem ozemlju v dejstvu, da pridejo ti zastopniki. Gospod Trockij je izjavil, da se nikakor ne more pridružiti termi predpogoju, ker ne more priznati, da predstavjajo ti zastopniki voljo vsega prebivalstva onih dežel. S teni odpadejo tudi vsi tozadevni predlogi Nato je ugotovil državni tajnik K ii h 1-ni a n n, da ni mogoče združiti na srednjo črto nasprotujoča si mnenja pogajajočih se strank o vprašanju, kakšno važnost je polagati na sklepe v zasedenem ozemlju obstoječih zastopstev. A obenem je pristavil, da. ta okoliščina ne sme privesti do tega, da bi se razbila poga-ianja, ker so se zavezniško delegacije postavilo od vsega začetka na stališče, da naj izjava ljudstva na široki podlagi potrdi sklepe. Ce se posreči, da se doseže sporazum o tej izjavi ljudstva na široki podlagi, tedaj bi nasprotujoče si mnenje o tem, ali naj ima to ljudsko glasovanje konstitutivni ali pa potrdilni značaj, ne moglo opravičiti izjatovljenje pogajanj s svojimi dalekosežnimi posledicami. Gospod Trockij je priznal, da nadaljevanje debate na doslej obravnavanem polju vsaj v trenotnem štaoiju napravlja pogajanja za neplodna. Dalje je izjavil, da če bi biii zagotovljeni po njegovem mnenju potrebni predpogoji za ljudsko glasovanje, bi bito za praktično rešitev vprašanja vseeno, kateri organ je priznala ta ali ona vlaoa v kaiterikoiem času za prezumptivni organ. Zato gre v glavnem zato, 'da se. zagotovi neodvisnost in svobodo izražanja volje dotičnega dela naroda. Da se zagotovi važnost tega izražanja volje, bi bilo potrebno, da ima to izražanje kostitutivni značaj, ne samo potrdilnega. Pri razpravi o predlogu državnega tajnika Kiihlmanna, da naj se dolooi za izvedbo odločilnega glasovanja v zasedenem ozemlju čas med sklepom miru z Rusijo in najkasneje med enim letom po sklepu splošnega miru, je načel gospod Trockij takoj vprašanje o izpraznitvi. Izvajal je, da ni dovelj tehtnih vzrokov, da bi se združevala usoda onih ozemelj s potekom mirovnih pogajanj. Ce bi se obnovilo mirno občevanje med obema strankama, tedaj bi to še ne izključevalo nadaljevanja vojne na drugih frontah. On pa je mnenja, ne da bi postavil za enkrat določenega roka, da je treba spraviti v zvezo vprašanje o ureditvi usode sedaj zasedenega ozemlja z mirovnim sklepom na yzho-dni ironti. Državni tajniik K ii h 1 m a n n je izvajal, ■temu nasproti, aa je velika dobrohotnost že v tem, da so zavezniki pripravljeni izprazniti ozemlja, spadajoča pod člen prvi nemško-av-stro-ogrske formulacije, takoj po demobilizaciji ruske armade brez ozira na nadaljni potek svetovne vojne. Ni pa izključeno, da popuste zavezniki tudi še v tej točki, če se pride do sporazuma pri ostalih točkah. Ker je pa možnost obnovitve vojne na vzhodni fronti spričo nadaljevanja vojne na drugih frontah precej večja, kakor tedaj, če se sklene splošni mir, zato je popolnoma izključeno, da bi dotočil čas za izpraznitev ozemelj, označenih v 2. členu nem-ško^avstno-ogrskega načrta, ki ne upošteva sklep splošnega miru. Gospod Trocki j je izjavili, da smatra za najboljšo varnost proti obnovitvi vojne na vzhodni fronti to, da se uredi eksistenca narodov v zasedenem ozemlju po njihovi volji. Državni tajnik Kiihlmann je ugotovil, da vlada med strankami soglasje glede želje, da se čimprej napravi konec položaja, ustvarjenega vsled vojne. Po odgovoru predsednika ruske delegacije se je odgodila seja do petih popoldne. Popoldansko sejo je otvoril državni tajnik K ii h 1 m a n n ob petiih s sledečim nagovorom : Gospoda! Danes dopoldne smo dokončali razprave glede roka, v katerem naj se izprazni zasedeno ozemlje. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da na nasprotni strani ni nobenega nagnjenja,- da bi se na katerikoli način podali na naša izvajanja, čeprav so vzroki, ki jih navajamo popolnoma prepričevalni. Preidemo k drugi točki razprav, ki se nanaša na splošne politične predpogoje, pod katerimi naj se izvrši pravica samoodločevanja. Glavno vprašanje pri odgovoru na kompleks teh vprašanj je, v koliko vpliva navzočnost čet na svobodo glasovanja oziroma na volitev odločilnega zbora. Zavezniške delegacije vodi povsem odkritosrčni namen, da pripravijo za glasovanje oziroma volitev najvišjo izmero absolutne svobode, ki odgovarja okoliščinam. Ib je, tako sledi pač 'iz narave stvari same, obenem tudi večji del vojaško vprašanje. Okvir, v katerem naj se giblje razprava o tem vprašanju, tvorijo vojaške potrebe, preko katerega ne moremo iti. Razpravljamo lehko s sledečih vidikov: gotovo število oboroženih in discipliniranih bojnih sil je potrebno za vzdrževanje javnega reda. En del sedaj vojaško organiziranih bojnih sil je potreben, da se vzdrži go-skodarski obrat v deželi. Od naše strani bomo obvezno 'izjavili, da se te organizirane sile v onih ozemljih, kjer delujejo, ne smejo politično udejstvovati in ne smejo izvrševati političnega pritiska. Izhajajoč iz tega naziranja, zastopamo brezpogojno tezo, da ne vpliva kvarno navzočnost teh sil na svobodo glasovanja v nobenem ‘ oziru. Predsednik ruske delegacije je načel zopet vprašanje o ^ izpraznitvi zasedenega ozemlja. Nasproti prošnji predsednikovi, naj govori o predmetu razprave, zlasti o tern, pod kakšnimi pogoji naj bi se izvršilo glasovanje, da bi bilo po obojestranskih nazorih končnoveljayno in da bi veljalo za nevplivano po vojaškem pritisku, je odvrnil gospod Irockij, da mora dobiti predvsem o vprašanju izpraznitve popolno jasnost, katere doslej še nima. Državni tajnik Kiihlmann je odgovoril, da je bil pod vtiskom, da je to vprašanje že dovolj razjasnjeno vsled dopoldanskih razprav. Ce pa ni tako, tedaj nima ničesar proti temu, da predsednik ruske delegacije še dalje razpra- vlja o tem predmetu Ne more prevzeti nobene garancije za to, da bi dopuščali vojaški oziri za čas, ki prihaja za glasovanje praktično y poštev, izpraznitev ozemlja. Vsakomur je jasno, dani mogoče urediti nacionalnega orožništva, za kar so zaveznika popolnoma pripravljeni, tako popolno v teh obsežnih in nevarnih ozemljih v roku, v katerem naj bi se izvršilo glasovanje, da bi se odreklo lehko vojaškemu zavarovanju reda. Minimalni program zaveznikov je sestavljen z najskrbnejšim ozirom vojaških potreb in za diskusijo njegovih podrobnosti so zavezniki pripravljeni. Gre za to, če je mogoče izvršiti po naziranju predsednika ruske delegacije v okvirju, predlaganem po zaveznikih, glasovanje ali volitev, to se pravi, če se lehko smatra ob navzočnosti teh že definiranih, neznatnih, organiziranih sil izvrševanje glasovanja ali vo-litve za svobodno od vojaškega pritiska ali pa ne. Gospod 1' r o c k i j je izjavil, da ne more sedaj odgovoriti na to vprašanje v taki obliki, ki