Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla t.
75. Kakao in čokolada.
(Konec.)
Pri čokoladi pa ne použijemo samo odlite vode, nego pojemo tudi vkuhano moko kakaovo, in tako prihajata beljakovina in škrob v naš želodec. Ce tedaj čokolada človeka tudi mauj oživlja in razbistruje kot kava in čaj, pa ga tem bolje redi. Z rediloimi sestavinami čokolade, z beljakovino in škrobom, prihaja v nas še tudi znamenita množina sladorja, ki se čokoladi primešuje; zato je čokolada dobra hrana. Marsikdo pa ne more uživati čokolade, kar gnjusi se mu do nje. Zato veli uže Giro-lamo Benconi v svoji „Historia del mondo nuovou 1572. leta, da je ta pijača bolj za svinje, ne pa za ljudi.
V dobri nepokvarjeni čokoladi je polovica kakaova, in polovica sladorja. Takova čokolada na jeziku nekoliko pohladi, a v ustih se brzo razgubi. Na prelomu mora biti glauka in svitla. Slaba pokvarjena čokolada je navadno črna, okusa je grenkega, pijača je vodena, ter pusti na dnu nečisto usedlino. Temu pačenju je največ svet sam kriv, ker zahteva čedalje cenejšo čokolado. Da tvorničarji morejo cenejšo robo dajati, mešajo v čokolado škrob od koruna, riže in drugih naših žitaric. Mesto iztisnjene kakaove masti dodajajo cenejšo živalsko mast, in mesto vanilije jemljo dušeče smolo in balzame. Kedar tvorničar pomešava v čokolado škrob in živalsko mast. pa jo cenejše prodaja, tedaj to še ni tako napačno, to ni škodljivo našemu zdravju, in ker nas ti nadomestki tudi še hranijo. Ali nekateri tvorničarji mešajo v čokolado zmljeto opeko ia drugo pripravno prst, pa strupene barve.   To pa je gotovo sleparija in goljufija.
Koliko se na svetu leto na leto uabere kakaovega zrnja, in koliko se čokolade v pojediuih krajih použije, to nam je dandanes še malo poznato. Leta 1874 je uvozila Angležka do 27,000.000 funtov kakaovega zrnja, pa je je zopet izvozila po tujih trgih okoli 18,000.000 funtov. Francoska je uvozila istega leta okoli 20,000.000 funtov, a Nemška 4,000.000. Največ se čokolade použije v Italiji in v Španjolski, v severnih krajih evropskih pa najmanj. V Španjolski računajo na eno osebo 1% funta, v Francoski 8 lotov, a v severni Nemški 2 lota.
44