Lovi r\a Cerkniškem jezeru pred 200 V dneh, ko ni lova, dene lovcu dobro tu- di spomin na pretekle čase, če je prijeten. Take blažilne podatke nam podajajo stara poročila o lovu na Cerkniškem jezeru nič manj kot pred dve sto in se več leti. časi in z njimi tudi lovske razmere se sicer iz- preminjajo, vendar je ostalo stanje divjadi in rib Cerkniškega jezera do naših časov bogato. Dasi je imel Javornik velno mnogo je- lenjadi, smjadi, divjih svinj, lisic in zajcev, je slovela Cerkniška dolina predvsem po lovu rac in rib svojih vod. Race so pobijali Za domače kmečko ljudstvo je nastopil čas za za lostitev pohlepa po mesu, za- služku in pobijanju poleti, ko je jezero to- Lko naraslo, da je molelo bičevje le čevelj ali dva nad vodo. To je bilo štirinajst dni jih ni torej novo, kakor nam žele dopove- dati nekateri sebi v čast in slavo, ampak staro. iN a jesen je poplavilo jezero po navadi na bregovih ležeče njive in travnike. ( Ker pa je rastlo med temi grmovje in drevje, so si našli ali pa napravili tod lovci zaklo- nišča, iz katerih so streljali na v velikem številu zvečer na njive na pašo priletav.a- joče race. Dolet rac z jezera na pašo na a j love njive je bil tolik, da so zdelale marsikatero njivo tako, kakor da bi jo bili omlatili. Trajal pa je prelet vsak dan kveč- jemu pol ure. Vračale so se race na jezeio pozno v noč. Posebno velika škoda rac na njivah je zapisana za 1. 1712. Pri tem večernem preletavanju je padlo na en strel do šest rac. Tako goste so bile jate. pred Petrovim in štiiinast dni po njem. V tem času se race golijo ter godnjajo in ta- krat so prišli na svoje zlasti kmetje z Je- zera in Otoka. Razdelili so se na skupine in se odpravili, skoro bd rekel,, v bojnih vratih na račjekih nad gole race in vodne kotecške, ki niso mogle leteti ali pa le prav maki. Rj£«čjefee se zvaM 12 čevljev dolge in 2 čevlja široke čolne iz smrekovega lesa. V vsakem čotou sta gedela dva: eden je vo- cffl čwln z veslom in drogom, drugi je bfl oborožen z dva do tri čevlje dolgim kolom. Ootai so se pomikali tiho in previdno ter naganjali golce na kup. Ko so čolnarji mi- slili, da so jim že dosti blizu, so pognali čoine s hitrostjo, kolikor so jo premogli, ne največjo jato. Kar je rac moglo količkaj le- teti, so se skušale rešiti z letam, druge so se zatekle v loček, kjer so jih pobijal a koli brez srca in pameti. Spondiranje pod vodo ni mnogo koristilo racam. Vsaka je mor;ila prej ali slej na površje po zrak. To krepeljenje je bilo posebno uspešno pri čisti vodi, ko se je večinama videlo do dna jezera, in pri mirnem zraku, ko je vsa- ko gibanje ločka naznanjalo raco. Lakomnost in ponašanje s plenom sta bili :aaijboljši učiteljici teh pobijačev okret- nost in izkušenost pa njihovi najbofjši lov- ski psi. često so nalovili neverjetne množi- ne debelih rac in vodnih kokošk, da jih. ni- so mogli porabiti sproti in tudi ne prodati, ampak so jih devali v razsol. Z mesom so si boljšali svojo rastlinsko hrano, z račjo mastjo jo začinjali, kajti niti meso niti t.oi- šča cerkniških rac nista imela po starih poročilih neprijetnega okusa. Saj smatrajo mnogi še danes za slaščico pondirka, ka- terega