bi bila za pogajanja praktičnega političnega pomena. Jasno je, da bo ustvarila razjasnitev vseh drugih, sem spadajočih vprašanj, vprašanje o 'izpraznitvi čet, šele približno sliko o tem, pod katerimi pogoji bi se izvršilo omenje-' no glasovanje. Zaenkrat se mora omejiti na ugotovitev, da bi po ruskem naziranju navzočnost omenjenih organiziranih sil prav slabo vplivala na pomembnost glasovanja. V ozki zvezi s pravkar obravnavanim vprašanjem je vprašanje o vrnitvi beguncev in evakuirancev. Po njegovem naziranju se izvrši glasovanje lehko šele tedaj, kadar se vrne večina teh beguncev in evakuirancev v domovino. Formuliranje tega vprašanja v spisu avstro-ogrske in nemške delegacije ima preveč omejitev. Državni tajnik Kiihlmann je izjavil, da je pripravljen priznati, da imajo begunci načelno pravico se povrniti v domovino, da pa je naloga upravnih oblasti, da določi, katere izjeme naj se vzpostavijo od tega splošnega pravila. Prosi predgovornika, naj mu ombgoči zaradi boljšega pregleda vpogled v material, ki ga ima ruska vlada o tej zadevi. Gospod Trockij je izjavil, da je pripravljen to storiti. (Nadaljevanje sledi.) Deseti strankini zbor. (Dalje.) Dejal sem, da je avstrijska lokalna uprava kot organizacija ljudske prehrane odrekla. Pokazal sem: zakaj, in to po eni strani. Sedaj se moram ozreti še na drugo stran. Predvsem je ugotoviti, da se državna uprava precej motila s svojo sodbo o uspehih poljedelske produkcije. Mi smo že v miru precej slabo živeli, naša poljedelska produkcija je bila pomanjkljiva, Čeprav jo je državna birokracija iz vseli močij podpirala. V vojni se vsled tega ni prav upala seči na agrarce... V miru jim je izpolnjevala vse želje — da bi v vojni energično nastopila •in zahtevala z vso odločnostjo večjo produkoijo in pravično razdelitev?! Velika posestva so delala kakor so hotela, država ni hotela ali ni mogla izvesti nobenega vpliva na produkcijo — še pri rekviriranju ni bilo daleč tiste odločnosti, ki bi bila na mestu ... Naše razmerje z Oger.1^! Pred vojno sta bili Avstrija in Ogerska gospodarsko ozemlje. Carino na življenj. potrebščine in zaprtije proti balkanskimi državami so honorirali Ogri s tem da so nam pošiljali vse ono, česar so imeli preveč. V vojni pa je postalo drugače. Avstrija je v miru prejemala povprečno 15 mrijonov meterskih stotov moke in žita iz Ogerske na leto, glavno je šlo to blago na Dunaj in v alpske dežele, tedaj tudi v naše kraje. V vojni pa se je znižala ta množina na — eno tretjino! Naj se je sklenilo z ogersko vlado, kar se je hotelo — vse je bito zaman. Na Ogrskem so še le raciomirali moko in kruh leto dnij za nami. Predno se je to zgodilo, bito je dovoljeno skozi mesec dni nakupiti moke, kolikor je kdo hotel. Cene žita so bide tam vedno višje nego pri nas. Tam, kjer so bile cene domenjene, se jih pa ni držalo. Špekulaintje so v Avstriji pokupovali mrševo živino, odpeljali jo na Ogersko, tam so jo napitaiM iin potem — drago nazaj prodali v Avstrijo! Razmerje z Ogersko se je v vojni razvilo tako, da je že postalo neznosno. Za Ogre smo mi — tujma! Tu bo treba korenite izpre-membe. Istoiako je bila in je huda rak-rana za civilno prebivalstvo: da je vojaška uprava preslabo organizirala dobavo živil za armado. Dejstvo, da so- vojaški organi plačevali za živila vsako ceno, ki se je od njih zahtevala, je