NAS :::::::.::;:: g^^Š^ŠM^^ISM&l wmmmmmm«mm......m Št 5 Leto XIV 10. 3.1993 Poštnina plačana pri pošti Krško • Lokalna samouprava, str. 3 • Zamudne obresti, str. 3 • Priznanje ob dnevu CZ, str. 6 • Zavarovalnica Triglav sponzor šahistom, str. 8 • Novo na knjižnih policah, str. 10 • Splošna kmečka zadruga Krško, str. 11 • Slinavka in parkljevka, str. 11 Brežiška skupščina bo zasedala v četrtek Predsednik skupščine občine Brežice, Teodor Uršami-, je sklical sejo skupščinskih zborov za 11. marec ob 15. uri. Poleg običajnih točk smo na dnevnem redu vabila lahko prebrali še naslednje: - osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o upravnih organih, samostojni upravni organizaciji in samostojnih strokovnih službah Skupščine in Izvršnega sveta občine Brežice, - volitve in imenovanja: razrešitev člana IS za področje zdravstva in socialnega skrbstva dr. Andreja Zidari-ča, izvolitev člana IS za po- dročje gospodarstva (predlagan je Brane Musar, za področje urejanja prostora in varstvo okolja (Hrvoje Orša-nič), za področje zdravstva in socialnega varstva (dr. Alojzij Sušin) ter imenovanje sekretarja za gospodarski razvoj (Brane Musar), - osnutek Odloka o zaključnem računu in izvršitvi proračuna občine Brežice za leto '92, - poročila: o razdelitvi občinskih razvojnih sredstev po treh natečajih, o delu Sodišča združenega dela, občinskega sodnika za prekrške in Medobčinskega inšpektorata. Drugačne elite Lepo je biti poslanec, še posebej, ko se delijo plačilne kuverte, ki v duhu prave demokracije ostajajo po seji državnega zbora enako tople, delavcem in ostalim siromakom pa bo led plačilne kuverte segal do srca in kar je še veliko hujše, do želodcev, ki jih bo kdaj pa kdaj 1 ogrela topla voda, kajti za juho bo verjetno kuverto i nemogoče odmrzniti. S kakšnim veseljem poslušamo izjave g. Kopača, ki pravi, da se vse države na določen način vtikajo v plače, ali g. Polajnarja, ki je ocenil, da je prišel čas streznitve, zato je nasprotovanje zakonu le poceni demagoško fra-zarjenje. Sprašujem se, kaj drugega kot demagogija je to, da je večina poslancev zavrnila dopolnilo, s katerim bi se osnova poslanskih in ministrskih plač zmanjšala za 20 odstotkov. Pa ne da smo nevoščljivi ali da otrokom naših poslancev ne privoščimo pomaranč, ananasa in druge eksotike, ki jo ponujajo trgovine, vendar bi tudi našim otrokom radi kupili Vsaj jabolko in jim ob ugrizu v ta rajski sadež poskušali razložiti, da je ponujanje eksotike samo demagogija in zavajanje državljanov, ki smo tako ali tako za vse krivi sami, ker nismo dovolj dobri, moralnega propada ali izginulih vrednot pa demokracija itak ne premore v svojem besednjaku. Prepričan sem, da nam bodo naši otroci pripravljeni verjeti, da smo "krivi vsi", ki smo imeli previsoke plače, hkrati pa nas obsojali, kako neodgovorno smo ravnali, ko smo sprejemali astronomske zneske, in nas postavljali v neugoden položaj z vprašanjem: "Zakaj nam 1 -takrat, ko ste imeli tolarjev na pretek, niste privoščili več eksotike?" Ja, saj res, in ponovno pristajamo pri s občebožjih besedah, kako smo za vse krivi sami. Še nekaj je, česar ob "ledenih plačah" ne smemo pozabiti. Ker so po novem tudi socialne dajatve vezane na zajamčeno, in ne na povprečno plačo, pomeni "zaostajanje za inflacijo" dejansko nalaganje večjih bremen na ramena najrevnejših. Kako lepa bo pot v paradiž, ko bomo imeli "enakomerno porazdeljena bremena", a kaj, ko nekaterim zaradi podhranjenosti ne bo uspelo doseči njegovih vrat. Brez pretiranega nerviranja, prosim, saj to je samo demagogija. Zato, spoštovani reveži, le vkup, le vkup, da zapojemo podoknico novim elitam, ki nam režejo naš kruh z njihovimi noži - nič zato, če je črn, bel tako in tako predstavlja demagogijo. Damjan Lah s Krška občinska skupščina *r Seja bo v sredo, 24. marca Še osmomarčevski pozdrav z brežiške tržnice Jr redsedstvo krške občinske skupščine je na svoji seji 8. marca sklenilo, da bo naslednja skupna seja skupščinskih zborov v sredo, 24. marca ob 15. 15. Sejo bodo delegati pričeli s postavljanjem vprašanj in pobud, saj je izkušnja polletne blokade skupščinskega dela pokazala, da te točke nikakor ne kaže niti odlašati in ne zanemarjati, ker se potem zanjo nabere preveč "gradiva". V drugem delu seje se bodo delegati morali najprej odločiti o tem, ali naj novi župan opravlja svojo funkcijo voluntersko (tako, kot je predlagal razrešeni Vojko Omerzu) ali poklicno, nato pa bodo (u-pajmo) iz svojih vrst izvo- lili tudi novega predsednika občinske skupščine. Po skupni seji bo še skupno zasedanje vseh treh zborov, na katerem bodo delegati obravnavali osnutek programa javne porabe, v katerega je (finančno) vključen tudi del programa Sklada stavbnih zemljišč, ter osnutek občinskega proračuna za leto '93. Zlasti s to zadnjo točko se namreč ne kaže šaliti, ker morajo proračuni vseh občin biti sprejeti najkasneje dvajset dni po sprejetju državnega proračuna. Občinam, ki se ne bodo uspele držati tega "voznega reda", bo vlada namenila "skrbnika" za proračun. KAJ LAHKO STORI OBČINSKA VLADA ZA GOSPODARSTVO Ko je predsednik nove Krške vlade predstavljal svoj program in program dela vlade, je vse stavil na sanacijo občinskega gospodarstva. Zagotovo je mislil zares, vendar pa mu kar tako le ne gre verjeti, saj nima nikakršnih pogojev, da bi kaj takega lahko uresničil. Če bi želela občinska vlada v celotnem občinskem gospodarstvu karkoli storiti, mora imeti pristojnost posegati v posamezna podjetja, na voljo mora imeti ustrezne kadre in sredstva. Občinska vlada pa nima ne pristojnosti, ne kadrov, denarja v občinskem proračunu, s katerim bi sanirali gospodarstvo, pa je bistveno premalo. Po mojem prepričanju so obljube o ponovnem razcvetu občinske ekonomije nerealne in kaj takega pričakovati od občinske vlade je popoln nesmisel. Edina priložnost, ki se ponuja vladi, je le na področju malega gospodarstva, kamor bi poleg obrti in podjetništva lahko prišteli še zasebno kmetijstvo. Tudi to področje pa je treba omejiti s cilji občinske gospodarske politike in se usmeriti le v razvojno funkcijo malega gospodarstva. To pa pomeni zagotavljati temeljne pogoje za nastajanje novih gospodarskih subjektov in kvalitetno razvijanje že obstoječih poslovnih subjektov, s ciljem, da bi odprli čimveč novih delovnih mest. Za zagotavljanje splošnih (lokalnih) pogojev razvoja malega gospodarstva pa občinska vlada je pristojna in ima za to vse možnosti. Znani so namreč nosilci posameznih programov in največkrat za realizacijo teh programov sploh niso potrebna večja finančna sredstva. Vse materialne in nematerialne vzpodbude bi morale rezultirati v novih delovnih mestih in dodatnem zaposlovanju. Odpiranje novih delovnih mest mora postati temeljni cilj in osnovni kriterij pri dajanju kakršnihkoli vzpodbud. Od razvoja malega gospodarstva je sicer nemogoče pričakovati, da bo postalo nosilec gospodarske rasti, je pa malo gospodarstvo v tem trenutku najmočnejše orožje, ki ga lahko takoj izkoristimo za to, da bi ublažili posledice večletne negativne gospodarske rasti, zagotovili racionalno rabo vseh proizvodnih 'po? tencialov in tako zmanjšali socialne stiske. " Že v najkrajšem času bo znano, ali se nova občinska vlada resnično namerava loti- ti pravih problemov in na mestu, kjer ima za to enkratno priložnost, ali pa se le izgovarjati na svojo nemoč in boriti za ohranjanje pozicije oblasti, kot je to počela prejšnja izvršna oblast. Vse bo znano takoj, ko bo oziroma če bo vlada predstavila svojo gospodarsko politiko in strategijo gospodarskega razvo- ja. Časa za razmislek res ni veliko, kakršnokoli ukrepanje pa mora biti načrtno, dolgoročno in ciljno usmerjeno. Verjamem, da bo nova občinska vlada poskusila nekaj napraviti, vendar pa so poskusi, dobre želje in nameni veliko premalo. Štejejo le rezultati. Milan Venek /arhittktufO' •— FINK. — V \o-/OZAU AlAKCb. ŽENSKO IME ARAb. ž«L0Lc ZAvEp-SčE fl/epTV -NI J UPANJE TONA KAOIUS MShrtfl • ti .,/> TOVAMA V TRSOV. UONJEHIK. V VOJSILI O.C10MIV. 1 1 ^«m ¦¦'-'M VNETJE SEČNI- FOSrOR. črbl ZALOMI ILELVIN GLASb. MSTR. L^j S\IEPLO JAoU. OTOK muj. A/OGON. ULU& RfiblJ LJUDSKA H.EPU&L. SRiOSTVo Po 61/TJU 1 %¦ i - ŠVICAR. ¦ OBAvNIk Tt%TL-MIKlE J&i i\. ' i**** A- ¦•ijc. Č^OLM ALOJZ ZOR Ko PRlTOK RENA v ŠVICI DEL g*E ?IC zoeAV. RASTLIMA VZGOJNO Mi NEŠO -LAN 1} ' '.V MILIMETER. Kos i TEH m j pti sevNici dzžava V &KA-ZILI3I RUS. PES /LI3A MAŠ GLAS GAO&O SUKMO ŠPORTNI HtKMlZlT (OTR-1 mahblus. SULTAN vetsia PO&LAI/. (MUSl.) bAH IVO SLAVKO AUSTUJ-JA DOL&A KOST HI LAMO HLEČMI IZDELEK Job PosrMi hbsLc BAKER SLO s^^ liu&lJ-A-iSA V°LUHLfil ŠIROKE UtlLL. POSE14M DEL Gozda ZEVSOV SIN IVA-N A-hKAH HATtJ/r JAPOMS. POLITIK &mJM0i TDČKP ZEMLJI VKVAH MRT/N/\ hoR. R.EČVA- bOKSEH nu5 POLOTOK. 0 UMock our 4. >e.LA 2HI1AVT SEKAMS OTOK V PIESP. J FRANC. Mč%TO A-NNO Doni Ml "R5B. &QKE BIHLIJ. VEUCAtVl ITALIJA ..¦¦¦¦¦¦¦, ? tfjkvi ' *~m m VAS trdnj-Al/A- PILIP VARSTVO OKOLJA 10 NaS glas 5. 