meso nas večina niti v usta ne ma- ra vzeti. Vendar ni prav, da pondirka kot plen ne upoštevamo, kajti njegova mast spada med najboljše maže težkih čevljev, pri katerih si želimo nepremočljivosti. Tako pobijanje golcev in mladic je od- vratno, ker je divje in brezsrčno. Vendar so ga tudi omikani ljudje pred dve sto le- ti občudovali in imeli za vrednega, da nanj povabijo velikaše in kronane glave. Puškonosci so golice in mladice podili s psi in streljali. Psi so mladih rac in golcev več nalovili, kot so jih pobrale puške. Kaj- ti kakor hitro so jih psi izsledili, So jo ubrali za njimi, jih večinoma brez težave ujeti in prinesli žive svojim gospodarjem. Ti j»si so bili šolani kodri. Ker so jih upo- rabi jali predvsem za vodno lov, so jih zvali kratko vodarje. Poročila jih hvalijo kot iz- vrstne domašalce. šolanje psov v naših kra- Na zimo, ko je zamrznilo jezero razen nekaj studenčnlc, ki so ostale vedno brez leda, so dobili lovci največ rac ob neza- mrzlih vodah. Streljali so jih najrajši na letečkem, ne na vodi, kjer je strel manj manj učinkovit. Dnevna lov dveh, treh lovcev je bila tolika, da so jo tovorili v vrečah domov. Saj je bilo rac toliko, da so pri ^etu tako zropotale, kakor bi se Cul od daleč grom ali bi zabučal vihar. Race in druge povodne ptice so lovili tudi s sokoli. Ribji lov Naš človek gleda ribolov največ z očmi pridobitmka. Zato lovi ribe na način, ki je najbolj donosen, t_ j. z mrežami. Celo ob bogatih postrvnikih in Upnicah ne seže rad po trnku, dasi nalovi lahko z njim v nekaj unaih ob ugodnem vremenu lepo število po- strvi aH lipanov. Jezov, slapov in kleči, kjer je po navadi največ rib, se ogiblje, ker ne more tudi z mrežami dosti opraviti. Zaradi tega. poznamo pri nas obilo vrst mrež, kakor so: lovnica, lončnica, metatoi- ca, zajemača, zastaivnica, vlak, zatakača, talnica, statva, stavnica, grabnarica, redka, tenetka, dalijan, draga, plavnica, perut- njak, križak, cifljak, razni saki, vrše in koši. , Red, kdaj so prišli posamezni ribolovni upravičenci na Cerkniškem jezeru na vr- sto, je bil določen. Kdor je pred časom vr- gel svoje mreže, je bil kaznovan. Rib pa je bilo toliko, da so jih metali pri upada- nju jezera lahko kar z rokami v posode. Še grablje so bile odveč. Jame, v katere je voda odtekaJa, so redno zapirali z mre- žami. Kot najbolj bogato lov omenja poročilo ono dne 13. februarja (bil je pustni torek) 1. 1714. Jezero ni bilo odteklo od 1. 1707, tako da so se v sedmih letih ribe lahko razmnožile in narasle. Ko je odtekla voda z vsega jezera razen iz jame Kotel, so se pokazale ribe v taki množini in velikosti, kakor da bi bila hotela božja previdnost preskrbeti z obilnim ribjim lovom ne samo Kranjsko, ampak tudi sosednje dežele. Glavni upravičenec ribolov g. naj Cerkniškem jezeru, opat v Bistri, jih je odpeljal dvaj- set velikih sodov. Pa tu 1 i druga leta so bila ugodna, saj ni- so potegnili jezerci večkrat z enim vlakom nič manj kot 200—300 kg rib iz vode. Naj- več je bilo ščuk. Tek je bilo toliko, da so jih nalovili za vsakdanje potrebo otroci do- volj v Cerkniščici. Lovili so jih s kratkimi stožčastimi saki z lesenim obročem, natak- njenimi na primerno palico. Mirno ležeči ali celo speči Ščuki so ee previdno pribli- žali s tem sakcem pri glavi. Ko so jo imeli zajeto v mreži, so jo z naglim sunkom po- tegnili iz vode. Doraščajoči dečki so skrbeli za kuhinj- ski priboljšek tudi z zankami iz konjske žime. Pratrdili so jih na tanki konec palic in iskali na plen prežeče ščuke. Ko so ka- tero zagledali, so potaknili zanko previdno v vodo in se z njo pri strani glave bližali ribi. Ce so prišli ribi z zanko srečno za pla- vuti, so naglo potegnili palico navzgor k sebi! Zanka se je zadrgnila in že se je po navadi otepala riba na suhem. Spreten fantič je nalovil lahko v kratkem času 35 do 20 ščuk. Posebnost Cerkniškega jezera je ribolov s kladvicem, t. j. s trdo bunko, izrezano ponajveč iz kake korenine ali grče in na- sajeno na precej dolgo palico. Z njo so po- bijali ribe pod ledom. S poti-kav an jem po ledu spodiš pod njim ždečo ribo. švigne pa' ne daleč, če udariš močno po ledu nad njo, ti skoro pokaže belo. Omamljena je. še j ar udarec s sekirico, da presekaš Jed in tvo- ja je. Po tudi brez potrkavanja zagleda*. r:bo pod ledom, zlasti ob bregu. Pokaže se ti ket temna črta. Poleg ščuk so nalovili tudi več linjev. Prodaja rib je cvetela, a cena je bila niz- ka. Ribolovci se pa zavoljo tega niso pri- toževal^ ker ni bilo težko priti do rito in ni nikomur prišlo na misel, da mora čez noč obogateti s tem, kar ni niti sadil niti redil. Dr. J. L. Mara J. Tavčarjeva: Pesem sirote Moje misli so boleli, težka rana je sreč, žalost vedno z mano hodi, delež moj v solzah gorje. Mati moja je umrla, na njo zlat spomin živ^ sreča in zaklad edini z materjo mi v grobu ap(. Mali zmagovalec v. Minili so meseci. Janez in Dušan sta se že naučila igrati. Oba sta igrala že precej dobro, vendar sta se morala še in še učiti. Dušan, ki se je zelo dolgo učil, bi bil že zdavnaj obupal, če ga ne bi bodril prijazni — vodja kluba. Le-ta mu je velno o pra- vem času prišel na pomoč, kajti Dušan bi bdi pustil vse skupaj in šel. Do zdaj ni dosegel pravih uspehov, želel pa je biti prvi v društvu in celo v mestu. Tako so, kot vsak dan, tudi v četrtek vadili in predgrali med seboj že mnogo iger, ko je vstopil vodja kluba in zaklical- »No, fantje, le pridno igrajte, v nedeljo bomo zaigrali z drugim klubom PTTK in sicer ne vsi, ampak tile.« Naštel je sedem mladih članov, med njimi tudi Dušana. »Le pazite, kajti ta klub je zelo močan in ni izključeno, da ne bomo premagani,« je na- daljeval vodja. Ko so člani to zaslišali, so živahno ss menili in eden izmed starejših jim je pove- dal, da če dobiš za nasprotnika slabiča, boš zmagal, če ne, pa boš najbrže prema- gan. Dušan je bil prvič določen, da Igra v tekmi s 1. aSdm drugim klubom in se ni ma- lo bal. Upal je, da bo dobil morda za na- sprotnika kakega slabega igralca. Nastopila je nedelja, že zgodaj zjutraj so se zbirali prvi tekmovalci v sobi, kjer bi morali igrati. Ob devetih so prišli tudi tekmovalci iz sosednjega kluba in se po- razdelili po posameznih mizah. V kotu sta se živahno menila oba) vodja klubov. Tedaj je sodnik zapiskal. Dušan je dobil za nasprotnika majhnega fantiča, ki pa je bil zelo izurjen in gibčen, da je skakal oi enega vogla mize do dru- gega kot bolha. Ko je torej sodnik zapiskal, sta začela igrati. Dušanu se je tresla roka, saj je prvič igral aairee. Njegov mali nasprotnik Vitko Lovec: Neizmerno dolga, petletna doba trplje- nja na bojišču in v ujetništvu je minila, zdaj se vrača. Vrnitev, to je bila velika in edina želja, ki je plamtela v njegovem srcu dolgih pet let Ali pa morda ne sanja samo, je li res, da se vrača? Resnično, že se je ustavil vlak na domačem kolodvoru. Temnilo se je in všeč mu je bilo, ker ni imel namena pokazati se kakemu znan- cu. dokler ne pride domov in ne vidi svo- jih. Hitrih korakov je šel skoz čakalnico in takoj zavil na stransko stezo, da se izogne morebitnemu srečanju s kakim domačinom. Pičlo uro še, pa bo doma. Burno mu je utripalo srce v sreči in veselju. Toda, ali je to res sama čista sreča? Ali ni srce razburjeno zaradi tež- ke slutnje, ali ne lega nekaj kakor mora na njegovo dušo, čim bolj se bliža domu? Dolgih pet let! In ves ta čas ni prejel najmanjšega poročila od doma, niti ne pozdrava od svojcev. Tudi sam je pisal nekolikokrat iz ujetništva, toda nikoli od- govora; prav nič ne ve, kako je doma. Blizu šestdesetletno je bil pustil mater, bolehno in slabotno in preteklo je dolgih pet let. Sedemdeset let je bilo očetu, zdaj jih ima sedemdeset in pet, ali jih je v resnici učakal? Kaj sestre? Pet dolgih let samega trpljenja, samih žalostnih dni, robene vesele ure, neiz- merno, črno gorje na belem svetu. Ali so mogla prenesti stara leta toliko pezo bridkosti? Stane je dvignil glavo in se skoraj ustrašil. Ze so se nedaleč pred njim sve- tila okna domače hiše stoječe na samoti pod vasjo. Ze doma!? Prehitro se razkrije skriv- nost kaj mu more prinesti drugega ko bridko razočaranje? Skušal je tolažiti samega sebe in zbrati svoje raztresene misli. Ustrašili se ga bodo, ko nič ne slutijo, da pride. Naj se zgodi kar koli, prav po- časi bo vstopil Ze je stal pred hišo. Velika soba je bila razsvetljena, tudi iz podstrešne izbe je bilo videti luč. Počasi, prav po tihem je vstopil. Na mizi je gorela svetilka, v sobi ni našel nikogar, sicer pa je bilo še vse ko nekdaj. Stal je sredi. sob ein se ozi- ral okrog. Kje so domači, da ni nikogar? Gotovo so v podstrešni izbi, saj je videl tam luč in ... Kaj je to? Na steni je uzrl črnoobrobljen mrtva- ški list, v naglici je tudi prečrtal priimek, svoj rodbinski priimek: Dolanc. Zameglilo se mu je pred očmi in glava mu je klonila globoko na prsi. Prešinilo ga je; kakor more prešiniti človeka le vest o smrti najdražjega bitja. Kdo je mrtev, koga ne najde več? Ta vest naj bo prvo, kar najde ob vrnitvi v domačo hišo? Prestopil je za korak, oprl se z obema rokama ob mizo in dvignil spet pogled ' proti steni, da izve resnico do konca; Stane Dolanc. Saj nima nikogar, niti daljnega sorod- nika ne pozna s tem imenom, le on se imenuje tako med vsem sorodstvom Še enkrat čita: Stane Dolanc, narednik pešpolka Št • • • Odprla so se vrata in na pragu je za- kričala sestra, pretresljivo, kakor zakriči človek v najhujšem strahu. Nato je zbe- žala. Stanetu so se zašibile noge, naslonil se je na mizo in z motnim pogledom opazo- val lastno roko, ki je drsela po mizi Mr- zla in bleda se mu je zdela, prsti so se krivili in zvijali kakor v krčih, nič ko- že, nič mesa, same bele kosti je videl. Trudil se je, da se domisli, kako in kdaj se je vrnil z onega sveta v domačo hišo, pa ga je obdala tema in samo ne- kje daleč v gosti megli so plesale sence, katerih ni mogel razločiti in jim najti smisla. Začutil je, kako se ga je oklenilo dvo- je rok in ga pritisnilo kakor na mehko blazino. »Stane, moj sin, ti živiš, ti si se vrnil v materino naročje!? Pa so poslali vest da si že davno v grobu, mrtvaški zvonovi so ti zvonili in v črnem plašču so ma- ševali in pri nas je bilo tako hudo in ne- izmerno žalostno, ko te ni bilo.« Stanetu se je začelo jasniti pred očmi. Podajali so mu roke — vsi — nikogar ni pogrešil. Sedel je na stol, da si odpočije. je bil videti bolj junaški, gotovo je že več- krat nastopil v takih tekmah. Ko sta za- čela igrati, se je, ko je že vodil 10;7, tudi Dušan ojunačil. Nasprotnik je videl, da je stvar nevarna in je odbijal žogico iz enega kota v drugi kot, včasih močno odbil in Dušan se je moral zelo truditi, da je ujel take strele. Vseh pa seveda ni mogel ubra- niti in zato je rezultat niarastel na 18:17 aa Dušanovega nasprotnika, »še trije goli in premagan sem,« je pomislil Dušan in začel divje udrihati po žogici. To ga je po- gubilo. Prvo. igro je dobil njegov nasprot- nik z rezultatam 21:18. Po petminutnem odmoru sta začela z drugo igro. Nasprotnik je začel z umerje- nim in počasnim tempom, polagoma pi prešel v ostro igro. Oba sta precej tolkla. Enkrat je vodil eden, enkrat drugi. Tako je prišlo do rezultata 18:18. Oba sta bila precez nervozna, kajti sedaj pride odloči- tev. Dušan je krepko udaril in dosegei 19:18 zase. Tedaj se je nasprotnik ujezil in 19:19. Tudi Dušan se je opogumil in udaril, toda — prenizko, žogica je obti- čala v mreži, 20:19 za nasprotnika, »Ko- nec,« si je mislil Dušan, pa še vedno pre- vidno igral. Tedaj pa je na srečo nasprot- nika žogica zdrsnila tik ob mrežici na Du- šanovo stran m ta je ni mogel odbiti, 21:19. Tudi drugo igro je izgubil. Gledalci, ki jih ni bilo mnogo, so ga toia- žili in hvalili Dušanovega nasprotnika, da je tako junaško zmagal. Dušan je bil ves bled; »Torej tako, ko- nec je z menoj. Pet mesecev truda in vaje. nič ne pomaga, ne morem in ne morem se naučiti ping-ponga. Se takega frkavca ne znam premagati in kaj šele, če bi igral s starejšim igralcem. Ne bom se več trudil, saj ni vredno. Jutri grem še zadnjikrat v klub, da se zbrišem in potem konec.« Rečeno — storjeno. Drugi dan je odšel Dušan zadnjikrat v klub, da se poslovi od svojih tovarišev in stopi v vodjevo pisarno, da se izbriše. Tovariši so mu prigovarjati, naj ostane, toda ni se dal pregovoriti in jim je dopovedoval, da ne more ostati, ker se ne bo nikdar naiaaičil igrati ping-ponga Vstopil je v vodjevo pisarno. »Na, kaj bo dobrega, mlali prijatelj?« ga je vpra- šal vodja. »Izpisal bi se rad,« je odgovoril Dušan. Vodja je začudeno in nejeverno po- vzel: »Zakaj pa, kaj se je zgodilo?« Dušan mu je povedal vse po resnici in po konča- nem pripovedovanju ga je vodja vprašujo- če poglelal in se nasmehnil: »No, no, saj ne bo tako hudo. Vem, da si imel smolo, vidim pa, da si nadarjen za ping-pong. Ne smeš takoj obupati, saj še ni nihče učen z neba padel. Le potrpi in se pridno vadi, boš videl, da boš dosegel prav lepe uspehe Ne, ne izpišem te. Le potrpi in ne bo ti žal. čez štirinajst dni bomo spet igrali z nekim drugim klubom, ki je še boljši od tega in spet boš igral ti. Takrat boš gotovo zma- gal. No, sedaj pa le pojdi La se potolažil« Dušan je skomizgnil z rameni in si mi- slil: »Dobro torej poskusim še enkrat in — zadnjič. < Vsak dan je bil vse dopoldne in vse po- poldne v klubu in se vadil, vadil. Zbil je nešteto žogic, preigral nešteto iger in se učil tolči, odbijati iz vogla v vogel in dru- ge umetni je, tako, da so vsi govorili: »Se- daj mora zmagati, četudi se je vse zaklelo proti njemu.« Zadnji dan pred tekmo je prišel k Duša- nu Janez in mu povedal, da je to društvo, ki ima z njim igrati, zelo izurjeno v ping- pongu in da je v njem vpisan tudi Lojze, vsaj tako so mu pravili, ki je obenem tudi vodja svojega kluba, kateremu je prej predsedoval Dušan. Dušan se je ob tej ve- sti zelo prestrašil, ker je vedel, da igra Lojze zelo dobro. Ni vedel, kako bi bilo. če bi prišel z njim skupaj v nedeljski tek- mi (Dalje prihodnjič) KAJ VlEMf KAJ Z~NAM? 471. Kaj je dioptrija? 472. Katere so poglavitne skupine v se- stavi človeške hrane? 473. Kaj je »darilo Danajcev« in kaj Je »danaidsko delo«? * 474. Nerodna raztresenost Lastnik neke vile, ki so mu puščali pošto vsak dan v omarici na ograji njegovega vr- ta, je odpotoval, iz raztresenosti pa je vzel ključ od omarice s seboj. V daljnem mestu je to opazil, pa je pisal svojemu služabni- ku, naj pošilja pošto za njim Pismu Je ključ priložil. In potem je čakal, da mu dospe pošta, ki se je med njegovo odsot- nostjo gotovo nabrala v omarici — čakal je pa zaman.-Zakaj? * 475. Križanka Vodoravno: 1. dih, veter, 1 kupi sena in podobnega, obli vrhovi, vrsta oblakov. 8 evo, 9. posvet strokovnjakov, 10. osebni zaimek. 11. nemško mesto ob Donavi, 12. portugalska ped, 13. žensko ime. 14. turški dostojanstvenik, 15. staroegiptsko božan- stvo, 16. vrt z lepotnim drevjem, grmovjem in cvetnimi gredami, 18. oblika glagola ve- kati, 19. učenje, 20. kos pohištva, 22. moško ime. 23. ločnica, 24. trak, zlasti obrobni na suknjah. 25. moli (lat.), 26. še ena tujka za eleganten. 27. znak za kemično prvino, 28. struja, varovalna in hranilna priprava, 29. kratica za akademski naslov, 30. oblika glagola imeti, 31. gozdič, 32. žensko ime, 33. moško ime po domače. Navpično: 1. morje v sestavu Atlantske- ga oceana, 2. kralj, ki so ga imenovali »ši- ba božja«, 3. prislov in predlog, 4. zaimek v sklonu, 5. pivo, 6. moško ime po domače, malo zaničljivo, 7. morje v sestavu Sredo- zemskega morja, 9. odtočni kanal za feka- lije, 14. b. k, 16. carigrajski predel, 17. znak za kemično prvino, 18. vežba, nalo- ga, 19. senčnica. 21. merilo, 22. podzemlje, pekel v rimski mitologiji. 24. ugriz ali zbod- ljaj, 26. etiopska pokrajina. 28. tema v pesniškem jeziku. 29. 