povzročilo, da so producenti popolnoma zanemarjali civilni konzum! Centrale so bile oživotvorjene z namenom, da skrbe za pravično razdelitev blaga. Prepozno so prišle, odtod velik kup niizerije. Na vsak način je prisilno organizirano nakupovanje bctljše nego divje pehanje za blagom za vsako ceno. Ako bi ne bito »vojnega zavoda za promet z žitom ob času vojne« ne bi moka št. 0 (veljala K 1.14 en kilogram, ampak 10 kron in še več — saj danes pod roko ljudje tudi toliko plačujejo... »Osrednja nakupna družba« iirna vse polno nedostatkov, ali eno je: če bi je ne bilo, bii se svobodna trgovina pehala po evropskem trgu m dvigala cene, da bi bile vedno višje in višje.,. * Leto II. Ali Jdjubu tem vsemu ne gre in ne gre. Rekel sem, da je lokalna uprava odrekla, dalj« sem dejal, da so agrarci ostali isti med vojno kot so bdi poprej — da je tudi državna birokracija ostala enako naklonjena agrarcem med vojno kot poprej in da so se Ogri pokazali v pravi luči... Ali more biti bolje? Ne! Sodelovali smo pri aprovizacijskem delu in sodelovali bomo še, da obvarujemo delavstvo še pred hujšem. Potreba živeti in pred vsem jesti — ta obstoji in vse lepe besede, še tako radikalne, je ne morejo zastreti. Ker je tako, tedaj moramo sodelovati. Seve uspehov ne bo, ker je c. kr. osrednja vlada toliko zamudila in toliko zagrešila, ker je tako slabotno pred agrarci ki so vsak dan mogočnejši — in ker je od vojnih profitov nasičeno meščanstvo še vse preveč trdovratno, da bi se sploh moglo kaj odločilnega v prid še napraviti. Danes popraviti prvo in kardinalno napako, to je: prenizko odmero kruha in moke — tega ni mogoče. Na tej birokratični uredbi, ko se je želodce delavnih ljudij merilo z onimv ki se lahko privoščijo vse mogoče delikatese — na tej neuroevni odredbi ‘ basira vse daljše... Z našim sodelovanjem le to najhujše obžalujemo. Odgovornosti seve ne prevzemljemo nobene. Posledice, ki pridejo naj nosijo ona, ki so jih zakrivili — naj jih sodi zgodovina... Mi smo storili kar smo mogli — očitati si ne moremo ničesar, k večjemu da smo sploh bili — prevneti pri tem delu. — Predloženo resolucijo vam priporočam v sprejem. (Dalje priih.) Še nekaj polemike. II. ’ »Slov. Narod« piše: »In tisti, ka pazno či-'tajo časopise so se morda spomnili da je isti »Naprej« še konec septembra leta 1917 sam pisal da so »Ljenin in njegovi pristaši postali sovražniki lastnega ljudstva«. Morda misli »Naprej«, da slovenski delavec ni tako inteligenten, da bi se čudil nad preobratom«. — Kaj je res? V »Napreju« je Abditus napisal članek »Ideja ali dogma«, podpisal ga je in prevzel zanj odgovornost. V tern članku je tudi res gorenji odstavek o Ljenin. Res pa je tudi ta članek vzbudil splošen odpor med delavstvom in sodr. Verus je z ozirom na ta članek napisal daljši odgovor pod naslovom: »Da se razu- memo«, vsled kojega je — nastala socialistična »Omladina«, ki je »Narodu« tako pri srcu. Res je tedaj, da »Slov. Narod« vedama podtika »Na-preju« neresnične trditve in — preobrat. Vendar bi bilo vse to postransko. Gre se vendar za nekaj drugega Bomo pojasnili: z a kaj! Od marčevih dnij sem išče ruska revolucija pot do miru. Težnja po miru v Rusiji je bila in je v vsej demokraciji, le o sredstvih: kako priti do miru —ni bilo in ni edinosti. Na Ruskem so socialisti razdeljeni v štiri skupine, in sicer na