10. marec 1993 NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH Potovanje predšolskih otrok Zunaj po malem sneži in čeprav smo zakoračili v marec, pomladi ni čutiti. Prav je tako, pravijo ljubitelji smučarije in - knjig. Za slednje naj bi zapisal nekaj vrstic o še svežihV potiskanih straneh, ki zagledajo beli dan od ene do druge številke našega časopisa. Toda kako začeti tole kratko, a redno rubriko o knjižnih novostih? ke, opice. Pike Nogavičke in kužke, ter ansamblom Kara-vans. Prijetno vzdušje bo lep Morda je prav, da jo začnem s "knjigo knjig", kakor imenujemo Biblijo ali Sveto pismo. Svetopisemske teme namreč še vedno poplavljajo programe naših založb, kar je sicer res posledica dolgoletnega zatišja v preteklosti, spremljevalec knjižne produkcije pa kljub temu kaj lahko dobi nekoliko slab občutek pretirane komercializaci-je te teme. Vendar ne gre metati vseh izdaj v en koš. Knjiga Državne založbe Slovenije z naslovom KDO JE KDO V BIBLIJI, ki je izšla pred dnevi, bo zagotovo dobrodošel pripomoček reševalcem križank in drugim uporabnikom leksikonov. Kljub temu ne gre za nekakšen ugankarski slovarček, pač pa za resno knjigo, ki na pregleden način opisuje tako zelo znane kot večini neznane osebe iz Svetega pisma. V zanimivem dodatku so tudi zemljevidi svetopisemskih krajev in rodovniki. Knjiga KDO JE KDO V BIBLIJI pomeni eno od zanimivejših možnosti za vse tiste, ki bi želeli na hitro poglobiti svoje znanje o tematiki, ki je sicer zelo obsežna. Hebrejščini in grščiru. v katerih sta bili najprej zapisani Stara in Nova zaveza, je sledila latinščina kot najpomembnejši in najbolj pogosto uporabljan klasični jezik, če se spomnimo samo njegove cerkvene uporabe in pa dejstva, da je bil to celo tisočletje jezik Rimljanov, ki so neizbrisno zaznamovali evropsko kulturo. Kljub te-rrru, da velja latinščina za jezik izobražencev, jo je po ukinitvi klasičnih gimnazij pri nas obvladalo le malo ljudi. Če izvzamemo nekatere poklice, se znanje današnje generacije največkrat konča že pri nekaj latinskih izrekih. Vsi tisti, ki so se želeli pobliže spoprijeti z latinščino, pa skozi redno šolanje niso imeli te priložnosti, se bodo razveselili novega učbeniškega kompleta (učbenik, delovni zvezek in vaje) LATINŠČINA ZA VSAKOGAR, ki po mnenju avtorice Aleksandre Vesne Pirkmajer najbolj vztrajnim samoukom omogoča v desetih lekcijah priti od prvega stika z jezikom do branja originalnega latinskega teksta. Čeprav so se iz la- tinščine razvili predvsem romanski jeziki, pa tudi v slovenščini najdemo veliko be-ged latinskega izvora, npr.: aplavz (applausus), celica (cella), delegat (delegatus), inflacija (inflatio), popularen (popularis), torta (tortus)... Za tiste, ki svoj prosti čas raje kot učenju jezikov namenjate pletenju toplih oblačil, bo nemara dobrodošla lepo ilustrirana in opremljena knjiga Madeline Weston TRADICIONALNO ANGLEŠKO PLETENJE. Preko 40 modelov pletenih izdelkov z britanskih otokov je avtorica tako po eni strani iztrgala pozabi, hkrati pa ponudila vsem pletiljam, ki so se naveličale dolgočasnih industrijskih vzorcev. Za razliko od običajnih pletilskih prilog v revijah so v tej knjigi posamezne skupine vzorcev opisane tudi s kratkim pregledom zgodovinskega in geografskega ozadja področja, s katerega prihajajo. Večbarvno pletenje s šetlandskih otokov, ribiški gansevski puloverji in vrvičarski aranski puloverji - vse je opremljeno s potrebnimi navodili za izdelavo. Zunaj še vedno prši sneg. A prijetno toplo nam je ob misli na nove puloverje, ki jih bomo nosili, in na nove knjige, ki jih bomo brali... S. M. spomin in vabilo za prihodnje leto. Pom. ravnatelja VVZ Krško: Irena Gošek Delo mladih literatov na OŠ A. Bohoriča v Brestanici V literarno-dopisniškem krožku sodeluje osemnajst učencev višje stopnje, vodi pa nas učiteljica Vera Kustec. Letos smo se odločili, da malo pokukamo v zakladnico naših dedov in babic, da pobrskamo po njihovi preteklosti, izvemo in zapišemo čim več dragocenih biserov, ki tonejo v pozabo, a se ne smejo izgubiti. Lahko bi rekli, da se igramo igrico Titanik, ko takole brskamo po spominu naših dedov in babic in v pogovoru z njimi razkrivamo preteklost, zapisujemo, opazujemo, sprašujemo. Izbirali smo tiste lepe jesenske dni in se občasno v velikih skupinah, drugič pa v manjših vzpenjali na hribčke in zopet zajadrali v doline, občudovali pokrajine, zaselke, majhne hišice in velike hiše - kot priče preteklosti in sedanjosti. Vse bližnje in daljne vasi okoli Brestanice smo obhodili. Marsikaj smo slišali v razgovoru s starejšimi občani, ki znajo lepo in zanimivo pripovedo- vati. Raziskali smo tudi notranjost zapuščene kovačnice v najbolj oddaljenem zaselku Presladola in se pogovorili z novim lastnikom. Vse naše zanimivosti smo predstavili učencem in učiteljem šole na prireditvi ob kulturnem prazniku, izdali pa bomo tudi glasilo in ga predstavili javnosti. Se naprej bomo raziskovali, saj še nismo povsem potešili svoje radovednosti. Učenci literamo-dopisniškega krožka OŠ A. Bohoriča, Brestanica Izreden spomenik tehniške dediščine na Slovenskem V soboto, 20. februarja, je vrtec Krško skupaj z vzgojiteljicami iz vrtca Leskovec organiziral pustovanje za vse predšolske otroke v športni dvorani OŠ Leskovec. Zakaj bi se veselili samo starejši, ko pa se znajo malčki v predšolskem obdobju tako pristno vživeti v raznovrstne vloge iz fantazijskega sveta! Mi v vrtcu to prav dobro vemo. Pred vsakim praznikom občutimo njihovo razigranost, polni so energije in pričakovanj. Vse to izražajo v čudovitih risbah in izdelkih, ki krasijo naš vrtec. Tudi v pustnem času so osrednje teme pogovora pustne seme: v koga se boš našemil in kaj boš ti, tovarišica? Lani smo prvič organizirali pustovanje v hotelu Sremič. Otroci so se še letos spomnili mnogih detajlov lanskega pu-stovanja. Priprave za takšno prireditev zahtevajo veliko truda in časa. Pridne vzgojiteljice so se kaj hitro lotile dela. Zanimive ideje pa je ukrojila in sešila šivilja, ki je pri nas zaposlena preko javnih del. Zopet smo tekstilne tovarne prosili za blago za pustne obleke. Vzgojiteljice in varuhinje so izdelovale pustne dodatke za starše, saj iz izkušenj vemo, da se neradi našemijo. Poskrbeti je bilo treba tudi za prijetno glasbo, saj maškare najraje plešejo in rajajo. Prijazen vodja ansambla Karavans se je zelo potrudil. Kljub natrpanim terminom smo se dogovorili za primeren datum in precej znižano ceno, ki nam jo je pokrila Zavarovalnica Triglav. Žejo in lakoto so našim maškaram tešili učenci iz OŠ Leskovec, ki bodo prisluženi denar porabili za izlet. Bonbone in žvečilne gumije sta darovala M-Preskrba in Imperial Krško, oder pa je odstopilo KD Svoboda Brestanica. Predšolski otroci so se imeli lepo z vzgojiteljicami, oblečenimi v klovne, miške, rač- 4. marca 1993 je bilo na Senovem predavanje na temo "Lokalne ozkotirne železnice kot dejavnik razvoja turizma", ki so ga organizirali: Rudnik rjavega premoga Slovenije, DE Senovo, Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Predavatelj Tadej Brate, inž. strojništva in strokovnjak za varstvo tehniške dediščine, nam je kot izvrsten poznavalec železnic s primeri iz Evrope in ostalega sveta ob bogati izbiri diapozitivov prikazal, kako so opuščenim lokalnim in rudniškim železnicam marsikje našli novo vlogo v turistični ponudbi kraja. Ostali prisotni, predstavniki omenjenih in drugih institucij, pa so zatem ponovno opozorili, daje ozkotirna rudniška železnica z vsemi pripadajočimi agregati in elementi kot ena zadnjih v Sloveniji, ki je še v funkciji, tehniška dediščina izredne vrednosti, kar nas zavezuje, da jo ohranimo v funkciji predvsem tu, in če ne tu, pa lahko tudi kjerkoli drugje v Sloveniji. Za kaj pravzaprav gre? Rudnik Senovo, oziroma pridobivanje premoga se spričo manjšanja zalog počasi bliža svojemu zaprtju in koncu. Po sedanjih ocenah bo to v letih od 1997 do 2000. Ob tem, za nekatere neprijetnem dejstvu, pa smo dolžni razmišljati že danes in trezno presoditi, kaj bomo od raznovrstne in bogate tehnične dediščine rudnika ohranili kot spomenik in kaj opustili in pustili demontaži in razrezu. Rudniška železnica na odseku Brestanica-Senovo, dolgem približno 3 km, je prav gotovo eden od pomembnih elementov te dediščine, ki je v dvestoletni zgodovini premogovništva na Senovem od leta 1925 dalje opravljala ves transport premoga in ostalega materiala in je imela do 1953 za vleko parne lokomotive, od takrat dalje pa doma izdelane elektro lokomotive. Permanentno pomanjkanje sredstev, morda tudi neodgovoren odnos, in negotovost eksploatacije premoga je botrovala, da so zaradi starosti in skoraj neprekinjenega obratovanja naprave na tem odseku železnice dodobra dotrajale. Ker za predpisano ustrezno vzdrževanje, še manj pa za kakšno resno posodobitev proge in pripadajočih naprav ni bilo in ni potrebnih sredstev, so se v Rudniku odločili opustiti tovrstni transport, tudi zato, ker zmanjšano proizvodnjo premoga brez problemov prepeljejo z nekaj kamioni na dan. Zdi se, daje bila to čisto logična ekonomska, gospodarna odločitev, ki so jo sprejeli 1. 7. 1992 in jo tudi izvajajo. Od takrat dalje pa je usoda te proge nejasna. Iz strahu, da ne bi te naprave nekontrolirano izginile, so člani Društva ljubiteljev malih železnic Ljubljana dali pobudo, ki je sprožila razpravo o potrebi, da se zavaruje in da se ji morda najde tudi nova namembnost. Po dveurnem ljubiteljsko zanesenem in turistično propagandnem predavanju ing. Brateta je stekla razprava, ki je pokazala pri nekaterih navdušenje, pri drugih pa tudi pomisleke. Pokazalo se je, da je profesionalno ali ljubiteljsko navdušenje nad takšno dediščino eno; temu lahko rečemo tudi preokupacija, ki nekatere prevzame, drugi pa imajo zopet svoja nagnjenja čisto drugje, tako kot povsod po svetu, tudi pri nas v Brestaniško-Senovski dolini. Zato se zasvojenosti drugače mislečih čudimo, ko hkrati ugotavljamo, da brez taiste drugje tudi čisto lahko shajamo. Tudi na omenjeno železnico, njeno ohranitev in preureditev je potrebno gledati tako in jo realno jemati, le kot enega od možnih elementov, s katerim lahko v turistič-no-gostinskem, ljubiteljskem ali gospodarskem pomenu nekaj ponudimo in morda tudi kaj zaslužimo. Kaj več pa najbrž šele v širši turistični ponudbi ali paketu (Čatež, Kostanjevica, Trebče, Podčet- rtek in še kaj) skupaj s tistim, kar bomo lahko ponudili tudi doma od Brestanice do Bohorja. Železnica sama zase pa za to ni dovolj in še dolgo ne bo. pa četudi bo vleka parna, električna, z dizlovko ali vsem hkrati ali po želji. In kaj storiti sedaj? Da ne bi izpadli kot nevedni butalci. ki ne vidijo dlje kot palec od svojega nosa. se morajo zato Senovčani samo še odločiti ZA. pa bodo stekla dela. Prihajali bodo mojstri in popravljali železniške naprave, finančniki bodo zbirali denar. Senovčani pa morajo speči samo še potico in pripraviti godbo... STOP (konec sanj). Resnica je povsem drugačna. Stopiti je potrebno na trdna tla. Senovčanom ne bo zaradi stare slave ali zaslug za narod nihče nič poklonil, oziroma se brez njih samih ne bo kaj veliko zgodilo. Zato je za začetek potrebno ustanoviti neko interesno društvo, v katerega bodo poleg domačinov lahko vključeni tudi vsi zainteresirani iz Slovenije in katerega temeljna naloga bo. da s pomočjo ustreznih strokovnjakov pripravi selekcioniran popis tistega, kar je lahko vredna dediščina, ter to razglasi za tehniško kulturno dediščino nacionalnega pomena. Društvo mora takoj izdelati program obnove za fazno realizacijo, ki bo potekala tako, kot bo potekalo opuščanje rudnika, npr. za omenjeno železnico dalje delna obnova in predstavitev sepa-racije, proge Senovo-Ravne-jama ter tudi ureditev dela jame s prikazom dela pod zemljo. Zakaj načrt obnove takoj? Zato. ker je pri opustitvi rudnika dolžnost Rudnikov Slovenije ustrezna sanacija prostora, in tu je potrebno čvrsto in nepopustljivo usklajevanje. V razpravi je g. Žigante. direktor Savaprojekta. opozoril, da je nujno, da Senovo pristopi k pripravi oz. izdelavi dolgoročnega načrta razvoja kraja. Tega namreč še ni in ta naj v nastajanju razreši vprašanje, kje, kaj in kako bo v bodoče na Senovem. Ta načrt bi pravzaprav dal tudi odgovor, kaj hočejo Senovčani s prostorom sedanjega lesnega prostora s separacijo. ki stoji na naravnem središčnem prostoru kraja, kjer naj bi se razvijalo strnjeno urbano naselje (center) z vsem tistim, kar naj ima in mora tak kraj v bodočnosti imeti. Zato je nujen razmislek, kaj ohranjati kot dediščino, morda le del separacije s progo do Raven ter jamski del. ne pa vse, kar se najde starega na rudniku. Predstavnik upravnega organa za urejanje prostora občine Krško, g. Lojze Fabjančič, dipl. arhitekt, je še opozoril, da je obvezno pretehtati pomembnost prisotnosti te dediščine v prostoru, ki je za načrtovano pozidavo izredno dragocen. Konkretno se je ta problem pojavil znotraj zazidalnega načrta DORC, ki ga železnica razmejuje, mu vzame precejšen del prostora in onemogoča smotrno in kvalitetno pozidavo. Podoben problem se podaljšuje še do Sigmata in Elektrarne. Prisoten pa je tudi v obrtni coni Senovo in še kje. Prav zato je temu vprašanju potrebno posvetiti največjo pozornost. Bodoči člani društva in vsi, ki bodo sodelovali pri tem projektu, se bodo zato poleg čisto operativnih nalog z veliko dela in težav pri pomanjkanju sredstev srečevali še z marsikakšnim in upravičenim nestrinjanjem ljudi drugačnih interesov v tem okolju. Ampak tako je, vsak živi v svojem svetu in vsi živimo v enem, pravi pregovor, pa tudi: živi in pusti živeti. Vse je relativno. Brestaničani pa o tej zadevi menijo takole: - Načeloma je ta zadeva zanimiva, vendar je po razpravah stališče bolj kot ne odklonilno. - Ker poteka proga znotraj načrtovanega zazidalnega kompleksa, deluje motilno, ne omogoča smotrne izrabe prostora in urbane ureditve. - Poleg tega, če ta železnica ostane, mora biti obvezno podaljšana do železniške postaje Brestanica, temeljito obnovljena, s solidnimi vagoni za potnike v vseh časih, prostor urejen, da njen videz ne bo kvaril okolja. Cestni prehodi in signalizacija (6-krat) urejena tako. da bo zagotavljala 100-odstotno varnost v prometu. - Najti je potrebno investitorja (pravo osebo), ki bo skrbel za obnovo, varnost in gospodarno poslovanje ter nosil polno odgovornost za realizacijo in posledice. Proga bo rentabilna le, če bo polno obratovala, sicer ta zadeva ni resna. Proga naj bo urejena v skladu sferni zaključki, ali pa naj je nebo. - Zaradi katastrofalnih poplav, trikrat v 35 letih, so se pokazale pomanjkljivosti struge hudourniške Brestanice. Med ostalimi ovirami je tudi poddimenzioniran železniški most pri Sejmišču. Nova spoznanja vodarjev narekujejo postavitev mostu brez opornikov. Zato je že v izdelavi projekt regulacije, ki se bo pričela, po dogovoru, junija 1993. Torej je potrebno načrtovati tudi novo mostno konstrukcijo. To niso apetiti, kot je bilo slišati na razpravi, ampak normalna in popolnoma upravičena zahteva prizadetih in ogroženih, zato so le-ti čvrsto prepričani o realizaciji. - Naj bo odločitev o usodi takšna ali drugačna, skrb za urejanje kompleksa proge ne sme prenehati, zdaj rudniku, kasneje pa komurkoli že, ki bo prevzel skrb nad tem. - In še pomislek, ki sloni na bridki izkušnji. Razglasitev železnice in drugih naprav rudnika za spomenik tehniške kulture ne bo težka, vendar to pomeni, da se kasneje nihče ne sme lotiti kakršnih koli posegov ali demontaže oziroma popravila na železnici brez soglasja varstvenikov. In kdo bo garant, da se bo v teh težkih časih to tudi uredilo tako, kot si danes načrtujemo in obljubljamo? Žalosten primer je v Brestanici spodnji ali Flisov grad, ki je kulturni spomenik, zato ga ne pustijo porušiti, za popravilo tudi ni sredstev pa tudi odgovornega za to ni že vseh povojnih 47 let. Kraju pa je tak kljub vsem mogočim prizadevanjem po ureditvi v veliko sramoto, ki razvrednoti vsa ostala prizadevanja pri urejevanju turistično prehodnega kraja. Če Rudnik ni mogel v svoji polni funkciji in moči vzdrževati te proge, nam bo to sedaj uspelo ljubiteljsko? Upravičeno se zato bojimo, da bomo imeli v kraju v kratkem le še enega reveža več, kateremu se uradno ne bomo odpovedali, praktično pa lahko to pomeni zaustavitev tega urejevanja za dolga leta, vse dotlej, ko bo naš državljan finančno na zeleni veji in bo postal potrošnik. Toda ali bo do takrat še kaj od železnice? Društvo, razmislite o vsem, dokler je še čas, oziroma dokler je Rudnik še živ. Mirko Avsenak Brestanica Naš glas 5. 10. marec 1993 11 Kviz Mladi in kmetijstvo IVviz se je odvijal v soboto, 6. 3. 1993 v Gasilskem domu Krško. Sodelovalo je šest ekip. Zmagala je 1. ekipa kmetijske šole, druga je bila trojka Krško polje, tretja Senovo (Mali Kamen). Sledijo Društvo podeželske mladine, Kostanjevica in druga trojka kmetijske šole. lje pa bodo tekmovali Marko Marinčič, Tatjana Račič in Peter Rostohar. Izvedbo občinskega kviza so omogočili: Sadjarska kmetija Abram, Dobrava 9, Kostanjevica, Lipa d.o.o., Krško, FBB d.o.o.. Koprivnica, Farma Pristava, M-Agrokombinat Krško. Vodo- Tekmovalci vseh šestih ekip so prejeli praktične nagrade, prva in druga trojka pa se bosta udeležili regijskega tekmovanja, ki bo v soboto, 13. marca v Tržišču. Aleš Vodeb, Klavdija Vodeb in Aleš Avguštin bodo zastopali kmetijsko šolo, za Krško po- pivc Branko, Dolenja vas, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, trgovina M-Agrokombinat, Stari grad, občina Krško -Sekretariat za kmetijstvo, Cvetličarna "Irena" Senovo. Svetovalka za kmečko družino In dopolnilne dejavnosti: Branka Radej-Koren Zmagovita ekipa: Aleš in Klavdija Vodeb ter Aleš Avguštin. Posebno nevarna bolezen Slinavka in parkljevka (aphtae epizooticae) Opredelitev in razširjenost bolezni Slinavka in parkljevka je naglo potekajoča, zelo nalezljiva virusna bolezen parkljarjev, za katero so značilni mehurčki in razjede po ustih, na svitku in med parklji ter na vimenu. Človek zboli le redko, ostale domače živali in perutnina pa so odporne proti infekciji. Bolezen poznajo po vsem svetu. Kljub najostrejšim ukrepom se vsako leto pojavlja v raznih državah in zelo hitro širi po pokrajinah. Tudi v bivši Jugosljaviji opažamo izbruhe te nevarne bolezni vsakih nekaj let. Škoda Bolezen je ena gospodarsko najvažnejših nalezljivih bolezni domačih živali in povzroča izredno velike