24-urno razdobje, 30. veznik, 31. g, L Rešitve nalog 29. t. m.: 466. Patina je zelena plast, ki se nabere na bakru in bakrovih zlitinah, če so dalj časa na zraku, n. pr. na bakrenih strehah in spomenikih. Patina nastar-e, če se ba- ker spoji z ogljikovo kislino, kisikom in vodo v bakrov karbonat. 467. Morska milja je dolžina ene ločne minute na zemeljski površini, to je dolžina 60. dela ene ločne stopinje. Ker znaša obod zemlje kakšnih 40.000 km in ima 360 loč- nih stopinj, meri morska milja 360X60 je 21.600. del zemeljskega oboda ali 1852 metrov. Geografska milja pa je štirikrat daljša od morske, torej je 15. del ločne stopinje ali 7,5 km (ali po Besslu natančno 7420,4 metra). 468. Telesa lahko delimo z raznimi fi- zikalnimi sredstvi (mehanskim potom, z raztapljanjem itd.) na vedno manjše dele. Najmanjši delec telesa, n. pr. prah. ki ga moremo zaznati še s prostim očesom, vidi- mo pod mikroskopom kot telesce, ki bi ga mogli s popolnejšim orodjem še dalje de- liti. — Za 1 mm3 fuhsina (umetnega ani- linskega barvila) še izdatno rdeče pobar- vamo 100 litrov alkohola, v katerem se raztopi. Ker je 100 litrov enako 100 mili- jonov mm3, vidimo, kako majhen del^c fuhsina je v vsakem kubičnem milimetru pobarvanega alkohola. — S še manjšimi delci zaznamo vonjavo teles; pes sledi div- jačino po vonju. Fizikalna deljivost teles pa je omejena. Najmanjši, nezaznatni delec, ki ima še vsa bistvena svojstva snovi telesa in ga ne more nobena fizikalna sila več deliti, se imenuje molekula (latinsko »majhna gmo- ta«) te snovi. Molekule različnih snovj so med seboj različne. Molekule so nepredočljivo majhne in jih je v vsakem najmanjšem telescu še nešteto veliko. Glede njih velikosti navajajo na- slednji primer: če bi izlili 1 liter pitne vode v morje ter bi mogli morje premešati, da bi bilo v vseh morjih povsod eraako veliko te pitne vode in bi potem kjer koli s prazno posodo zajelj 1 liter morja, bi bilo v njem še 28.000 molekul izlite pitne vode. Molekule spojin se dajo kemijsko dalje deliti v atome (grško »»nedeljiv«), t. j. naj- manjše, nedeljive delce kemijskih nrvin (elementov); molekula je vsota attmiov, ki jo tvorijo. Tako n. pr. sestoji molekula vode lz dveh atomov vodika in enega ato- ma kisika. Tudi mnoge prvine tvorijo mo- lekule; tako n. pr. sestoji molekula fos- forja iz 4 atomov, kovinske pare so 1- atomsfke, plin; so večinoma 2-atomski. Atom katere koli snovi sestoji iz jedra, ki je pozitivno naelektreno in okoli kate- rega krožijo negativni elektroni kot pla- neti okoli sonca. Različne prvine se raz- likujejo s tem, da so njih atomska jedra različno velika in z različno množino na- elektrena. 469. Naša Šahovska' naloga 1. Th6, Thh6; 2. a7, Tb6+; 3. Ka3, Ta6+"; 4. Kb4, Thc6; Kb5! * 470. Za bistre možgane Od sto jajc lahko odvzamemo eno jajce samo enkrat, kajti potem jih ni več sto, temveč devet in devetdeset. Rudi je obiskal stadion. Prišel je baš k teku na dolgo progo, z začudenjem je gle- dal, kako teka osem mož z naponom vseh sil naokrog. Obrnil se je do soseda: »Povejte mi, zakaj tekajo ti ljudje vedno naokrog?« »Nu, to je zato. ker bo prvi dobil lep srebrn pokal.« »Tako...? A zakaj teče potem ostalih sedem za njim?«