boJjševike (Ljenin, Trockij, itd.), na internacianaliste (Plehanov), na menj-ševike (Čaidze, Skobelev) in na socialne revo-lucionarce (Černov.) So glavni kader demokracije. Oktobri sti in kadeti so zastopniki meščanstva. Boljševiki smatrajo, da pride mir potom revolucije. Demokracija dobi moč, nastaie diktatura proletarijatta in kmetov — po nji velikanski socialni prevrat. Ta primer bo delavstvo drugih narodov navdušil: okvir nacionalne revolucije se zlomi in eto: mednarodne velike revolucije! Le kadar bo delavstvo v vseh kapitalističnih razredih prišlo do moči, pride mir, ki bo na temelju samoodločbe ljudstev. Ne vlade, ampak osvobojeni narodi, osvobojena ljudstva morejo skleniti tak mir. Intemacionalisti niso bili tega mnenja. Mislili so, da si bo ruska demokracija sama z lastno, energično akcijo napravila mir. Caristične obveznosti ne veljajo več. Rusko ponudbo po miru sprejmo osrednje države, ljudsko gibanje za mirom po celi Evropi pa pospeši zaželje-ni mir. Menjševifoi in socialni revoducijonarci pa so zas topali oz. še zastopajo stališče, da je Rusija gospodarsko in vojaško od svojih zaveznikov odvisna, da mednarodno gibanje za mir ne mo>re povzročiti ruska revolucija, ampak le sporazumno delo vseh delavskih strank sveta Boljševiki računajo z dejstvi Caristična Rusija je gospodovala nad Poljaki, Ukrajinci, Let ti in Esfci, Judi in Tatari, Georgijci in Armenci. Revolucija je prinesla vsem narodom Rusije svobodo. Zmaga revolucije — eto Rusije kot zvezne države autonomnih narodov! Sosednja Avstrija — mar ne bo morala storiti isto in dati svojim narodom ono,, kar uživajo že v Rusiji?! Ali pa: v železarnah na Doncu 'in v Uradu je uveden 8 umi delavna«, — na VVestfalskem, v Sleziji, na Češkem. Štajerskem, na Kranjskem pa — 12 umi! Zmaga ruske revolucije prinese osemurni delavnik celemu svetu... Ruska revolucija odvzame reakcionarnemu veleposestniku zemljo ter jo odda občini. AH bo to brez upliva na kmeta v vzhodni Galiciji, ki robota poljskemu žlahčiču?! In na Ogrskem, Rumun-skem, na Poznanjskem — bo-li brez odmeva vse to? Če 'glasilo slovenske narodno napredna stranke, — za kakršno se ima včasih »Slov, Stran 2. NAPREJ. Stev. 15. 'V V LJUBLJANI. " Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije, sss Ljubljani) in Celju- Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI ,NAP R,E J A* V LJUBLJANI — Dalnlika glavnica — K 10,000,000. Sprejema vloge na knji-Čiče in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA niBio-racmi ti ——■ Rezerv; š fondi ohrofllo K 1,500.000. Kupuje in prodaja v b e vrste vrednostnih papirjev, financira erančne dobave in dovoljuje — .mrovlzacilske kreaite Na-rod« — dan na dan napada, in sicer ostudno | napada boljševike — zmerja jih z zločinci itd. — tedaj je dolžnost delavskega lista, da to primerno ožigosa. Nelepo in prečudno je: na eni strani napadati bojevnike za samoodločanje narodov, pionirje tega gesla v dejanjih — na drugi strani pa vpiti: ali ste za deklaracijo aii ne. Deklaracija nesvobodnega naroda mora hoteti samoodločbo — naša jugoslovanska hoče združiti v samostojno skupino Slovence, Hrvate in Srbe — za enkrat one v Avstriji, na Ogrskem in Herceg-Bosni... Boljše viki so napisali na prapor svojih dejanj: samoodločbo narodov celega sveta... In »Narod« ter z njimi podobni nacionalisti blate — boljše vike M Mi slutimo zakaj. Boljševiki hočejo diktaturo delavstva in kmetstva, z njo potrebni socialni prevrat. Boljševiki so delavci —1- »Slovenski Narod« pa pišejo ljudje, ki so buržoažijci in nacionalisti. Ob marčevih dneh leta 1917 je bilo na Ruskem jasno videti: dve sili, dve moči sta bojevali za vlado v državi: buržoazija in demokracija. Po strmoglavljenju caritzma so delavci hoteli osemurni delavnik. Ko so ga dosegli — prišli so z zahtevo po večjih plačah. Vneli so se hudi boji. Podjetniki so bili proti večjim plačam. Od marca do julija se je bre-zdno med buržvazijo in delavstvom razširilo in poglobilo. Boljševiki so razglasili geslo: »Sem z vlado demokracije — proč s koalicijskimi vladami! Vso moč sovjetom!« Prišel je Kerenskij — z njim upor Komilova — zveza med buržoazijo itn demokracijo se je pretrgala. Železničarji in delavci industrije, so sklenili splošen upor. V petersburškem sovjetu je bil za predsednika mesto menjševika Ceidžeja izvoljen boljševik Trocki j. Kmalu so boljševiki zavladali ... — Naj H pride za buržoažijca svoboda od proletarcev?! — Pisanje »Slov. Naroda« nam odgovarja: Ne! hvalil ameriški vladi v imenu srbskega naroda. ViTisou je odgovoril s kratkim govorom in dejal, oa je bila Amerika od vsega začetka popolnoma odkritosrčno na strani Srbije. Zastavil bo vso svojo avtoriteto, oa zagotovi malim narodom svobodni razvoj. Srbija in Belgija — je dejal Wilson — zavzemata v mojih mislih prvo mesto in vse bom storil, da dobiš ta vsako mo-ralično in materielno podporo. Nato so se vršila posvetovanja o vseh vojaških in političnih vprašanjih. Po obisku pri VVilsonu je obiskalo srbsko odposlanstvo senat. Senat sprejme odposlanstvo na prvi prihodnji javni seji. Poslanik Vesnič bo govoril na tej seji. = Rumunsui poslanih iz zapora izpuščen. Petrograška agentura javlja: Ljudski komisar Trockij je bil odredil aretacijo romunskega poslanika v Petrogradu, Dianiandj, in poslamške-ga osebja. Povod aretacije so bda sovražna dejanja proti ruski armadi na rumunski fronti. Vsied posvetovanja članov oiplumatičnega zbora je ameriški poslanik Francis obiskal ljudskega komisarja Ljenjina, kateri je izjavil, da se bodo ljudski komisarji o zadevi posvetovali. Ob štirih zjutraj je Ljenjin ukazal, naj s® rumunski poslanik izpusti iz zapora. -- Stališče ruske vlade. Boljševiški poslanik v Stockholmu, VVorovski, je izjavil nekemu sotrudniku »Socialdemokratena« sledeče: Pogajanja v Brestu Litovskem stoje in padejo z mirovnimi pogoji, predlaganimi od revolucionarne viade: nobenih anensij, svobodno saino-odiočevanje narodov v osvojenem ozemlju, od-pokiicaoje okupacijskih čet. Ruska viaaa mora neomajno vztrajati pri teh pogojih, ker drugače izgubi zaupanje pri ljudstvu. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se mirovna pogajanja izjalovila, in če bi Rusija zopet pričela vojno, je odgovoril VVorovski: Tudi to je lehko mogoče; vendar upamo vsi, da ne pride tako daleč. Ce nastopi na ustavodajnem zboru kompaktna večina proti mirovnemu delu in načrtom za bodočnost sedanje vlade, tedaj bo morala ta seveda odstopiti. Toda če pride le do slučajnega izbruha trenutnega razpoloženja pod pritiskom meščanskih strank, tedaj se vlada prav gotovo ne umakne. = Oblast sovjetov. Franooski listi poročajo iz Petrograda: Ljudski komisarji dovoljujejo lokalnim delavskim in vojaškim sovjetom pooblastila za ureditev vseh gospodarskih in financielnih zadev. Sovjeti so priznani kot samostojne oblasti. Dovoljenje imajo, da rekviri-rajo, da zaplenijo in prepovedujejo časopise in da razpuščajo shode. = Ruske čete zapuste Armenijo. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Ljudski komisarji so ruski delegaciji v Brestu Litovskem, sporočili, da Rusija priznava Armencem pravico samoodiločevanja in da bo vsled tega umaknila svoje čete iz armenskega zasedenega ozemlja. = Konferenca o vojnih ciljih. Pariška konferenca o vojnih ciljih en ten te se sestane koncem januarja v Parizu. Udeležili se je bodo ministrski predsedniki vseh ententnih držav. Pred konferenco bo objavila še Italija svoje vojne cilje. = Vojni cilji Turčije. »Journal« poroča iz Petrograda: Glavna načela, ki jih je predložila turška delegacija v Brestu Litovskem, so sledeča: 1. Meje ostanejo iste kakor so bile pred vojno. 2. V prvih dveh letih po mirovnem sklepu skleneta obe stranki pogodbo o trgovinski plovbi in konzularnih zadevah. 3. Vojne škode zasebnikov se povrnejo. 4. Teritorialna varnost in svobodni razvoj Perzije se zagotovita na podlagi popolne neodvisnosti. 5. Se pred končano vojno se dovoli ruskim ladjam svoboden prevoz skozi Dardanele in Bospor. 6. Cete obeh držav se mobilizirajo le tedaj, kadar gre za obrambno vojno. 7. V teku šestih do sedmih tednov po sklepu posebnega miru odpokliče Rusija svoje čete čez mejo. Rusija demobilizira svojo armado in črjjf vmrsko brodovje. — Afera CailF iz Pariza se brzojavno poroča: Caillau’ ^ 6stal tudi v trenutku aretacije popolnoma hladnokrven, dočim so njegovi prijatelji proti aretaciji odločno protestirali. Caiillauxa so odvedli v celico za navadne hudodelce. Socialistično časopisje je rezervirano ter spominja na Dreyfusovo afero, v kateri so v železnih kovčkih najdeni dokumenti ravno tako igrali veliko vlogo. Mogoče je, da se afera konča z državljansko vojno. Celo rojalistični listi priznavajo, da je Clemenceau povzročili eno najnevarnejših afer tekom svetovne vojne. Nikdar ni načelnik vlade prevzel boli tragične odgovornosti. — Ameriške vojne priprave. Reuterjev urad poroča iz \Vashingtona: Vsled želje vojnega departenventa je predsednik vojaškega odseka v senatu, Chamberlain, predložil senatu •osnovo zakona glede vojaške registracije vseh moških oseb, ki so od 6. junija 1917 dovršile 21. leto. Ta odredba ima namen, da se izvrši zahteva najvišjega maršala, naj se, dokler traja vojna, uvrsti vsako leto 500.000 mož v armado. Politični pregled. = Manifest avstrijske nemške socialne demokracije. Nemška stranka je izdala oklic, v katerem naglaša potrebo organizacije preskrbe. Izjava naglaša, da so centralne države iz-jaivljale, da so pripravljene skleniti 'mir, češ, da se vojujejo le v obrambo svojih dežel. Prišla je ruska revolucija, ki je premagala vse ovire in ne zahteva zase ničesar in se nadeja, da bo mir z Rusijo pripomogel k splošnemu miru. Sedaj so pa pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem nastale težkoče, ki prete, da mir onemogočijo, ker se naše vlade ne sporazumejo z rusko demokratično vlado. Rusija ne le, da ne zahteva nič od nas, marveč še izjavlja, da odstopi zasedene dežele, če ljudsko glasovanje odloči za ločitev od Rusije. Rusija le zahteva, da o tem