škode, ki nastanejo po eni strani zaradi številnih poginov obolelih telet in prašičev, zaradi zmanjšane proizvodnje mleka, slabšega priraščanja, zvrgavanj itd., po drugi strani pa zaradi ostrih ukrepov, ki predpisujejo uničevanje bolnih in sumljivih živali, prepoved prometa z živalmi in njihovimi proizvodi, ne nazadnje pa tudi zaradi potrebnega zaščitnega cepljenja, ki mora zajeti veliko število sprejemljivih živali na širokih območjih države. Vsak izbruh slinavke in parkljevke stane državo ogromno. Povzročitelj Bolezen povzroča virus, ki je precej odporen, saj ostane živ na okuženih predmetih na tleh ali v senu tudi do 20 tednov, na dlaki 4 tedne, v gnoju pa do 1 tedna. Nastopa v mnogih različicah. Prenašanje bolezni Bolezen se prenaša z bolnih na zdrave živali s slino, okuženo hrano in steljo, z gnojem na paši, z različnimi predmeti, obleko in obutvijo ljudi, ki so bili v stiku z bolnimi živalmi. Posebno nevarni so sejmi, skupni dogoni živali, ki so okužene, vendar pa še ne kažejo bolezenskih Splošna kmečka zadruga Krško Oblikujejo organizacijo in poslovanje Splošna kmečka zadruga Krško je imela po dobrih petih mesecih obstoja v nedeljo, 7. marca, občni zbor svojih članov. Predsednik zadruge Janez Žaren je v poročilu predstavil doslej opravljeno delo pri ustanavljanju ter oblikovanju organiziranosti in poslovanja zadruge: Na ustanovitvenem zboru, 12. septembra 1992, je 29 prisotnih članov ustanovilo SPLOŠNO KMEČKO ZADRUGO KRŠKO Z O.O. Takoj smo pričeli včlanjevati nove člane in zbirati dokumentacijo za lastninjenje Ljubljanskih mlekarn in Mer-cator-Agrokombinata Krško. Rok za zbiranje je bil 23.september 1993, ki ga je določal sprejeti Zakon o zadrugah. Pri registraciji in zbiranju podatkov smo naprosili za pomoč odvetnika g. Borisa Pavlina, ki nam je do roka pomagal stvari urediti. gospodarskega stanja na kmetiji. Pričeli smo aktivne razgovore z Ljubljanskimi mlekarnami in z januarjem pričeli odkupovati mleko. V decembru so člani upravnega odbora obiskali proizvajalce mleka in z njimi podpisali preko dvesto pogodb. Za nami je že drugi mesec odkupa mleka, beležimo pozitivne rezultate in še upamo, da se bo povečal, saj smo ob podpisu pogodbe za mleko sklenili, da v naših zbiralnicah ne bo nekvalitetnega mleka, s tem pa si bomo za- Splošna kmečka zadruga Krško z o. o. PROGRAM DELA -POSLOVANJA V LETU 1993 1. Nadaljevati moramo z odkupom mleka s pogodbeno dogovorjenimi proizvajalci in jim nuditi nabavo reprodukcijskega materiala in osnovne opreme. 2. Poskušali bomo organizirati tudi odkup živine, MPG in telet in jih s pomočjo razpoložljivih finančnih sredstev tudi vhlevljati za nadaljnje pitanje. 3. Organizirano bomo sodelovali s svetovalno službo in razvijali kmetije naših članov (podpore in soglasja ob investicijskih načrtih in vlaganjih na kmetijah). 4. Članom bomo tudi naprej nudili pomoč ob dodatnem zdravstvenem zavarovanju. 5. Organizirali bomo strokoven izlet s povdarkom na zadružnem organiziranju. 6. Včlanili se bomo po finančnih možnostih v Zadružno zvezo Slovenije in Hranilno kreditno službo Slovenije ter z njima sodelovali. 7. Prizadevali si bomo, da se zadružno premoženje vrne v zadrugo. Vse te točke upamo, da bodo izvršene ob poštenem in dobrem gospodarjenju članov, upravnega in nadzornega odbora ter vseh članov zadruge. Plan dela je bil sprejet na občnem zboru Splošne kmečke zadruge Krško, dne 7. marca 1993. Predsednik SKZ - Krško: Janez Žaren Pri delu smo bili primorani zaprositi tudi za nekaj opreme in inventarja. Posodil nam ga je Sekretariat za infrastrukturo pri SO Krško, garažo v pritličju zgradbe, kjer je sedež zadruge, pa smo vzeli v najem. V prošnji za posojilo računalnika in finančno pomoč pa v Izvršnem svetu SO Krško nismo dobili podpore in smo bili januarja primorani za obračun mleka nabaviti nov računalnik s potrebno opremo. Ob lastninjenju Ljubljanskih mlekarn in Mercator-Agrokombinata smo zahtevke pravočasno vložili sami in preko Zadružne zveze v Ljubljani. Udeležili smo se nekaj razprav v Ljubljani in sedaj čakamo razsodbe upravnega organa Ministrstva za kmetijstvo. V petek pa je Zadružna zveza v Ljubljani vložila zahtevek za vračilo zadružnega sirov in s tovarno Henkel-Zlatorog iz Maribora ter Tovarno močnih krmil Novo mesto. Po zmožnostih in trezni presoji bomo nabavljali določene vnaprej dogovorjene količine reprodukcijskega materiala in potrebščin, kijih vsak dan potrebujemo na kmetiji. Prizadevali si bomo, da jih dobimo po tovarniški ceni brez prometnega davka in bi k njej prišteli minimalen delček za stroške zadruge. Prav tako pa bodo lahko kupovali pri nas nečlani zadruge, vendar z večjim procentom - maržo za zadrugo. Delo, ki ga poslovanje narekuje že sedaj in v bodoče, upravljajo ljudje, ki so člani naše zadruge in niso redno zaposleni. To se bo nadalje- Janez Žarn razlaga udeležencem sestanka formalne postopke Ves čas se je redno sestajal upravni odbor, ki je sprejel sklepe o odprtju žiro računa pri SDK Krško, žigu in ostalih stvareh, potrebnih za registracijo. Na žigu je v levem delu štiriperesna deteljica, ki naj bi nam prinašala srečo, rodovitnost našim prizadevanjem ter s tem tudi izboljšavo gotovih pravočasno plačilo mleka. Denar za mleko smo izplačali preko Hranilno kreditne službe Krško. Ob koncu leta smo obvestili vse člane, da se lahko dodatno zavarujejo tudi pri naši zadrugi, kjer so člani, in se jih je tudi veliko število zavarovalo. premoženja v delniškem podjetju Mercator- Agrokom-binat Krško. Izdana bo začasna odločba o prepovedi prodaje in odtujevanja zadružnega premoženja. Računamo, da ga bomo tudi nekaj pridobili nazaj. Začeli smo navezovati stike s tovarno Lek Ljubljana, ki nam je že dobavila vitaminske in rudninske mešanice in jih lahko nabavite. Dogovarjamo se tudi z Ljubljanskimi mlekarnami o prodaji valo toliko časa, dokler se ne bo ustvaril potreben kapital in tudi pogoji za redno zaposlitev in delo. Pri vsem tem pa imata poglavitno nalogo in delo na svojih ramenih upravni in nadzorni odbor, kateremu se na tem mestu zahvaljujem za pomoč in jih prosim zanjo tudi še v bodoče. Na občnem zboru so člani zadruge sprejeli program dela za leto 1993. znamenj, transporti, razstave itd. Goveda, ki so prebolela slinavko, lahko še nekaj mesecev izločajo virus, ne da bi sama kazala bolezenska znamenja. Bolezenska znamenja in ugotavljanje bolezni Pri govedu se začne bolezen z vročino, ki traja 1 do 2 dni. Nato se pojavijo na jeziku, v gobcu in na smrčku manjši ali večji mehurčki, ki zelo hitro počijo in zapuščajo plitve rane. Živali se močno slinijo. Mehurčki se pokažejo tudi na koži med parklji, zaradi česar živali težko stojijo in šepajo. Včasih jih najdemo tudi na seskih in po koži vimena. Pri hudi obliki bolezni, ki prizadene predvsem teleta, le-ta nenadoma poginejo zaradi slabosti srca. Podobna znamenja kot pri govedu opazimo tudi pri ovcah in kozah. Pri prašičih je prvi znak slinavke in parkljevke šepanje. Mehurčke opazimo na svitku in med parklji, na rilcu in v ustih ter včasih na vimenu. Parklji se večkrat snamejo, pa živali ležijo ali klečijo. Mladi pujski v velikem številu poginjajo zaradi slabosti srca. Če bolezen dalj časa traja, se rane med parklji ogno-jijo, kar ima za posledico se-zuvanje parkljev, vnetje sklepov in splošno zastrupitev krvi. Bolezen lahko dokončno ugotovimo in potrdimo le z laboratorijskimi preiskavami. Preprečevanje in zatiranje Slinavke in parkljevke ne* zdravimo. Bolezen zatirarho po zakonu, ki predpisuje uničevanje vseh bolnih in sumljivih živali, prepoveduje vsak promet z živalmi, njihovim mesom in proizvodi, omejuje gibanje ljudi v okuženih vaseh itd. Na območju, ki meji na okuženo in kjer še nismo bolezni ugotovili, cepimo vse parkljarje. Ukrepe Lri zatiranju slinavke in parkljevke predpisuje in vodi rep'ubliška veterinarska inšpekcija neposredno. Naloge rejca ' Rejec mora javiti veterinarju vsako spremembo v zdravstvenem stanju živali. Pred vhodom v dvorišče in hlev naj postavi razkuževalno bmriero, to je plitvo posodo, ijapolnjeno z žaganjem ali mivko in obilno namočeno z 2 % raztopino luga. Omeji naj obiske pri sosedih. Pfed vstopom v hlev in po opravljenem delu si mora dobro razkužiti roke in obutev, delovna obleka pa naj ostane v hlevu. Vestno mora izpolnjevati vsa navodila veterinarskega inšpektorja. Uporabnost mesa in proizvodov Prepovedano je klanje in promet z mesom, mlekom in proizvodi živali, ki so bolne ali sumljive na slinavko in parkljevko. Iz Varstva živali pred kužnimi boleznimi (priročnik za živinorejce) V deželi sanj Zakaj je treba zjutraj vstati, ko tako lepo je še spati? Postelja topla in sanje sanjave vabijo nas v neskončne daljave. Mehko in toplo tam je zelo -zakaj mi hočejo vzeti vse to? Pustijo me naj vsaj urico, dve, da sanje prelepe vrnejo se. Natalija Geršak, 8. c 12 . Naš glas 5. 10. marec 1993 konjerejci si morajo postaviti rejski cilj Občni zbor Društva kmetic krško k osavski konjerejci so imeli v nedeljo, 28. februarja, letni zbor svojega društva. Ugotovili so, da je v prvem letu obstoja društva večina nalog ostala neuresničenih. Bistveni razlog za to pa najdemo v dejstvu, da se še vedno niso odločili, katero pasmo konja želijo gojiti in razvijati. Želje so zdaj zelo hetero-gene, enemu se je priljubila ena pasma, drugemu druga. Precej rejcev z našega območja si želi, da bi tudi posavski konj postal priznana pasma. A ker so med temi konji živali sila raznovrstnih lastnosti, v republiški strokovni službi za konjerejo ocenjujejo, tako je na nedeljskem zboru povedal njen predstavnik Rus, da je med njimi zelo težko izbrati določen tip za nadaljnjo selekcijo. Poročilo predsednika društva Ivana Urbanča za leto 1992 pove, da društu lani ni uspelo dobiti proračunskega denarja za spodbude, ni bil sklenjen dogovor z veterinar- ji o preventivnem cepljenju, ker ni bilo denarja, tudi ni j bilo selenizacije in vitamini-1 zacije, za razstavo konj tic zmanjkalo časa, pri selekciji tako rekoč ni napredka. Tako ostane še naprej prednostna naloga posavskih konjerejcev, da se odločijo za eno ali več že priznanih pasem in se nato držijo pravil selekcije. Šele potem se bodo lahko bolj utemeljeno potegovali za premije ter spodbude za izvoz konjskega mesa. Dobro priložnost za izbiro pasme bodo imeli na razstavi konj, ki jo bo Društvo konjerejcev Posavja organiziralo septembra letos. Po mnenju Ignacija Kralja iz Agrokom-binata (tudi izvoznika konj) pa bi k uspešnosti in sploh priznanju konjereje lahko prispevali že s tem, če bi na novo določili vlogo konja, kajti prejšnje, cela stoletja izredno pomembne funkcije, je ta žival v povojnih letih izgubila. Društvo konjerejcev Posavja ima sedaj 82 članov iz ob- čin Brežice, Krško in Sevnica. Vodil ga bo še naprej dosedanji upravni odbor, le da Bodo v njem odslej tudi predstavniki rejcev kobil. Sevni-ški konjerejci, ki so že razmišljali o odcepitvi in ustanovitvi lastnega društva, so se odločili, da zaenkrat še ostanejo člani posavskega društva, čeprav se jim zdi njegov sedež, ki je v Krškem, malo preveč oddaljen. Nedeljskega zbora v Krškem so se udeležili tudi inšpektorica Vida Femec, Edvard Staroveški iz celjskega veterinarskega zavoda, Stane Nunčič, predsednik Konjeniškega kluba Posavje, ki je razmišljal o povezavi delovanja obeh konjerejskih organizacij, in Milko Grašovec iz veterinarske postaje v Brestanici, ki je sporočil dobro novico: dobili so zadosti sicer dragega, a kvalitetnega cepiva za konje. Konjerejcem je priporočil, naj se zavzamejo za občinska intervencijska sredstva za nabavo 100 doz. Pridelava kumaric - zanimiv vir dohodka Res, da nas še vedno hladi zima, vendar je že čas, da se začnemo pripravljati na spomladanska dela, si pripravimo program dela in cilje za letos, da se pripravimo na opravila na poljih za pridelavo krme in tudi za pridelavo vrtnin. Podjetje M-Agrokombinat d.o.o. že vrsto let uspešno organizira in vodi intenzivno pridelavo vrtnin, med katerimi je na prvem mestu pridelava kumaric za vlaganje in konzerviranje, saj so pogoji na našem področju izredno ugodni. To dokazujejo tudi podatki: vsako leto smo pridelovali kumarice na površinah med 25 in 40 ha in smo v najbolj ugodnih letih samo odkupili tudi več kot 1300 ton kakovostnega pridelka. V zadnjih 5, 6 letih smo tehnološko močno posodobili pridelavo z uvajanjem učinkovitih namakalnih sistemov in pridelave na foliji ali na zastrti zemlji. To lahko zlasti v sušnih obdobjih ne samo reši pridelek, ampak celo zagotovi rekordne pridelke visoke kakovosti. Pridelavo je vedno spremljala in nadzirala strokovna služba, ki je sproti uvajala novosti in nova tehnološka spoznanja, da bi tako omogočila obilen pridelek in kar se da racionalno in ekonomsko zanimivo pridelavo. Z razpadom Jugoslavije se je tudi na tem področju velik del tržišča nenadoma zaprl. Toda poiskali smo nove poti, zlasti v izvoz. Seveda izvoz sam in tuji kupci postavljajo svoje pogoje: način pridelave s predpisano zaščito, sortno sestavo in kakovost s posebnim poudarkom na klasificiranju pridelka. To so sicer nekoliko ostrejše zahteve kot pri domačih kupcih, vendar še zdaleč ne take, da jim ne bi bilo mogoče ugoditi. Po drugi strani pa prav pridelava za tujino vnaša v naš način dela tudi nekatere novosti pa tudi pocenitve. Zaželena je pridelava na foliji, pri čemer je pridelek čistejši in tudi obiranje je morda nekoliko lažje, izognemo se prekomernemu zapleveljanju, pokrita zemlja pa tudi bolje zadržuje vlago. Izredno dobrodošla pridobitev je tudi strojno sortiranje pridelka, kar skrči ročno delo samo na obiranje. S sicer zahtevno tehnologijo pridelave kumaric imajo pridelovalci že toliko izkušenj in znanja, da so ji ob pomoči strokovnjakov - svetovalcev za vrtnine lahko kos. Vedno so na razpolago tudi zelo kakovostna sredstva, s katerimi je mogoče uspešno obvarovati pridelek ppred škodljivci in napadi različnih bolezni, brez prevelike obremenitve okolja ali nevarnosti za človeka. Ali se pridelava kumaric izplača?! Na ekonomičnost pridelave vplivajo številni faktorji, vendar pa večino neugodnih vplivov lahko odpravimo s sodobno tehnologijo in ob, upoštevanju napotil strokovne službe. Seveda se ne moremo izogniti nujnim stroškom, kot npr. za seme, gnojila, namakalne naprave, zaščitna sredstva. Toda vsak tak strošek lahko postane relativno majhen, celo neznaten, če uspemo pridelati obilo kakovostnega pridelka. Naš cilj mora biti pridelovanje kumaric prvega kakovostnega razreda, dolgih 3-6 cm, ki jih trg želi in tudi najbolje plača. Izkušnje kažejo, da je takega pridelka lahko več kot polo- vica. Ob vestni pridelavi in rednem pobiranju je delež tretjega oziroma najslabšega kakovostnega razreda izredno majhen in ne presega 1/5 celotnega pridelka. Ob skupnem pridelku, ki je v optimalnih pridelovalnih pogojih lahko tudi večji kot 40.000 kg/ha, in ob ustrezni kakovosti so tudi ekonomski in finančni rezultati kar zavidljivi, toliko bolj, če upoštevamo, da ni velikih ali skoraj nobenih investicijskih vlaganj, da je pridelava zelo intenzivna, zahteva majhne površine in da celoten čas od saditve do zaključka obiranja traja 4 mesece. Obiranje, ki je brez dvoma najnapornejše opravilo v pridelavi kumaric, pa traja okoli 2 meseca. Ob upoštevanju vsega navedenega in zlasti ob dejstvu, da v pridelavi te vrtnine nismo začetniki, je pridelava kumaric prav gotovo zanimiva dejavnost, ki bi se je še zlasti v času splošne gospodarske krize morali bolj intenzivno oprijeti. Pa ne kot rešilne bilke, pač pa kot dejavnosti, s katero lahko v vseh pogledih izboljšamo ekonomski položaj kmetij in tudi tistih, ki jim kmetijstvo ni glavna pridobitna dejavnost. Veliko malih in morda danes še neobdelanih zemljišč bi lahko tako v razmeroma kratkem času omogočilo številnim brezposelnim in tudi čakajočim na delo kar dober in mislim, da tudi dobrodošel vir zaslužka. Ignacij Kralj M-Agrokombinat Krško, d.o.o. Na občnem zboru, ki smo ga imele 9. februarja 1993 na občini v sejni sobi A, je bila zelo lepa udeležba (170 žensk), iz česar se vidi, kako so kmečke ženske čedalje bolj udeležujejo vseh aktivnosti, ki so bile organizirane že lansko leto (10 raznih predavanj, 8 tečajev, družabnih srečanj, seveda tudi razne razstave in še veliko drugih aktivnosti), oz. jih zanima mnogo dodatnih reči, ne samo delo na kmetiji, ki ga imajo vsak dan dovolj. Po uradnem delu smo imele tudi predavanje kardiologa dr. Majica iz Krkinih zdravilišč, ki nam je povedal marsikaj o revmatičnih obolenjih in boleznih ožilja. Tudi letošnje leto smo že izvedle nekaj programa, ki smo si ga zastavile, ostalo pa bomo skušale še realizirati. Ta program pa je naslednji: IZOBRAŽEVALNI PROGRAM "DRUŠTVA KMETIC KRŠKO" Metoda, ukrep Izvajalec Čas Št. dni 1. ZELENJAVNI VRT (KOLOBARJENJE) 2. KUHARSKI TEČAJ 3. SODOBNA PREHRANA 4. REVMATOLOŠKA OBOLENJA 5. MLEKARSKI TEČAJ 6. KUHARSKI TEČAJ 7. REJA PIŠČANCEV IN NESN1C 8. NAPAKE PRI SUHOMESNATIH IZDELKOV 9. DEMONSTRACIJA SPOMLADANSKIH ARANŽMAJEV ' 10. DEMONSTRACIJA GOSPODINJ. APARATOV 11. UREJANJE KMEČKEGA DOMA (notranjosti in zunanjosti) 12. PREDELAVA SOKOV 13. BOLEZNI SRCA IN OŽILJA 14. SKLADIŠČENJE ZELENJAVE IN SADJA 15. TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA 16. HIGIENA PREHRANE IN ZASTRUPITVE S HRANO 17. OMIZNA KULTURA IN GOSTOLJUBNOST 18. TEČAJ PEKE PECIVA IN DRUGIH DOBROT OSTALE AKTIVNOSTI (RAZSTAVE, PRIREDITVE, SEJMI) sploš. svetov. jan. 5 g. Mrzlikar jan. 2 g. Mrzlikar feb. 1 zunanji pred. feb. 2 zunaji pred. feb. 3 g. Mrzlikar feb. 2 sploš. svet. mar. 2 zunanji pred. mar. 2 sploš. svet. mar. 2 sploš. svet. apr. 3 zunanji pred. apr. 2 zunanji pred. avg. 2 zunanji pred. sept. 2 sploš. svet. okt. 2 zunanji pred. nov. 2 g. Mrzlikar nov. 2 g. Mrzlikar dec. 1 zunanji pred. dec. K) Izvajalec Št. dni Praznovanje DKŽ Krško materinskega dne svetovalka mar. 2 Razstava ob občinskem DKZ Krško prazniku svetovalka jun. 5 Dobrote slovenskih DKZ Krško kmetij rep. cen., svet. maj 5 Kilianov sejem DKZ Krško (Nemčija) svetov.,obč. Krš. sep. 7 Prednovoletna srečanja DKZ, svetovalka dec. 4 Strokovne ekskurzije: ogled dopolnilnih dejavnosti, razstav, sejmov 7 NAVODILO PRIDELOVALCEM OZIMNIH ŽIT V se pridelovalce ječmena in pšenice obveščamo, da je sedaj pravi čas za prvo dognojevanje. Posevki, posejani v optimalnem roku, so dobro pre-zimili in bodo ob prvi otoplitvi nadaljevali razraščanje. Priporočamo dognojevanje s KAN-om ali NPK-jem z višjim deležem dušika, in sicer v dozi 40-60 kg čistega dušika po hektarju. Po hektarju bi torej potrosili 200-250 kg KAN-a ali 400-500 kg 13-10-12 ali 300-400 kg 15-15-15. KAN je primeren za dobro založene zemlje, kjer ste že ob setvi gnojili z mineralnimi gnojili NPK z manjšim deležem dušika (npr: 500 kg/ha 8-26-26). Višja doza je primerna za slabše prezimle posevke pše- nice, nižja pa za gostejše posevke in ječmen. Kmetijski svetovalec: Viktor KOŽAR, dipl. kmet. ing. Vse članice DRUŠTVA KMETIC KRŠKO vabimo na PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE Praznovanje bo v petek, 26. 3. 1993, s pričetkom ob 15. uri, v Osnovni šoli Jurija Dalmatina na Vidmu. Pred razvedrilnim delom bo tudi predavanje dr. Rcnčlja "NAPAKE PRI SUHOMESNATIH IZDELKIH". Prijavite se lahko na Kmetijski svetovalni službi v Krškem, kjer plačate 400,00 SIT. Mercator-Agrokombinat Krško PE VINOGRADNIŠTVO - KLETI Kostanjevica Krško, Rostoharjeva 88 NUDI v najem ali obdelavo rodne vinograde ali matičnjak Vinogradi Bočje, Veliki Trn, del vinogradov na Sremi-ču, vinograd na Trški Gori in matičnjak na Libni. S sklenitvijo ustrezne pogodbe se opredelijo medsebojne obveznosti. Podrobne informacije dobite na sedežu podjetja in poslovne enote ali na tel. (0608) 32-409, 31-020 (pravna služba). Cenjene ponudbe pričakujemo do 20. marca 1993. Naš glas 5, 10. marec 1993 13 POŠTNA TORBA Še enkrat: osrednja kulturna prireditev V ponedeljek, 8. februarja, je bila tudi v Krškem pestra in zanimiva kulturna prireditev ob kulturnem praztniku. O njej ne pišem zato, da bi se hvalili, temveč poskušam vljudno odgovoriti na nekatere nevljudnosti iz članka gospoda T. P., objavljenega v Našem glasu št. 4. Že pred tremi leti smo se na enem izmed sestankov ZKO (v njem sta člana dva gospoda T.P.) dogovorili, da je prav, da na osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku povabimo izvajalce izven naše občine. Tako je npr. lani nastopil pianist Aci Ber-toncelj, letos pa so to bili gostje tolkalci iz Ljubljane. Smatram, da so takšne odločitve dobre, kajti tudi proslave je treba napraviti zanimive, sveže in vedno drugačne. Sam sem dirigent pihalnega orkestra Videm in se ne morem strinjati s tem, da bi morali nastopati na vseh kulturnih prireditvah v kraju. S tem pride do ponavljanj, ki pa si jih poslušalci ne želijo in tudi ne zaslužijo. Dolžnost kulturnikov je, da poslušalcem ponudimo vedno kaj novega. Težko pa bomo to zmogle le domače amaterske skupine, zato je prav, da le kdaj pa kdaj povabimo kakega gosta. Kar pa zadeva odločitve o tem, kje bo osrednja prireditev ob prazniku: o tem sklepa ZKO. Ob sprejemanju odločitve za prireditev v Krškem predstavnika s Senovega (na sestanku) nista imela nič proti. Celo se nista držala dogovora, da naj bi bila prireditev v drugih krajih občine postavljena na drugi dan. Prav to pa se je zgodilo 8. februarja. Prireditvi v Krškem in na Senovem sta bili na isti dan in, glej, kakšno naključje, celo ob isti uri. Zaradi tega gospod Peruci s Senovega (aktivno je sodeloval v kulturnem programu na Senovem) ni mogel pravočasno priti na podelitev plakete, ki jo je s svojim dolgoletnim delom v pihalnem orkestu Senovo zaslužil. Ni mi potrebno dvomiti o kakovosti izvedenega programa na Senovem. Zelo dobro poznam vestno delo amaterskih skupin na Senovem, saj so večkrat sodelovale na kulturnih prireditvah v Krškem kot pa krške skupine na Senovem. Prav zagotovo lahko to trdim za pihalni orkester, ki ga visoko cenim jaz sam, naši godbeniki in poslušalci v Krškem. Kot akter prireditve v Krškem se ne nameravam nič hvaliti z izvedbo prazničnega programa. Po razgovoru z mnogimi obiskovalci pa sem ugotovil, da jim je bil program všeč, predvsem zaradi tega, ker so imeli priložnost slišati nekaj novega. Tolkalci iz Ljubljane so program izvedli na visoki umetniški ravni, izbor skladb pa je bil pester in zanimiv. To so bili t. i. uvoženi umetniki, ki so za svoj program zaračunali skupno 500 DEM. V to ceno je bilo všteto tudi vodenje prireditve, saj so s seboj pripeljali TV voditeljico, gdč. Šurbe-kovo. V drugem delu programa se je predstavil simfonični orkester GŠ Krško, ki deluje od lanskega oktobra in je bil to njegov drugi javni nastop. "Uvoženih glasbenikov" smo torej imeli pet, ker na glasbeni šoli še nimamo razvitega oddelka za čela in je naš oddelek za kontrabas še prešibak. Ti instrumenti so v simfoničnem orkestru nujni. Upam, da zaradi tega gospod T.P. ni mislil, da je to "uvoženi orkester" (saj šteje 65 članov, v njem pa sodelujejo sedanji in bivši učenci glasbene šole, njihovi učitelji, štirje člani pihalnega orkestra Videm in dva s Senovega, ki se nastopa, iz znanih vzrokov, nista mogla udeležiti. Ne bom govoril o kakovosti tega orkestra. Upam, da se je dostojno predstavil in da se bo ob podpori širše družbe in poslušalcev sčasoma razvil v dober orkester. Odzivi poslušalcev na naše delo so dobri, to pa je za naše nadaljnje delo veliko. Po prireditvi smo nastopajoče pogostili s sendviči in sokovi -kar na račun glasbene šole, ki je plačala tudi potne stroške "u-voženim glasbenikom". Skupno smo odšteli 26.000 SIT. Vsem amaterskim skupinam želim veliko uspeha pri delu in čim manj zaprtosti v lastno lupino. D. G. (Drago Gradišek) MALI OGLASI KOLO, novo, žensko (City bike) in moško (Rog) prodam po polovični ceni. Mateja Kotnik, Zorko-va 4, Brežice, tel.: (0608) 22-388 (ob delovnikih). CENTRALNO peč EMO central 23 (nerabljeno) in dobro rdeče vino ugodno prodam. Tomo Jankovič, Anže 19, Brestanica, tel.: (0608) 70-033. KUPIM prikolico sena. Ponudbo sporočite na tel. 21-210, int. 100. KUPIM traktorsko škropilnico s turbino. Ponudbe sporočite na tel. 21-210, int. 583, ali na tel. 34-847. OKOLI 300 KALANIH kolov (a-kacija) za vinograd prodam. Informacije: tel. 21-210, int. 617 (Slavko Bartol). ŠTIRI nove gume Sava exact, 155 x 13, prodam. Tel. 21-210, int. 536. VIDEOREKORDER Syntronix, nov, z garancijo, prodam. Informacije: tel. 77-570. TURISTIČNI tehnik išče delo. Tel.: (0608)31-707. PARCELO na Velikem Kamnu, veliko 0,50 ha, primerno za vinograd ali sadovnjak, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Tel.: 79-264. ZASTAVO 101, karambolirano, prodam ali zamenjam za starine. Informacije na tel. (0608) 67-333. KUPUJEM stripe Zlatna serija in Lunov Magnus, znamke, starine. Marko, tel. (0608) 67-333, po 20. uri. KUPIM kosilnico BCS-B/P, po možnosti z nizkimi kolesi. Janko Tihole, Ledina 66, Sevnica, tel. (0608) 81-887. INŠTRUIRAM matematiko, mehaniko in fiziko za srednje in osnovne šole. Umek, tel. 31-935. HLADILNE naprave vseh vrst (zamrzovalne omare in skrinje, hladilnike, hladilne pulte in vitrine...) izven garancijskega roka vzdržujem, popravljam, servisiram hitro, učinkovito in po zmerni ceni. Tudi montiram. Anton Lapuh, Spodnji Stari Grad 65, Krško, tel.: (0608) 31-126 (najbolje zjutraj do 9. ure in popoldne po 16. uri). Opozorilo s senovske šole Na osnovni šoli Senovo redno deluje svet staršev, ki ga starši izvolimo med seboj ob začetku vsakega šolskega leta. Sestajamo se po vsaki redovalni konferenci, ali glede na potrebe. Pogovarjamo se o učnem uspehu, problemih v šolstvu, pogojih dela, učnih programih, učbenikih, financah. Člani sveta zlasti pri denarnih zagatah pogosto lahko le ostanemo brez besed in kar ne moremo verjeti, da takšna problematika obstaja. Šole so prepuščene svoji iznajdljivosti in samo od tega je odvisno, kako bodo prebrodile zapreke ter vlekle delo naprej, iz meseca v mesec. Tudi s plačami se ne morejo pohvaliti. Pomanjkanje in neudobnost krepko občutijo šolarji. Žalostno je tudi to, da vsi odgovorni, tako v občinskem merilu kot v Sloveniji, odgovarjajo le s tišino ali rahlim šepetom. Na šolarčkih naj se pa varčuje in se opravljajo poskusi. Evropa, kamor smo namenjeni, se nam lahko samo smeji. Upam, da se ji vsaj otroci smilijo. Na naši (senovski) osnovni šoli nismo popolnoma obupali. Ni nam vseeno, kako kakovostno bo potekalo delo z otroki in ali bomo imeli še kaj "vzeti v roke". Zato se je petčlanska komisija lotila dela, zbrali smo nastopajoče, prostovoljne prispevke in vložili mnogo truda za uresničitev zabavnega večera. Vsi nastopajoči: glasbeniki, pevci, humoristi so se odrekli honorarjem. Večina jih je domačinov, humoristi pa so prišli iz Ljubljane, prireditvi smo dali naslov "Za sodobnejšo šolo". Krajani in sosedje so dvorano napolnili do zadnjega kotička, saj so vedeli, za kaj bo porabljen zbrani denar, pa tudi kakršne koli prireditve je naš kraj resnično potreben. Šola bo z zasluženim denarjem nabavila računalnik za vodenje šolske knjižnice, video kamero za večnamenski pouk in še nekaj drobnjarij za bolj ka-kovstno pedagoško delo. Vsa pohvala velja pobudnikom akcije (učiteljem in ravnateljici), vsem nastopajočim in obiskovalcem. Tole pa v razmišljanje vsem, ki ne naredijo dovolj na področju financiranja šolstva: naj se ne zgodi, da bi s podobnimi prireditvami reševali vse ostale finančne potrebe. Ta je bila le poteza v sili, ne pa pomoč blagajnam, v katerih naj bi bil denar za učne pripomočke in ostale potrebe. Starši bi za svoje otroke naredili vse, vemo pa tudi, da so za lepši jutri naših šolarjev zadolženi še drugi in da obstaja denar za te namene. Naj se zanje tudi porabi. Ne moremo mimo vsega tega, kot da smo slepi in gluhi. Dajmo, naredimo skupaj nekaj za lepši jutri našega šolarja in ne ostanimo samo pri parolah. Te niso več aktualne! Darja Boh, Predsednica Sveta staršev OŠ Senovo Prforcenhaus malo drugače nazni mediji so v popustnem času navdušeno objavljali prispevke o dogodkih, ki so nastajali v dneh oblasti šelmarjev v Kostanjevici, kar je tudi prav. Vendar so dobili ti dogodki za mnoge krajane Kostanjevice in njene okolice grenak priokus ob poslušanju in upodobitvi "vseh zanimivih dogodkov v preteklem letu" (povzemam po Našem glasu). Pri tem so si prireditelji privoščili na skrajno nekulturen in neokusen način upodobiti početje posameznikov, ki tudi od zelo daleč niso ustrezali resničnim dogodkom. Nikakor ne podcenjujem prizadevanja prirediteljev te dogodke prikazati v obliki humorja, toda ta oblika naj bi ostala na človeka vredni ravni, brezžaljenja posameznikov in njihovih družin. V sosednih deželah je lahko tudi na takšnih prireditvah obrekovanje strogo kaznovano (finančno). Pozdravljam delno spremembo pustnega ceremoniala, to je opustitev koračnice mimo župnijske cerkve ob poteku sv. maše. Ostali pa so še mnogi znaki in upodobitve, ki so nastali v komunističnih petdesetih letih. To početje globoko žali večino krajanov in ta večina je verna. Sami prireditelji vedo, na kaj mislim HIŠO na Kvedrovi 1 prodam. Niko Fric, Sevnica, tel.: (0608) 81-340. KOPALNO kad, novo, svetlo plavo, litoželezno, veliko 170 x 70 cm, prodam za 15.000 SIT. Tel.: (0608)81-528. STARE kovance, slike, ure, predmete zbiram in odkupujem. Marko, tel.: (0608) 67-333. PLINSKI gorilec "Joanez 3", z dodatnim priborom, rabljen eno sezono, prodam. Informacije na tel. (0608)81-520, po 20.uri. ROTACIJSKI plug za ILEX-COMBI Gorenje in vlečno kljuko za zastavo 128 ali 101 prodam po polovični ceni. Franc Žitnik, Stari Grad, tel.: 77-102. CVIČEK, kvaliteten, prodam po samo 70 SIT/liter. Tel.: (0608) 34-693. AKACIJEVE stebre za vinograd in metrska drva prodam. Franci Knafelj, Ardro 20, Raka. KONJA, športnega, ujahanega, starega 4 leta, prodam. Cena po dogovoru. Janko Šepetavc, Gregovce 22, Bizeljsko. KASAČA, leto dni starega, izrednih staršev (Proud Lindy -Palmira), prodam. Cena po dogovoru. Janko šepetavc, Gregovce 22, Bizeljsko. RIBOGOJNICA Hribar v Pod-bočju daje v najem proizvodni objekt za vzgojo rib z vso dodatno opremo. Alojz Hribar, Pod-bočje 36, 68312 Podbočje. ELECTRA d.o.o. Krško, CKŽ 45, trgovina z elektromaterialom, nudi elektromaterial po zelo nizkih cenah. Prepričajte se. NJIVO, 26 arov, na Belem Bregu pri Leskovcu prodam. Alojz Vr-hovšek, Gozdna pot 16, Lesko-vec, tel. (0608) 33-726. GARSONJERO (22 kv. m., CK, I. nadstropje) v Sevnici prodam. Primerna za poslovni prostor. Tel.: (061) 310-028, od pon. do petka. HIŠO s poslovnimi prostori v Krškem, možnost za obrtnike in podjetnike, prodam. Ivana Lek-še, Šutna 8, Brestanica, tel.: (0608)79-517. PROSTORE, primerne za skladišče ali obrt (200 kvadratov in še 160 kvadratov nadkritih, odprtih) v okolici Krškega (5 km) oddam v najem. Voda in elektrika (380 V) v objektu, možnost telefona, lahko tudi delitev prostorov na dva manjša interesenta. Naslov pri upravnem organu SOa Krško, referat za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Telefon: (0608) 22rj?71 (Marija Krušič). ELEKTRIKAR, elektrotehnik pripravnik, išče delo. Tel.: (0608) 68-148. tu, in sklicevanje na besedo "etnologija" je tu popolnoma odveč. Velika vrzel v dolgotrajnem programu (vse dolgotrajno je tudi dolgočasno) bi nastala tudi brez norčevanja iz poteka ustanovitvenega zbora KO SKD Kostanjevica. Bralcem bi rad povedal, daje ob tej priložnosti pabito polna dvorana naših krajanov vstala, vidno ganjena ob poslušanju slovenske himne, ki je bila po nastanku nove slovenske države izvedena v Kulturnem domu prvič in potem nič več. Lojze Strgar Kostanjevica na Krki Od kod taka cena za grobove? Spoštovani! Kostak je začel pošiljati položnice, visoke račune za grobove. Ne morem si misliti, kje dobijo take cifre. Grobove smo plačali že pred 35 leti in za vsak pokop posebej. Sedaj sem dobila za plačat 3.150SIT. Lan- sko leto je bilo petkrat manj. Grobove čistimo sami, rože in sveče dajemo sami, vsak pokop plačam posebej. Vse znajo pra v dobro zaračunati in imam vtis, da bodo najboljše podjetje v Krškem. Ko je pred leti pustošila voda po pokopališču, so jo odvajali gasilci. Nastale pa so take luknje pod ogrodjem, da bi lahko človek prišel skozi, popravili smo seveda sami. Cene rastejo gotovo v nedogled, ker nikjer niso na prvih sejah sklepčni. Dobili smo tudi spisek iz spisa za dohodnino. Ne vem, zakaj napišejo brutoindve vrsti odtegljajev in sedaj bo od občine že tretje. Zakaj ni to bolj enostavno, če napišeš, koliko je v resnici. Tudi na TV so se odločili za podražitev. Ker dobim samo 1. program, nimam veliko novega za gledat. Veliko stvari se samo ponavlja. Pravijo, da bi radi v Evropo - pa mi smo že v Ameriki, saj so filmi samo v angleščini. Le kje so slovenski, saj nekaj igralcev še živi in naj raje igrajo filme, kot da se gredo politiko. Naj končam in vas lepo pozdravljam. Elica Gabriela Colner Sotelsko 6, Krško Plesni studio Krško d.o.o. organizira v času od 24. 7. do 31. 7. 1993 DRUGO POLETNO PLESNO ŠOLO Potekala bo na Ambrožu pod Krvavcem, kjer se bodo vaje in treningi odvijali na prostem. V prostem času vam ponujamo igranje tenisa, kopanje v odprtem bazenu, savno, balinanje in planinske pohode z vodnikom. Cena 8-dnevnega programa je za člane Društva za plesno dejavnost Krško 325,5 DEM. za učence Plesnega studia Krško 388,5 DEM in za ostale 462 DEM. Plačate lahko v enem znesku ali pa v petih mesečnih obrokih. V ceno so všteti stroški bivanja in prehrane, prevoz, šolnina, tenis, bazen, balinanje, pohodi in savna. Prijave sprejemamo do 30. marca 1993 vsak dan od 15. do 20. ure v prostorih Plesnega studia Krško. C. 4. julija 38. ali v OŠ Krško med 17. in 20. uro. Pripravljen je tudi program dela, s katerim se lahko seznanite ob prijavi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 0608 32-795 (Dušan Vodlan). Plesni studio Krško d.o.o. organizira v času od 24. 7. do 31. 7. 1993 PRVO ŠOLO RAZGIBANEGA ŽIVLJENJA Potekala bo na Ambrožu pod Krvavcem, kjer so lepi pogoji za šolanje in izkoristek prostega časa, saj so na voljo teniška igrišča, odprt bazen, savna, balinišče... V programu vam nudimo dnevne planinske pohode, gibanje v naravi, spoznavanje alpskega sveta, orientacije v prostoru, tečaj tenisa in razgibano družabno življenje. Cena 8-dnevnega programa znaša 390 DEM. Plačate lahko v enem znesku ali pa v petih mesečnih obrokih. V ceno so všteti stroški bivanja in prehrane, prevoz, šolnina, tenis, bazen, balinanje, pohodi in savna. Šola razgibanega življenja bo potekala pod strokovnim vodstvom mentorja planinske sdjw:ije na OŠ Podbočje Romana Pleterskega. Prijave sprejemamo«do 30. marca 1993 vsak dan od 15. do 20. ure v prostorih Plesnega studia Krško, C. 4. julija 38, ali v OŠ Krško med 17. in 20. uro. Pripravljen je tudi program dela, s katerim se lahko seznanite ob prijavi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 32-192 (Roman Pleterski) ali 32-795 (Dušan Vodlan). M#§ HM!!! CKŽ 23, Krško skupščinske delegatske informacije Kupon za brezplačen mali oglas ^ Nalepite kupon na list z vsebino oalasa Ime, priimek: Naslov: ___ Telefon: ___ Kraj, datum: (Lastnoročni podpis) 14 . NaS glas S. 10. marec 1993 Natalija Repec in štafeta državna prvaka Med 5. in 7. marcem je bilo v Celju drugo odprto in. absolutno državno prvenstvo v plavanju za člane v 25-metr-skem bazenu Golovec. Tekmovanja seje udeležilo 18 klubov, od tega štirje iz sosednje Republike Hrvatske, z okrob 160 plavalci. Pod vodstvom prof. Antona Bizjaka se je udeležilo tekmovanja 7 plavalcev iz Krškega in so dosegli izjemne rezultate. Celulozarja zopet članska Rezultati 50 m prosto - člani: 12. mesto Matej Božovič (0:26,43); članice: 1. mesto Natalija Repec, zlata medalja in naslov državne prvakinje (0:27,95); 400 m prosto -člani: 10. Gregor Povhe (4:18,46); članice: 3. mesto Natalija Repec (4:32,86, bronasta medalja), 6. Maja Kraševec Start SO m prosto: Natalija Repec na progi št. 2, naslov državne prvakinje in zlata medalja (0;27,9S) (4:37,68), 9. Anja Repec 4:43,00); 100 m hrbtno - članice: 6. mesto Urška Slapšak (1:09.08); 200 m mešano - člani: 11. mesto Gregor Povhe (2:22,22), 13. Matej Božovič (2:28,06); štafeta 4 x 200 m prosto - članice: 4. mesto Celulozar Krško (9:08,56, A. Repec, U. Slapšak, M. Kraševec, N. Repec); 200 m prosto - članice: 2. mesto Natalija Repec: 2:08,22, srebrna medalja, S. Maja Kraševec (2:13,26), 10. Anja Repec (2:16,53); 100 m delfin - člani: 14. mesto Matej Božovič (1:03,93); štafeta 4 x 100 m -članice: 1. mesto Celulozar Krško (4:05,82 - samo 13 stotink slabše od rekorda države Slovenije!, N. Repec, A. Repec, M. Kraševec, U. Slapšak); 800 m prosto - članice: 5. mesto Maja Kraševec (9:42,13), 11. Anja Repec (10:03,92); 100 m prosto -članice: 2. mesto Natalija Repec (0,59,34), srebrna medalja, 4. Maja Kraševec 1:01,92, 6. Anja Repec (1:02,32). Po ugotovitvah trenerja, prof. Antona Bizjaka, so rezultati več kot odlični', saj se za to prvenstvo posebej nismo pripravljali, ker imamo večje cilje v letni sezoni v 50-metrskem bazenu, rezultati pa upamo, da bodo boljši, samo če bomo končno pridobili letni bazen. Ivan Repec Center 985 Krški Center za obveščanje vsak dan zbira poročila o stanju v NEK, Elektrarni Brestanica, PTT centrali Krško, Železniški postaji Krško, Rudniku Senovo, Kostaku, Elektru in Policijski postaji. Redno spremlja tudi številčno stanje v begunskem centru na Resi, prenaša naročila dežurnemu veterinarju ter sprejema in posreduje še druga sporočila. V zadnjih dveh tednih so med drugim zabeležili naslednje: V zbirnem centru za begunce je bilo 25. februarja 153 beguncev iz BiH: 83 otrok, 55 žensk in 15 moških. Nato se je število zmanjšalo na 149 in se do 7. marca spet povečalo na 154 ljudi: 82 otrok, 57 žensk in 15 moških. Elektrarna Brestanica je 25. februarja obratovala 13 ur in proizvedla 396 MVVh električne energije. 3. marca je v 10 urah proizvedla 551 MVVh in 4. marca v 13 urah 383 MVVh. Elektro Krško je sporočilo, da je bilo Krško 2. marca zjutraj okoli 20 minut brez električne enrgije zaradi izpada 110-kilovol-tnega daljnovoda Brestanica-Krško v TE Brestanica. Zaradi revizije transformatorskih postaj so bili brez električne napetosti 5. marca po dve uri na območju TP Podsremič in Nova šola Videm. 8. 3. so bili zaradi vzdrževalnih del brez elektrike na področju TP Dobe in Malence (Kostanjevica). 27. 2. je center dobil obvestilo, da je v Velikem M rase vem požar zajel stanovanjsko hišo. Ni povzročil večje materialne škode. Na Senovem se je 3. marca zgodila hujša prometna nezgoda, v kateri sta bili dve osebi huje telesno poškodovani. Občan s Planine je 6. marca sporočil, da je vas Brezje brez vode. Center za obveščanje je to sporočil Kostaku in njegov dežurni je poskrbel za odpravo okvare. 8. marca so kostakovci popravljali vodovod na območju Kostanjevice in Senovega, zato je bila tam motena oskrba z vodo. 7. marca je Center za obveščanje Novo mesto sporočil, da so v Mavčičah dvignili zapornico na Savi in je odteklo okoli 1000 m3 vode. O potencialni nevarnosti je krški center obvestil policijske postaje občin Krško, Sevnica in Laško, načelnico OŠCZ Brežice in dežurnega v NE Krško. Pol ure kasneje so iz RUZR sporočili, da so vodo delno zajezili v Medvodah, tako da za NEK ni večje nevarnosti. Veterinarski postaji Brestanica je Center za obveščanje v času od 25. 2. do 8. 3. posredoval 17 naročil za obisk veterinarja na domu. POTRES. Iz Seizmološkega zavoda Slovenije so centru sporočili, da so 3. marca ob 20.17 naprave v observatoriju zabeležile močnejši potres. Epicenter potresa je bil okoli 65 km jugovzhodno od Ljubljane in so ga čutili prebivalci Novega mesta, Kostanjevice, Šentjerneja, Leskov-ca, Krškega, Sevnice, najmočneje pa na Raki. Jakost potresa je bila 3,1 st. po Richterjevi lestvici in največ 5 st. po Mercallijevi v epicentralnem področju. Zavod je poudaril, da potres ni v nikakršni povezavi z dejavnostjo Nukle-rane elektrarne. Osnovna šola Leskovec pri Krškem in Dolenjska založba Novo mesto vabita na predstavitev knjige Toneta Pavčka "Majhen dober dan" Predstavitev bo v četrtek, 11. marca 1993 ob 14. uri v prostorih OŠ Leskovec pri Krškem. Na predstavitvi bo sodeloval tudi avtor, hkrati pa bo Dolenjska založba predstavila nekatere novejše izdaje, ki jih bo mogoče kupiti po ugodnih cenah (20 % popusta). Na srečanje so vabljeni knjižničarji, učitelji, vzgojitelji, ravnatelji in ostali ljubitelji knjig. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO Šolska ulica 1 a, Krško objavlja razpis za imenovanje pomočnika ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: • da izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, strokovnega delavca ali učitelja, • da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: • da imajo opravljen strokovni izpit, • da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje pedagoških ciljev zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 17. 3. 1993 na naslov: Vzgojnovarstveni zavod Krško, Šolska ulica 1 a, Krško, s pripisom: ZA RAZPIS. Prijavam priložite še naslednjo dokumentacijo: pisni dokument o osebnem pogledu na pedagoško vodenje vrtca ter predstavitev na seji sveta VVZ. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. Zaradi čedalje večje stiske s prostorom smo se v uredništvu Našega glasa odločili, da omejimo dolžino besedil, ki nam jih pošiljajo bralci, na največ 45 tipkanih vrstic. Za vsa daljša besedila se moramo posebej dogovoriti. Hvala za razumevanje! Uredništvo Nagrada pustne seme Na vprašanje, kdo je našemljena oseba na sliki, ki smo jo ob pustu objavili v Našem glasu, ste večinoma pravilno odgovorili, da je to gostilničar Srečko Murko iz Krškega. Gospod Srečko bo dva ugankarja, ki ju je sam izžrebal, nagradil s kosilom v svoji gostilni. To sta: Stanislav Koletič, Hočevarjev trg 6, Krško, in Janez Cučnik, Pot na Polšco 25, Krško. Nagrajenca naj čim prej pokliče-ta naše uredništvo. Republika Slovenija Ministrstvo za javne finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Krško OB VES TIL O O VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1992 Vse zavezance za dohodnino za leto 1992 obveščamo, da je rok za vložitev napovedi 31. marec 1993. Zaradi velikega števila zavezancev in zato, da bi se izognili preveliki gneči, bomo napovedi za dohodnino sprejemali tudi izven rednega delovnega časa, in sicer: 1. na sedežu Republiške uprave za javne prihodke, izpostava Krško: - od 22. 3. do 31. 3. - ob delovnikih od 7. do 18. ure, v soboto, 27. 3. od 7. do 15. ure; 2. v krajevnih uradih Senovo, Kostanjevica, Raka in Pod-bočje: - 25. in 26.3. od 8. do 18. ure, v soboto, 27.3. od 8. do 15. ure. Krajani zgoraj navedenih krajevnih skupnosti, ki ne boste vložili napovedi v predvidenem času v krajevnih uradih, ter krajani ostalih krajevnih skupnosti vložite napovedi na sedežu Republiške uprave za javne prihodke, izpostava Krško oziroma po pošti na naslov: Republiška uprava za javne prihodke, izpostava Krško, Šoferska 1, 68270 Krško. Na kuverti označite, da gre za "napoved za dohodnino". Svetujemo vam, da napovedi pošiljate priporočeno. Podatke o dohodkih, ki sodijo v dohodnino, boste dobili od: 1. delodajalcev - o izplačanih plačah in drugih prejemkih 2. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o prejetih pokojninah 3. Uprave za javne prihodke o katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč (če presega 1.500 SIT na gospodinjstvo) 4. pri izplačevalcih ostalih prejemkov o teh prejemkih, če sami nimate točnih podatkov (avtorski honorar, delo po pogodbi) 5. iz odmernih odločb posameznih izpostav RUJP za dobiček iz dejavnosti, od prodaje kapitala, od dohodkov od oddajanja stanovanj in poslovnih prostorov v najem. Zavezanci za dohodnino, ki opravljate obrtno dejavnost oz. oddajate stanovanja in poslovne prostore ter drugo premoženje v najem, vložite napovedi za odmero dohodnine v 15 dneh po prejemu odločbe o odmeri davka iz dejavnosti oz. od dohodkov od premoženja. Napovedi za ti dve podvrsti dohodnine pa ste bili dolžni vložiti do 28. 2. 1993, o čemer ste bili obveščeni z javnim pozivom. Opozorilo Vsi zavezanci morate navesti točne podatke; v primeru, da bodo napovedi nepopolne, jih boste morali dopolnjevati. Poleg točnih podatkov o prejemkih, olajšavah in podobnem OBVEZNO navedite svojo EMŠO (enotno matično številko občana), kije zapisana na hrbtni strani vaše osebne izkaznice. Upokojenci pa morate navesti še dodatno svojo številko, ki jo imate pri SPIZ-u, to je evidenčna številka zavarovanca. Napovedim ne prilagajte dokumentov, s katerimi uveljavljate olajšave. Navedene dokumente boste prinesli, ko vas bo pozvala davčna uprava. Če napovedi ne boste vložili ali je ne boste vložili pravočasno, je predvidena kazen najmanj 25.000 SIT. Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Krško Krško, dne 3. 3. 1993 Slovenska ljudska stranka, Podružnica Krško, CKŽ 30, Krško, vabi na LETNO KONFERENCO SLOVENSKE UUDSKE STRANKE in KMEČKE ZVEZE - PODRUŽNICE KRŠKO Konferenca bo v nedeljo, 14. marca 1993 ob 9. uri v stavbi Skupščine občine Krško, sejna soba A, CKŽ 14 Na konferenci bomo pregledali naše dosedanje delo (poročilo predsednika podružnice), ustanovili Gospodarsko zvezo in Zvezo upokojencev v podružnici Krško in sprejeli program dela za leto 1993. Naprošam vse simpatizerje Slovenske ljudske stranke, kmete, delavce, obrtnike, podjetnike, intelektualce in druge občane, da se udeležite v čim večjem številu. Na letni konferenci bodo lahko vsi člani prejeli nove izkaznice SLS in tudi poravnali članarino za leto 1993. Vljudno vabljeni! Branimir Vodopivc, predsednik