glasuje ljudstvo sploh, ne samo plemstvo, delavci in kmetje naj odločujejo o tem, ker je to pravi glas naroda, in samostojno naj odločujejo, ne ob navzočnosti ruske ali centralne oborožene sile ali drugačnih oblasti. Centralne države zahtevajo, da odločuj plemstvo in gospoda, ker se nadeja, da se ta izreče zanje, in če se ne zgodi tako, se mora vojna proti Rusiji nadaljevati. To stališče nasprotuje volji avsrijskih narodov, ker pomeni to zavojevanje tujih dežel in samo zaradi tega bi se morala vojna nadaljevati. Vladajoči krogi Avstro-Ogrske bi morali vedeti, kako misli delavno ljudstvo o podaljšanju vojne v take namene. Če pride vendar do tega, naj prevzamejo sami odgovornost za žrtve in trpljenje, ki jih povzroči vojna ljudstvu in nevarnosti, ^ ki prete. /lato pozivlje oklic delavstvo, da izrečno dvigne svoj glas za čimprejšnji konec vojne, za mdr brez očitnih in skrivnih osvojevanj, za mir na podlagi nepopačene samoodločbe narodov! = Iz Ogrske zbornice. Ogrski državni zbor je predvčerajšnjem zopet pričel svoje delovanje. V prvi seji je poslanec Bella interpeliral zaradi avstrijskih napadov na ogrsko armado. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovoril, da vojaškega vprašanja ni morebiti zaradi tega sprejel v svoj program, da bi mogel poriniti v stran volilno reformo; povdarja, da je vlada prevzela obveznost, da izvede volilno reformo. Dr. Wekerle je izjavil, da mu je pač znano, da se z avstrijske strani deluje proti samostojni ogrski armadi, vendar pa interpelantu lahko pove, da med nasprotniki samostojne ogrske armade ni tudi vnanji minister. Vnanji minister — izjavi Wekerle — si je s vest svojih dolžnosti, a ogrska država bo svoje koristi najbolje varovala, če samostojnost ogrske armade ne le sprejme v svoj program, ampak če tudi vztraja na izvršitvi tega programa, za katerim stoji ves ogrski narod. Zbornica je vzela ministrov odgovor v znanje. — Srbsko odposlanstvo pri VVilsonu. Švicarski listi poročajo iz Nujorka: V Washington je prispelo posebno srbsko odposlanstvo pod vodstvom srbskega poslanika v Parizu drja. . Vesniča. Na kolodvoru je bil slovesno sprejel srbsko odpaslanstvo Lanstng. Poslanika Vesni-ča je bil sprejel Wilson v navzočnosti Lansin-govi. Vesnič je bil izročil Wilsonu pismo srbskega prestolonaslednika Aleksandra. Nato je imel Vesnič daljši nagovor, v katerem se je za- Agitirajte za „Napre]“! Pošiljajte ga vojakom! Aprovizacifa, Razdelitev nasoljenega prašičjega mesa. Mestna aprovizacija ljubljanska je dobila večjo množino nasoljenega prašičjega mesa, ki je im-portirano. Meso je po 16 kron in s Špehom. Meso se oddaja v soboto dne 19. t. m.: za gostil-mčarie zjutraj od 7. ure naprej in za privatne stranke popoldne od 1. do 5. Izmed privatnih strank imajo predvsem one prednost, ki so dobile svoj čas pri mestni aprovizaoji nakazila (številke) za peršutnike. Meso se razdeljuje v aprovizačnem skladišču na Poljanski cesti št. 15. Oddaja govejega mesa na rumene izkaznice C št. 1401 do 2200 bo v soboto 19 t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2 št. 1401 do 1600, od 2. do pol 3 št. 1601 do 1800, od pol 3. do 3. št 1801 do 2000 od 3. do pol 4 štev. 2001 do 2200. 1 oseba dobi četrt kg, 2 os. bi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt lig 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt l