98. Stnilha. V Lfublianl, v soboto. I. maja 1915 i/// B«. 2ni!i:: XLV1II. lelo. j^H^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^E^^^^^^^B ^^HE^^^^^^^^JT P^^^^S^^H ^^^^^^^^^^B^^E^^^J ^^^I^^I^^h ^^^H^B ^^^^^^^^^^^^^^^^t ^^^^^^^^^^h ^^^^^^I^^^S ^^^^^^h^^^h ^^fe^^^^^^l ^^^^^fl ^^^9^R9^H ^^^^^^^^^^H B^^^H^^^^^I ^^^^^^^^9 ijB^^^^^^^^B^F 3SE^^^nS3^n29GU^r HKrafiH Slovenski Narod* velja v Ljubljani * ni dom ^$ayij$p: • ▼ upravništvu prejcman: cek> leto naprej •'»•'*£• K 24— 1 cdo leto naprej . 9 . . K 22-— pol leta m . • *•«.?• „ 12-— 1 pol leta „ # . m\m . 11-— fttrt leta „ •;•)•?•*. 6*— 1 ^etrt leta „ ••*•£• • 55a na mcsec „ '»'••!• . 2*— ■ na mesec . • « • * « 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. ĐretUilStro i Baaftova uUcm ft. 5 (v pritiičju uvoj telefon *t 94» Imtaafa rsak dan zvećer 1ztx*hU1 modeli« ln praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat pa 14 vin.. za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnižtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije* inseratl itd, . to je administrativne stvari. ■ i Fesameina steviika velfa 10 vinarjev. ■ N4 pismena narneih bxez istodobne vposlatve nnročnine SC ne ozira. »Karoćaa tlaitaraa" telefon *L 85« .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: • za Nem&jot v ćelo leto skupa] naprej • K 25*— 1 ćelo leto naprej . . . K 30*—* EtoHrti : ; Ul I '150 » Amerlto ta vi. drage Oeiete: na mesec m m , * • m 2*30 " ćelo leto napfej , . . . K 3&-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamfca. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Kn af lov a ulica si. 5, telefoa št» £*}* Položaj v Karpatih neizpremenjen. — Zavr-njeni ruski napadi v dolinah Orave in Opora. — Obstreljevanje trdnjave Dunkerque. — Neniški uspehi v Champagni in v Argonih. — Nemške čete so prodrle do železnice Dvinsk - Libava. — Boji ori Šaviih. ODBITI RUSKI NAPADI V DOLINAK ORAWE IN OPORA. Dunaj, 30. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 30. aprila opoldne: Na spfošni situaciji se ni ničesar Izpremeniio. Podnevj topovski boji in spo-padi. Ponovne srdite ruske noćne napade v dolinah Orawe in Opora smo kakor pre]e, tuđi to pot odbili z ve-iikimi izgubam? za sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmi. • * • NEMŠKE ĆETE SO PRODRLE DO ŽELEZNICE DVINSK - UBAVA. — BOJI PRI ŠAVLIH. Berolin, 30. aprila. (Kor, urad.) Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan dne 30. aprila. Vzhodno bojišče: Spredmi voji naših čet, ki ope-riraio v severo - zapadni Rusiji, so v široki fronti dospeli do železmške proge Dvinsk - Libava. Resnega odpora nišo nikjer po-skušale v onih kraiih prodirajoče ruske čete, med kate rimi se naha-jajo tuđi ostanki udeležencev na roparskem pohodu proti Memelu. Sed2j se vrše borbe pri Ša~>A Nara«, da je preko Bartfe dospel do Zbora in ob Ondavi do Strorka. O boiu se je izrazi! general Boroević baje tako: Kdor leži zaknpsn v varnem kritju, je seveda na boli.šem nanram so-važniku, ki napada. Sedni smo mi in sovražnttc zakopan1. Vojna bi torej Jahko trajala se več let in bi se ne odločila vojaško, marveč gospodarsko. Mi vojaki smo tu, da to prepre-čimo in da onemogočimo gospodarsko uničenje. Tu smo, da izvojujemo na bojišču končno zmago.« Rusko poročiio o bojih v Karpatih. Iz Petro^rada porocajo baje preko Berna, da je sprejelo »Novoje \'remje« članek nekepra visokega ruskesca Častnika, ki se je podpisal »Karpatinskij«, v katerem pravi ta častnik, ki se je udeležil \>eh bojev v Karpatih: »Za zasedenje male pokrajine Csarna - Lutovviszka - Sinolnik smo morali postaviti na bojišce 7 poikov, skupaj .^0.000 mož ter so rabile te čete od 7. februarja do 14. marca, da so izpofnile svojo nalogo in prisilile sovražnika, da se je umaknil za Smolnik ter se tam zako-pal. Ta »zmaga« nas je stala 20.000 mrtvih in ranjenih. V naskokih na vrh 804 so avstro-ogrske čete s svojim ognjem od boka uničile ćele ba-taljone. Za vrhom 804 so prišli na vrsto vrhovi 761, 709, 646 in 703, ki se dvi-gaio zraven Lutovviszke. Avstro-ogrska artilerija je razbila tri ruske napade na vrh 703 in je kmalu pri-čela z ofenzivo. Samo z močnimi novimi četami se je posrećilo zelo deciniiranim Rusom zasesti ta vrh. V času, ko so imele avstro-ogrske čete komaj nekaj izgub, so utrpeli Rusi krvave izgube. S posebnim junaštvom in veliko žilavostjo so branile avstro-ogrske čete vrh 685. ki so ga držali do skraj-nega. Stirinaist naskokov se je razbilo ob ovirah sovražnika. Rusi so poslali tuđi svoje zadnje rezerve v ogenj, tako da je ostalo ražen gene-ralnega štaba samo 24 mož zadaj za k'itje fceneralnLga ">.p.ba. Kc nam je sovražnik prizadeial strašne izgube, se je končno v noči sovražnik umaknil. Morali smo dobiti iz Czarne več batalionov o;:ačenj, da zopet izena-čimo izgube na vrhu 685. Boji za vrh 938 so imeli za nas podobne, če ne večje izgube. Med tem bojem so nas avstro-ogrske čete obstrelievale s strani z visine 902 ter prizadejale našim četam velike izgube. Artilerija orenburških koza-kov je zarnan skušala zaposliti so-vražno artiljerijo na vrhu 902. Rusi so izgubili pri tem napadu 2 bata-ljona. Istočasno so izvršili Rusi dva napada na vrha 902 in 93S. protiofen-ziva sovražnika pa jih je prisilila, da so se v begu umaknili, pri čemer je obležala polovica mož na bojišču. Padli so vsi častniki, izvzemsi dva. Od ruskih brigad, ki sta napadali, se je vrnilo samo 2000 in 3800 mož. * ODBITI RUSKI NAPADI V DOLINI OPORE. O silnih bojih v dolini reke Opore poroča neki poročevalec: Zniage naših čet na vrhovih Zvinin in Ostrv vrh so izzvale, kakor je bilo pričakovati, ruski proti-sunek, ki so ga pa naše čete krvavo zavrnile. Z zavojevanicm zgoraj imenovanih vrhov so naši dobili v roke pozicije, ki so obvladale vso okolico. Rusi so se zato obupno trudili, da bi te vrhove zopet zasedli ter so se na to več tednov pripravljali. Še predno so naši zasedli Ostrv vrh v noči od 22. na 23. aprila, je dospelo poveljnistvu neke stotnije železni-škega polka v dolini reke Opore, poročilo, da Rusi nenadno zopet od-pirajo železnico pri Tuchli, tako da je bila proga skozi dolino Opore prosta. Takrat se je zgodilo vse, da bi zavrnili morebitni ponoćni napad Rusov. Zgodilo pa se ni nič. Drugi dan je bi!o rnogoče opazovati, kako Rusi v dolini mrzlično kopljejo nove strelske jarke in utrdbe, deloma da bi mogli napasti naše pozicije na go-rah, deloma da bi mogli obstreljevati naše oklopne vlake, oziroma se pri eventualnim napadu z naše strani umakniti v druge pozicije. Svoje pozicije na gorah, ki so bile itak močne, smo še ojačili, kar je bilo po-gosto zelo težavno, ker smo si stali s sovražnikom prav bliza nasproti. Drugi dan, 24. aprila, smo zasedli Ostrv vrh ter na ta način pridobili novo pozicijo, ki je obvladovala okolico. Iz te pozicije bi bili mogli tuđi prodirati naprej v Galicijo. Takrat pa so poskusili Rusi zopet prodreti v dolino Opore. Začeli so z močnim artiljerijskim ognjem iz težkih topov ter nato pognali iz vseh pozicij pe-hoto naprej. Našim četam pa, ki so se bile dobro spočile, se je posrečilo Ruse povsod zavrniti z zelo velikimi izgubami, dasiravno so bili Rusi postavili na bojišče zelo močne oddel-ke. — Na drugih delih fronte posa-mezni artiljerijski boji, sicer pa vlada mir. • • • d NEMŠKA PRODIRANJA V KUR-LANDIJL 2e delj časa je rusko armadno vodstvo na Poljskem zelo skrbelo, da bodo Nemci nenadno in nepriča- kovano izvršili napad ravno na taki točki, kjer tega Rusi ne bodo priča-kovali. Vsekakor so Rusi pričako-vali za najbližnjo bodočnost silne boje, vendar pa jih je najnovejša nem-ška ofenziva v Kurlandiji popolnoma presenetila in našla tuđi popolnoma nepripravljene. Nemški komunikeji zadnjih dni nišo prinašali z ruskega bojišča no-benih vesti. Stereotipen je bil že sta-vek: Na vzhodnem bojišču nič no-vega. Med tern pa je pripravlja! Hindenburg novo presenetenje vse-mu svetu, ki se zanima za potek vojne, posebno pa Rusom. Kurlandska pokrajina je sedaj novo bojno pozo-rišče. Nemške čete so prodrle do železnice iz Libave preko Šavlia. Ta železnica se odcepi nato v smeri na Kovno in Vi!r»o, glavna proga pa gre proti Dvinsku. Pri Savliu se vrše krvavi boji. Mesto ^avli leži nad sto kilometrov zračne crte od nemške meje ter na pol pota v Rigo. Interesantno je, da pravi netnško poročilo samo, da so n^mške čete brez boja prodrle tako ualeč v Kurlandiio. Vendar je moralo biti to prodiranje zamudno, ne samo ker pomladansko vreme v teh kraiih pr^diranui večjih kolon ni ugodno, marveč ker so morali biti Nemci vedno pripravljeni na presenetenja. Da Rusi ne bodo brez'đe'nn gledali tega nevarnega gibanja nemške vojske, nam pove tuđi nemški konm-nike. ki govori o silnih ruskih sun-kih med Kalvarijo in Augustovom. Očividno nameravajo Rusi s strani onemogočiti nadaljnje pradiranje nemških čet. - * Letalci nad Črnovicami. Iz Črnovic poročajo o zadnjem obisku ruskih letalcev, da je padla neka bomba v gozd pri Horeczi, ni pa eksplodirala. Pozneje so bombo našli pasanti. Vsled neprevidncrra ravnanja je bomba eksplodirala. Tri osebe so bile težko ranjene, neki ženi je odtrgalo roke. S crnogorske mete. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« poroča: Vso zimo so stale na meji fočanskega okraja naše in crnogorske čete druga proti drugi, ne da bi itoikan'ha. Francoski spi^al Pierre de Cou- levain, **■--+- (Dalje.) Kadar bolnik spozna svojo bo-lezen, nehote misli na njo in njegova skrb še pospešuje njen razvoj. Ođ-kar se je Jacques zavedel, da ljubi gospo de Blanzac, niti za trenotek ni mogel pozabiti nanjo in neprestano v mislih pri nji je le še poglabljal svojo Ijubezen; čim bolj se je trudil ločiti se od nje, tem globlje se je po-tapljal v svojo strast. Vojvodinja je meseca februar in rnarec običajno preživrela v Cannes. Naeukrat pa se je odločila za Pau. Marki se je njenega prihoda odkrito bal; skušal si je dopovedati, da je tako zanj bolje, toda strašno je trpel, da je ne vidi. Vpraševal se ie, kaj neki jo je gnalo v Pau, ki ga ni ma-rala. Tedaj se je v njegovem duhu Čisto določno zacrtala misel, da ga ljubi in da je hotela pred njim pobeg-niti. Spomnil se je krika, ki se je iz-vil iz njenih ust, ko je mislila, da je mrtev. To ni bit krik nervozne žene, bil je krik žene, kateri hočeš ugrabiti ljubljeno bitje. Zakaj naj bi ga ne ljubila? On jo ljubi, on! Razgre-tega od teh mislij se ga je polastilo hlazno hrepenenje, da se poda v Pau, da vidi neopažen gospo — de Blanzac in čitati — v njenem obrazu. Kliub vsej opojnosti, ki jo je povzro-čalo njegovo upanie. je čutil nevar-nost te deljene Ijubezni Sklenil je, da se ne hode ustavljal potovanju v Ameriko. še več. predlagal >e svoji ženi, da odpotujeta tja koncem aprila. Annie je bila vsa iz sebe, ker se je bala, da bode radi otroka morala potovanje zopet odložiti. Takoj je pisala svoji materi in svoji sestrični ter ju obvestila o njunem prihodu. Klara ji je odgovorila, da tega ne ve-ruje prej, kakor da ju vidi izkrcati se v New - Yorku. Vojvodinja se ni dolgo mudila v Pirenejah. Osme^a marca je bila že zopet v Parizu. Ko je Jacques zve-del, da biva zopet v rue de Varenne, se ga je polastil Čuden, od dne do dne bolestnejši nemir. Od trenotka, ko je dala odpreti glavni vhod v znak, da sprejema, ga ni več držalo na me-stu, njegovo vedenje in njegove kretnje so se navzele tište nestrpnosti, ki jih opazujemo na priklenjeni ži-vali. Gospa de Blanzac je Annie ves čas redno dopisovala. V enem svojih pišem ji je naznanila, da je Louis de Challans prestavljen k polku, na-stanjenem v Versaillesu in pristavila je: »Prav zadovoljna sem, da ga imam tako blizu Pariza. Ne samo, da je eden tistih, na katere se morem v vsakem slučaju zanesti, njegova mladostna živahnost vselej prijetne vpliva na-me. To poročilo je Jacquesa znova zmedlo. Očital si je. da je bebec. no-rec in da je Henri de Keradieu bolje opazoval od njega. Nato se mu je zopet povrnila gotovost, da £a vojvodinja ljubi. Končno si je jel clomišlje-vati, da se hoče gospa de Blanzac rnorda znova poročiti, da se mu iz-ogne in ga pozabi. Ženske imajo ta-ke gorostasne ideje! je mrmral in škripal z zobmi. Vraga, v objemu tega petindvajsetletnega mladeni-ča . . . »katerega mladostna živahnost nanjo že prijetno vpliva«, bo lahko pozabila na-me, je nadaljeval ironično in ves razljučen. Louis je bil za pet let mlaiši od njega in za teji pet let ga je v tem trenotku za-vidal bolj, kakor bi ga zavidal za nadarjenost in ćelo za genijalnost. Ta fizična Ijubosumnost — najkru-tejša in najbolj šlepa vseh ljubosum-nostij — ga je dovedla tako daleč, da je za trenotek pozabil na nežnost in plemenitost Kristijaninega značaja. Smatral jo ie za zmožno. da srč-no čuvstvo umori s čutnostjo. Jac-ques je hotel zvedeti resnico. V teh mučnih dvomih ni mogel odpotovati v Ameriko. Govoriti je hotel z voj-vodinjo. Sprva je nameraval sam odpotovati v Pariz, toda strah ga je bilo; čutil je, da potrebuje zaščite svoje žene in svojega sina in sklenil je, da ju povede s seboj. Pod pretve-zo, da mora z ozirom na namerava- no potovanje urediti svoje zadeve, je zapustil grad Saint-Michel dokaj pred določenim časom. XIII. V ravno preteklih dveh mesecih ni bila gospa de Blanzac nič manj nemirna kakor marki dT Anguilhon. Čas, ko sta se imeli njuni življenii za-časno strniti. ni bil več daleč. Čutila sta drug drugega, skupno trpela in živela in vse, tuđi dejanja, ki so ju navidezno razdruževala, ju je drug drugemu približevalo. Kristijana je nobegnila pred nevarnostjo, da se kratko nato postavi tik pred njo. D* Anguiihonov ni pričakovala pred pričetkom aprila. Ko je preiela od Annie poročilo, da se vrnejo, je uga-nila, da je njen lasten povratek v Pariz povzročil tuđi njihovo vrnitev. Kakor hitro je Jacques dospel, je čutila kljub zidovju od daleč njegovo prisotnost in ta prisotnost je vpli-vala nanjo z magnetično silo. Srce ji je hitreje utripalo, od razburjenja ji je silila kri v lica in nek notranji nemir ji ni dal brati niti se lotiti kakega drugega posla. Ko se je približevala druga ura, jo je prevzel nenaden, in-stinktiven strah . . . Ne, . . . danes ne sprejme Jacquesa . . . Noće ga niti videti. Pozvonila je, da naroči, da ne sprejema, ko pa je vstopil strežaj,... je zahtevala kozarec vode. Marki je bil prav tako razbur-jen. Zdai, ko je bil v blizini gospe de Blanzac, se je bal jo vprašati. Kar odleglo mu je, ko je zvedel, da je Annie povabila Keradieujeve na obed, vsled česar se je njegov obisk moral zakasniti za kratek čas. Na-vzočnost prijateljev je nanj ugodne vplivala, polagoma se je raztresel in se nekoliko pomiril. Med obedom je Annie pripove-dovala, da jo je jelo skrbeti in da se boji odpotovati v Ameriko radi otroka. — Da je majhen Yankee, je de-Ia, povedla bi ga na konec sveta; ne vem pa kako bo to franeosko-ameri-kansko bitje preneslo spremembe podnebja. Če mi zdravnik ne dovoli. ne odpotujem. Te besede so povzrocile Jac-quesu obeutek, ki je bil veselju zelo podoben. Ko sta bila Jacques in Henri de Keradieu sama v knjižnici, je Jac-ques povprašal svojega gosta po Ludviku de Challans. — Zelo vesel je seveda. da ?e zapustil la Fere. Pretekli leden sva skupaj obedovala pri gospej de Blanzac. — Ti še vedno veruješ, da ga poroci? - . — Bolj kakor prej. — Ah, je del Jacques in skušal svoj obraz zakriti z dimom svoje smotke. Potem pa je, kakor da mu je ta predmet preveč mučen, prenehal z vprašanji in napeljal pogovor na druge stvari. ,, (Dalje prihodnjič.) Stran 2. .SLOVENSKI NAKOL)-, dne 1. maja lt*l5. 98. Stev. se vršili kaki boji. V zadnjem Času so jeli Crnogorci kopati strelske jarke. Izvedelo se je, da so večji del svojih čet vzeli iz fronte. General Dukotić je odšel iz Plevlja in se na-potil na Cetinje, ker so Arnavti zo-pet jeli napadati crnogorske meje. Francoski listi o ruski annadi. Iz Amsterdama javljajo »M. N. Nachrichten« z dne 29. aprila: »Temps« skuša francosko javnost pomiriti z razpravo svojega petro^radskega dopisnika o ruski armadi. Dopisnik pripoveduje, da Rusija ni porabila niti ene četrtinke svojih rezerv. Ruska vojaška uprava lahko, ako je treba, vzdrži še leta efektivno stanje ruske armade na isti visini, kakor scdaj. m Revoludfonarno gibanje na ruskih vseučHisčih. Berolinski listi poročajo, da iz-haja iz neke odredbe ruskega notra-njega ministra na vseučilišča. da med dijaštvom vedno bolj nevarno vre. Na petrogradskem vseučilišču je bilo že nad 150 slušateliev zaradi revolucionarnih agitacij aretiranih in kaznovanih. Vseučilišče stoji se-daj pod posebnim nadzorstvom. Tuđi na moskovskem vseučilišču je bilo mnogo slušateliev aretiranih in deloma tuđi že kaznovanih. Vojaška revolta v Rusiji. Glasom petrogradskih poročil, ki prihajajo preko I3erolina, je baje izbruhnila meci ruskim opalčenjem, ki stoji v Knrlandiji, huda vojaška revolta. Moštvo, sami starejši ljudje, se je branilo od rt i iz garnizije na bo-jišče. Več častnikov je moštvo ustre-liio. Baje se je to gibanje pričelo kmalu po porazu pri Memlu. Uradno strogo molče o tem dogodkii. * VITEZ PL. TRAPP O TORPEDIRANJU »LEONA GAMBETTE«. Nemškonaciionalna korespon-denca je dobila ZS. anrila sledečo brzojavko svojega sotrudnika Edvar-da ReichTa: Linijski poročnik Juri vitez pl. Tranp mi je kmalu na to, ko je privozil s svojim podmorskim čolnoni v pristanišče, sporočil sle-deče o svoji slavni akciji pri rtu Leuca: Potem ko sem dalj časa po-veljeval torpednemu čolnu. sem še Ie pred kratkim prevzel poveljstvo »U 5« ter podvzel s tem čolnom svoj prvo vožnjo. Se Ie pred tremi dnevi sem odplul iz pristanišča. Sc-vražno ladijo sem zagledal okoli pol-iioči, 20 pomorskih mili iužnovzhod-no od rta Leuca z zakritimi lučmi. Spozna! sem. da je bila francoska oklopna križarka tipa »Viktor Hugo«. Sijala je luna in nebo je bilo nekoliko oblačno. Na krovu je bilo, ko smo zagledali križarko, vse pripravljeno in kakor hitro sem dognal njeno smer in njeno hitrost, sem ja napadel. Kazala mi je svojo široko stran. Ko sem se približal na kakih 500 metrov, sem Ianciral najprvo en torpedo na zadnjo skupino dimni-kov, en torpedo pa na sprednjo skupino. Oba torpeda sta zadeia. Detonacija se je natančno slišala. Pri zadnji skupini dimnikov sem takoj na to videl. kako se je do visine jam-bora dvignil mogočen oblak dima. Kadar smo zadeli, je zaklicalo moštvo hura. Po drugem torpedu sem zapelja! zadaj za križarko, da vidim, če je zadeta, in sem konstatira!, da se je nagnila za 35 stopinj. To je bilo pet minut po torpediranju. Ker sem videl, da je križarka nagnje-na, sem spoznal, da ni treba več na-daljnih torpedov lancirati, čeprav sem jih hnel že pripravljene. Devet minut po drugem lanci-ranju je sovražna ladija izginila. Ko sem prišel na krmilno stran, sem opazil na krovu luč in kmalu nato luči v morju. Te luči so bile na v morje izpuščenih čolnih. Francozi so izpustili pet čolnov in občudovanja \Tedno je, kako hiiro so to storili. Z ozirom na varnost mojega Iastnega čolna se nisem mogel udeleževati reševalnega defa, upam pa, da s~ je moglo resiti vsaj mostvo, ki je b:lo v teh petih čolnih, ker je bilo morjc mirno in kopno precef bifeu. Moje moštvo se je med vso akcijo na občudovanja vreden način obnašalo in njegovo postopanje je vzvišeno red vsako hvale Veselim se, da je sastavljeno iz tako hrabrih mož. Drugi častnik čotoa, iinOski poročnik Hngon baron Sevfferitz, je naglašaJ, da sta bila obzirnost m hiadnokrvnost poveijnika med vso akcijo občudovanja vredna. Tuđi on je hvalil z najtopiejšimi besedami občudovanja vredno dr&mje mošrva. NEMCI OBSTRELJUJEJO DUN- KEROLfE. — 4000 FRANCOZOV VJETIH V ZADNJIH ŠTIRIH DNEH. Berolin, 30. aprila. (Kor, urad.) Porocilo \Volffovega urada: Veliki glavni stan dne 30. aprila. Zapadno bojiš če: Na obrežju so bili sovražni le-talci v živahni aktivnosti. Bombe letalcev so povzročile v Ostende samo znatno škodo na hišah. Artiljerijski ogenj srno včeraj naperili na trdnjavo Dunkerque. V Flandriji je potekel dan brez posebnih dogodkov. Ponoći je izvrši! sovražnik napad med Steenstraaie in tiet Sas. Borba še traja. Mostovska oporišča na zapadnem Kanalskem bregu pri vaseh Steenstraate in Het Sas smo izgradili in se nahajajo trdno v naših rokah. Vzhodno od prekopa, severno od Yi>erna, so Zuavi in Turkosi po-skusiii napast! naše desno krilo. Napad se je razbij v našem ognju. V Champagni, severno od Les Mesnfla, nišo mogli Francozi prav ničesar zopet osvojiti od svojih poziciju ki smo jih jim iz trgali pred-včeraišnUm. Tisoć metrov široko in 100 metrov globoko utrdbeno skupino smo v polnem obsegu prezidali in jo držimo. V Argonih so naše čete v nasko-ku zavzele severno od Le Four de Pariš sovražen streHki iarek, vjele 1 častnika tn 30 mož ter držale osvojeno ozemlie napram večkratnim so-vražnim protsnapadom. Pri Cornayu, na vzhodnjem robu Argonov, se .ie strmoglavil na tla «i'?vrncn aeroplan. Zrakoplovci so mrtvi. Med rekama Maas in Mosel so Francozje brezuspešno napadli pozicije, ki smo jih zavzeli na višinah ob reki Maas. Z velikimi izgubami se je pone-srečil sovražen naval tuđi severno od Flirevja. V boiih na višinah ob reki Maas, od 24. do 28. aprila, so Francozi izgubili samo na vjetnikih 43 častnikov. med njimi 3 polkovne po-veljnfke, in okroglo 4000 mož. Na obrežno utrdbo Harwich, na angleškem vzhodnjem obrežju, smo danes ponoći metali bombe. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski komunike. Iz Pariza javljajo »Miinchner Neueste Nachrichten« z dne 29. aprila: Porocilo franeoskega generalne-ga štaba z dne 28. aprila ob 3. popol-dne: Sev^erno od Yperna smo napredovali, zlasti na levem krilu. Vplenili smo 6 strojnih pušk, 2 metalca min in mnogo materijala ter vjeli več sto mož, med njimi več častnikov. Sovražnikove izgube so strašne: na eni sami točki naše fronte v blizini kanala smo našteli 600 mrtvih trupel. Na višinah ob reki Mas na fronti Les Eparges-St. Remy-Ca-lonne pridobivamo neprestano na ozemlju, približno 1 kifometer. Zadali smo sovražniku zelo močne izgube ter uničili eno baterijo. • * BOJI NA FLADRSKEM. »Times« poročajo s severnega Francoskega, da je Ypres vsled zadnjih bojev sedaj popolnoma razde-jan. Komaj da stoji še kaka niša. Tuđi kraj Poperinghe je močno trpel, postaja, kjer so ležali angleški ra-njenci, je popolnoma razdejana, tako da so spravili ranjence v kleti. »Journal de Pariš.« poroča, da se vrši v okolici Dixmuidena velika bitka. Nemci dobivajo neprestano ojačenja. Očividno nameravajo za-pogniti angleško levo krilo in pro-dreti na Ypres. »Times« poročajo, da se zavez-niki še vedno drže na zapadnem bregu kanala. Poskusi, prepoditi jih z brega kanala so bili brezuspešni. Angleške čete imajo sedaj zasedeno novo crto strelskih jarkov severno in severovzhodno od Ypresa. Kanad-ce so po štiridnevnem boju popolnoma onemogle spravili za fronto. Borili so se zelo hrabro, njih vrste pa so se zredčile. Boj je bil grozovi-to ljut. Res je, da so dosegli Nemci od početka majhen uspeh in pognali zavezniško Crto severno od Ypresa in ob kanalu nazaj, kmalu pa so za-vezniki zopet pričeli z ofenzivo. V soboto in nedeljo se je zdel položaj kritičen, Nemci so dobili težko arti-Heriio in havbice ter bombardirali Iz Dunkerqua poročajo, da so izgube zaveznikov pri Ypresu na-ravnost strašne. Ranjence so morali pustiti na bojišču ker je manjkalo lazaretnih vlakov in personala. Samo v gazdu Oost-Vletteren leži 1500 franeoskih in belgijskih ranjencev, ki jih še nišo mogli odDoslatL Med tem prinaŠa nemškl komunike porocilo, da je neniška artiljerija obstreljevala Dunkerque. Trdnja-va Dunkergue je oddaljena od naj-bližnjega dela bojišča več kakor 30 km v zračni crti. Ker komunike ne pove, da bi bili Nemci prebili angleško fronto, visi ta vest v zraku tako dolgo, da nam prinese prihodnji komunike pojasnilo kako je bilo mogo-če Nemcern približati se trdnjavi na tako kratko razdaljo. Tu manjka en Cien v verigi dogodkov. Najbolj ver-ietno je, da so Nemci prekoračili Yserski kanal ob njegovem izlivu v inorje ter se od tani približali trd-i\iavi. Na kak način in kje pa so Nemci to izvršili, v tein trenutku še ni znano. Iz Londona poročajo: Neki angleški očividec poroča o boju pri Ypresu: Napad Nenicev nikakor ni hil nepričakovan, ker se je že par dni prej opažalo gibanje za nemško fronto. Nemci so imeli namen, nena-doma z \rso silo pričeti napad v južnvozahodni smeri, ki bi fini omo-goči! osvojiti si prehod čez nrekop južno od Bi\schoota in doseči pozicijo za levim krilom Angležev, od koder bi mogli ogrožati Vpres. Ne-nadoma ruipadena artiljerija je pri-čela na kratko razdaljo streljati in je tako napad ustavila. Iz Ypresa je prišla hitro ponioč. Častniki so vodili vojaštvo iz lastne inici]ativre proti sovražnim pozicijam. Ko je napocil večer, se je boj v mesečnem svitu nadaljeval. Bombe z dnsečimi plini. ^Nieuvc Rotterdamsche Cou-rant- se sklicujc na to, da so An.^le-y\ že v burski vojni vporabljali bombe s plinom. Ko so Buri protestirali proti temu načinu bojevanja, so An-gleži odgovorili, da naj se Buri vesele, da so prišli pod gospodarstvo tako inteligentnih ljudi, ki so iznašli tako sredstvo. Holandski list dostavlja, da naj se Angleži sedaj tuđi vesele, da jih bije tako inteligenten narod, ki je iznašel take bombe. DELO NEM?KIH PODMORSKIH ČOLNOV. Iz Londona poročajo: Neki nem-ški podmorski čoln je potopil v blizini Tvne ribiški parnik »Lillv Dala«. Posadka se je resila. — Parnik »Mobile«, ki je prevažal premog, je neki nemški podmorski čoln potopil pri Hebridih. Posadko so prepeljali v Stornoway. « Pomorska bitka? »Couram« poroča iz Vlissinge-na: Iz smeri svetilnika Nordhinder se slisi že dalje časa težka kanonada. Domneva se, da se vrši tamkaj pomorska bitka. « Francoski parlament. Francoski parlament je pričel zopet s sejami. Med zakonskimi predlogami, ki se bodo tekom te sesije predložile parlamentu, se nahaja tuđi predloga za dovolitev šestme-sečnega proračunskega provizorija za drugo polovico leta 1915. Sejo je otvoril predsednik Deschanel z govorom, v katerem se je spominjal padlega poslanca Chaigneja in nato poslanca Pasquala, ki se je vrnil iz nemškeča vjetništva. Deschanel je končal svoj govor s ponovnim za-trdilom, da je ćela Francija navdana neupogljive volje zmagati. Njegov govor je bil z navrdušenjem sprejet. — Parlament bo ime! po eno ali dve seji na teden. — V zadnjem času so se vršili med vlado in člani parlamenta razgovori o vprašanju zaklju-čitve sesije. Najbrže se vlada ne bo poslužila prednosti zaključiti sesijo. Sesija bo trajala najbrže naprej, ne da bi zbornica po končanem delu imela še kake seje. Na ta način lah-ko predsednik takoj skliče seje, če bi to dogodki zahtevali. NAPAD NA DARDANELE. Tursko porocilo. Carigrad. 30. aprila. (Kor. urad.) »Agence Milli« Javlja: Glavni stan poroča: Sovražnika, ki se je bil izkrcal pri Kum Kaleh, smo popolnoma pregnali, akoravno se je silno trudil, da se pod varstvom svojih vojnih ladij zdrži na kopnem. Na anatolski dardanelski obali ni nobenega sovražnika več. Sovražne čete, ki so ostale na koncu obrežja pri Kabatepe, trdo-vratno poskušajo se vzdržati pod varstvom svojih vojnih ladij. Na ostalih točkah polotoka smo sovražnika pregnali. Ogenj naših baterij je poškodo-val včeraj francosko križarko-oklop-nico »Jeanne d? Are«, na kateri je nastal požar, tako, da se je morala umakniti proti Tenedu. Takisto včeraj smo potopili pri vhodu v morsko ožino neki angleški torpedni rušilec. Poskus, ki ga je izvršilo dne 27. aprila 16 oklopnic in mnogo torped-nih rušilcev proti našim eksponiranim baterijam ob morski ožini, se je končal tako-le: Tisoči projektilov, s katerimi je obstreljeval sovražnik do večera naše baterije in naše infanterijske okope, so lahko ranili nekiitere naše vojake. NaSi projektili so zadeli dve sovražni transportni Jadji pred Sedil Bahrom. Ena se je takoj nagnila. Potopili smo nekaj col nov, na-pofnjenih z vojaki. Oklopnici >Majestic<' in »Tri-uniph« ste se poškodovani umaknili iz bojne crte. Sovrnžno brodovje že dva dni ni poskusilo napasti morsko ožino. Z ostalih bojišč ni javiti ničesar posehnega. O izkrcevalnih operacijah v Dar-danelah. Oraški »Arbeiterwille z dne 1. maja piše: Po dosedanjih poročilih je še vedno težavno si ustvariti pri-Mižro pravilno sedbo o dogodlcih v Oardanelah. Po grških poročilih so se zavezniki izkrcali v zapadnem delu zaliva, kateretca najscverncišo ločko tvori rt Suvki. Ta točka je oddaljena za M) km od južnoga rta polotoka Gaiipoli. Kot druga točka se navaia rt Helle v hli/ini razdejanegn fora Sedil Bahr, torej na južnem koncu polotoka. Kot tretjo točko imenujejo Kumkale na azijskem obrežju. Vsa ta izkrcania imajo namen zavzctie forov na evropski in azijski strani. Morda je s tem samo naznačen velik namen, znkaj nemo-goče se nam zdi, da bi bil cilj teh operacij ta, da bi zavezniki enostav-no udaril na fore. Na četrti točki so se zavezniki glasom grskih vesti iz-krcali na obrežiu zaliva Kseros. 65 kimometrov od južnega konca Gali-rolskega polotoka. Kot cilj tega izkrcania navajajo težnjo, da bi zavezniki prekinili zveze turske armade preko Bulaira. Vesti vz Carigrada se dado le težko spraviti v sklad s sed?j nave-denimi podatki. Vendar pa se da nemara iz današnjega turškega uradne-ga poročila sklepati, da se je vzdržal na kopnem vsaj del na evropski strani izkrcanih čet. Angleži priznavajo neuspehe pri DardaneJah. Angleški listi zbirajo sedaj argumente za neuspeh zaveznikov na Gaiipoliju. Znani strokovnjak Re-pington piše v »Times«, da so napravili poveljniki zavezniških čet največje pogreške, ako so podcenje-vali ogromne težkoče, na katere so naletele izkrcane čete. »Morning-post« računa, da se nahaja na Gaiipoliju sedaj najmanj 150.000 mož turskih čet, proti katerim bi morali poslati zavezniki mnogo večjo ar-mado, kakor pa je ona, s katero raz-polagajo sedaj. Ako bi hoteli to sto-riti, bi morali vzeti čete s flandrske-.ea bojišča, kjer jih pa baš sedaj najbolj nuino potrebujejo. f!n del angle-škega časopisja se je sploh začel hu-odvati na ćelo dardanelsko akcijo, češ, da je sekundarnega pomena. »Daily Mail« piše n. pr. »Odločilna zmaga nad Nemci v Flandriji bi tuđi Turke prav kmalu razorožila, med tem. ko jim najsijajneiši uspeh v Dardanelah prav nič ne pomaga. Flandrska fronta bi morala biti edi-na skrb naših generalov.« To so vidna znamenja nezadovoljnosti in raz-očaranosti, ki je zavladala na Angle-škem. Operacije se nadalju.iejo. »Pester Lloyd« javlja po angle-ških poročHih: Gperacije na gali-polskcm polotoku se nadaljujejo. Za-vezniške čete so zadele na raznih točkah na premočnega sovražnika, zato je bilo potrebno dispozicijo spremeniti. Tuđi obstreljevanje obrežnih utrdb se ie zopet pričelo. Boj se vrši z vso silo. Petrogradska brzojavna agentura poroča: Napad zavezniških čet na galipolskem polotoku ie zadel na nepričakovane ovire. Izkrcevanje čet pa se nadaljuje. • * Turske priprave v Trakiji. Iz Sofije poročajo: Turki so armirali utrdbe ob Čataldži z novimi nemškimi topovi ter utrjujejo z vso naglico Odrin. Odrinska posadka šteje sedaj nad 60.000 mož. 40.000 se naha[a pri Lile Burgasu. Ruski listi poročajo, da se zbira tuđi ob Bosporu močna turska armada. S kavkaškega bojišča. Iz Petrograda javljajo »M. N. Nachrichten« z dne 27. aprila: Generalni štab kavkaske armade razglaša dne 25. aprila: V okolici OItvja in ob obrežju st) naše čete nadaljevale ofenzivo. V dolini reke Aladkert se je naša konjenica zapletla v boj s Kurdi, iili razpršila ter jih potisnila proti jugu. V ostalih odsekih ni nobenih izprcrnemb. IZ NF.VTRALNIH DR^AV. Diplomatičiie konierence v Rimu. Iz Rima poročajo: Vest. da se uahajajo itali.ianski veleposlanik! že v Rimu ne odgovarja resnici. Dose-daj je prispel le pariški veleposlanik Tittoni, ki je konferiral s Sonninom in Salandro in katerega je zaslišal tuđi krali. Prihodnje dni dospe londonski poslanik marehese Imperiali. Mfnistrsf.a pc»svetovania. Iz Rima poročajo 30. aprila: Predvčerajšneni se je zopet sestal ininisirski svet, ki je razpravljal o zunanjepolitičneni položaju ter o ne-kateriii notranjepoiitičnih vprašanjih. .Min. svet je skloni! prepovedati vse zunainepolitične dehute v občin-skih zastopih pod kaznijo takojšne razpustitve. ter energično zatreti di-iaške demonstracije na visokih $o-lah, event. na ta način, da se uni-vtrze zapreio. Vesti, da so vpoklicani voiaški službi podvrženi v inozemstvu žive-či Italijani v domovino, so neres-nične. Itaii.ianski krali pri jrarihaldinskl slavnosti v Genui. Rimski »Messaggero-' poroča. da odide kralj Viktor Emanuel 4. t. m. v Genuo, kjer se udelei garibal-dinske slavnosti. Spremljala ga bo-deta ministrski predsednik Salandra in vojni minister Zupeili. 6. majnika poseti kralj mesto Pavia. Napetost med Bolgarifo, Srbijo hi Grško. Dunaiska >•■ Polit. Korespondenz« javlja oficijozno iz Sofije: Srbija in Grška ste baje sklenili posebno po-Rodbo, v kateri se je Grska obvezala šcititi srbsko n^kedonsko ozemlje proti eventualneinu napadu bolgar-skih četasev. Grki so baje že koncentrirali tri polke pri Doiranu. Ker se poroča, da so zbrali tuđi Srbi sko-raj ćelo divizijo v prostoru Štip-Gjevgjeli, so merodajni bolgarski krogi nekoliko vznemirjeni. Ministrski predsednik Radoslavov je zato tako srbskemu kakor bo1?carskemu poslaniku povedal, da bi morala Bol-garija izvršiti protiukrepe, ako bi se te koncentracije čet na njeni meji nadaljevale. Radoslavov je nadalje — kakor se v vladnih krogih zatrju-je — izjavil imenovanima poslani-koma, kakor tuđi zastopnikom tri-pleentente. da bi Bole:arija ne mogla ostati mirna, ako bi Srbija odstopila Grški del makedonskega ozemlja. (Gre tu pač za bitoljsko vprašanje. Op. ur.) To bi pomenilo za njo casus tielli. Na merodajnem mestu navzlic temu ne presojajo položaja pesimistično ter ne verjamejo, da bi hoteli Srbija in Grška izzvati konflikt z Bolgarijo. * General Savov v Bukarešti. Bukarešta, 30. aprila. (Kor. ur.) General Savov je došel sem. Vo?no posvetovanjie v Atenah. Berolin, M\ aprila. »Tagliche Rundschau- javlja preko Ženeve: Grški kralj je sklical vojno posveto-vanje, katerega se udeležijo ministri, šef generalnega štaba in pove-Ijujoči generali vseh armadnih zbo-rov. Upokiiconle esentirsniSi čr- novojniStov letniliov 1873 do 1877. Korespondenčni urad poroča: ] Sedaj se vršeče prebiranje v 1. 1873. do 1877. rojenth črnovoiniškl službi podvrženih bo končana 6. maja t. 1. Oni črnovojniški službi podvrženi, ki so bili spoznani kot sposobne za črnovojniško službo z orožjjem, bodo zilaj vpoklicani pod orožje in sicer se niorajo črnovojniški službi podvrženi avstrijski državljani — ki so bili v Avstriji ali na Ogrskem pri prebiranju — v kolikor nišo bili že dozdai vpoklicani v službo z orož-jem, oziroina so bili te službe opro-ščeni iz ozirov na javno službo ali Javni interes, priglasiti 1 5. m a j a t. i. pri c. in kr. dopolniinera okr. poveli-stvu, ki ie označeno v njihovi crno-vojniški legitimaciji, oziroina pri c. kr. domobranskem (deželnostref-skem) dopolnilnem okr. povelistvu, alimm 3o. Siev ^LUVf.isSKJ iMAK^u-, uiic 1. maja iyi5. stran 3, dočim bodo v AvstrijJ odbrani ogrski državljani dobili posebne vpoklice. Kakor izve c. kr. kor. urad, namera-vajo pri efiem deln nadotnestnih čet, v koiikor bo pri teh četah preveč moštva, gotovo šterflo vpoklicanih za kratko dobo zopet poslati na dopust. Pri tvm prideio v poštev v prvi vrsti najstarejsi letniki. Oziralo se bo predvsem na razraere, ki se mo-rajo posebno vposievati. Z ozirom na to, da je nuino potrebno delo na pcfjuu bodo prišli v poštev tuđi mlajši letnikL ypoklican|e saper arbitrirao ih k od- delkotn za rekonvalescente. »Fremdenblatt« reproducira Članak lista »Ostrauer Zeitung«, v kate-lem se pravi: Kakor uradno poročajo, bodo od zdaj naprej, dokler traia vojna.vse vojake, ki iih je vojaški zdravnik klasificiral kot točasno nesposobne in ki nimajo pravice do invalidske pokojnine, brez superarbitracije. ne glede na dobo službene nesposobnosti, uvrstili v oddelke za rekonvalescente, ki obstoje pri naših nadomest-niii bataljonih. Ta odredba vojnega ministrstva velja tuđi za nazai. Vsi tišti, ki so jih bili od prrčetka vojne potom superarbitracije kot točasno nesposobne poslali na dopust in ki nimajo pravice do invaiidne pokojnine, bodo vsled te odredbe tuđi takoj vpokli-cani. Vpoklicanci hnajo prosto vožnjo na železnicah in parnikih monarhije, in sicer le iz bivališča do kraja, kamor so bili vpoklieani. Pri blagaj-nicah železnic in paroplovnih družb se morajo izkazati s svoji mi vojaški-Hii papini in, 5e nimajo nobenega teh papirjev, s potrdilom občinskega predstojnika. Ta dokument mora imeti uradni pečat. Dnevne vesti. — Grof Tisza pri cesarjti. Vče- raj je prispel na Dunaj carski mini-strski predsednik grof Štefan Tisza. Po daljši konferenci z zunanjim ministrom baronom Birmnoni je bil grof Tisza sprejet od cesarja v privatni avdijcnci. Žvečer se je zopet vrnil v BudimpeŠto. — Novo vojno pcsojilo. Pri ravnateljstvu poštne hranilnice je bilo včeraj posve tovar je glede nove ga vojnesra pcsopla. D>locnega se ni se nič sklenilo in se bo posvetovanje Kadaljevalo v ponedeijek. Najbrž se napravi to drugo vojno posolilo ravno tako, kako prvo. — Prvi ruajnik. Šestindvajset let je tega. kar je biio na mednarodnem delavskem kongresu v Parizu skle-fijeno, da bo organizirano delavstvo 1. maj vseiej in povsod slovesno pra-znovalo, da tako pos^edoči medna-rodno solidarnost vscga delavstva. Letos delavstvo prvega majnika ne bo praznovalo. Vzrok je seveda vojna, ki pa ni samo praznovanja pre-prečila, ampak že ob svojem začetku razbila mednarodiiost'io solidarnost deiavskega stanu. Priđe čas, ko se bo lahko pojasnilo, kako so soenalno-demokratične stranke v različnih državah utemeljevale svoj sklep, da se vsaka pridruži svoji državi in podpira z vsemi močm; vojno svoje domo\ine, dokler ne bodo prema-gane nasprotne države. Zgodilo se je to na Francoskem in na Nemškem in v Avstriji. Povsod so socijalnode-mokratične stranke zapustile načelno stališče, formulirano na tolikih kon-gresih, ne ena ni poskusila preiskati in dognati vzroke sedanje vojne, vse so se postavile na stran svoje domovine, kakršno je ustvarila zgodovina, to se pravi: socijalna demokracija je kipatulira-la pred nacijonalno mi-slijo. Naravno je torej, da je razpadla mednarodna organizacija vsaj v toliko, da ji nemška socijalna demokracija več ne pripada. Sicer se po-samezni listi nemske socijalne demokracije v zadnjem času zopet z nekako vnerno zavzemajo za to, da bi se po vojni obnovila mednarodna solidarnost, a odmeva ne najdejo in Ledebur in Liebknecht sta v nemški stranki skoro osamljena in Marx in Bebel sta pri svojih rojakih pozab-)jena. — Glasovi o vojni. Vojna literatura se množi od dne do dne. Nam so pri sedanjih razmerah pri-stopne samo nemske knjige in popol-noma nemogoce je, izvedeti kaj pi-šejo francoski, angleški ali italijan-ski merodajni možje. Med nemškimi knjigami, kar smo jih dobili v roke, je nekaj takih, ki so vredne pozornosti, ene zaradi pisateljeve posebne veJjave, druge pa tuđi zaradi nazo-rov, ki so v njih izraženi. Tako n. pr. je profesor H. Vogt v Wiesbadenu izdal spis, v katerem razpravlja o vojni z Rusijo. Pred vsem konstatira H. Vogt, da ruska armada vsled vojne z Japonsko ni trpela, marveč se je materijelno in moralno zbolj-\al2L Izkošnie y minoJih mesecih. da so pokazale, da je rusko vojaštvo hrabro, da je dobro oboroženo in da je intendantura zanesljiva, Vojaške-ga človeškega materijala ima Rusija relativno manj, kakor Nemčija, namreč izvežbanega, ker je ljudstvo na Ruskem manj izobraženo, kakor na Nemškem in traja vežbanje vsled tega dlje, kar se zlasti sedaj čuti, ko je treba vedno move ljudi asentirati. Vzlic temu je Rusija nekak moloh in je bila vojaški podcenjevana. Pri tem podcenjevanju je igralo svojo vlogo tuđi to, da provzroči vojna na Ruskem revolucijo. Pokazalo se je pa, da ne misli na revolucijo nrti srednji stan niti inteligenca, ker vidi v Nemčiji nevarnega tekmeca v gospodarskih stvareh. Tuđi anarhisti m socijalisti ne mislijo na revolucijo, ker je vojna v njihovi ideologiji pro-vzročila nekak preobrat, kar kaže že to, da sta se knez Kropatkin in Burcev vrnila v domovino. A tndi kmečki stan ne misli na revolucijo, ker je koiikor toliko uzadovoljen z agrarnimi refonnami, ki jih je začel Stolypin in koncal Krivošejin. Vpo-števati je pa tuđi, da se je ruska vlada odločila za različne koncesije liberalnim strujam, med tem ko so konservativne stranke izgubile vpliv, ker so se prezgodaj oglasile za kapitulacijo pred Nemčijo. Glede finančnih in gospodarskih razmer, pravi rečeni pisatelj, da Je vsled za-tvoritve Dardanel za Rusijo nastala jako težka situvacija, a da vendar eksistenca države ni ogrožena in je preživljenje prebivalstva zagotov-Ijeno, kar je naposled glavna stvar, Prepoved prodajati alkoholne pijace je znatno pomnožila rezisteneno moč prebivalstva tako, da izoadek na drž. dohodkih od arkohola ni posebna nesreća. Sicer pa imajo ruski samostani tako ogromna premože-nja, da je že prvo skromno obdav-čenje vrglo 210 milijonov rubllev. \'rh tega je Rusija ena najbogatejsih držav, kar se tiče zlatokopov. Profesor Vogt končuje svoj spis z zatr-dilom, da kakor rase človek pri-merno vecjemu cilju, tako da bo tuđi Nemčija premagala vse tezave in svojo vojno z Rusijo srečno konča-la. V zbirki >^Zur Zeit und VVeltlage« je profesor dunajske univerze Lud-vik Moric Hartman priohčfl snis. v katerem razpravlja z višiega, filozo-fičnega stališča o sedanji vojni. Av-tor pojasnjuie, kakor se je iz sred-njeveške države plemeni'ašev razvila moderna država, v kateri je de-Iavni srednji stan ustvaril mogočne gospodarske organizacije. Pred vsemi druglmi državami je taka postala Nemčija; Rusija je bila zaposlena v Aziji in je vsled tega v tem razvoju zaostala. Angieška vedi vojno za cilje, ki so se že preživeli. Bodočnost bo narodom prinesla luč, prosveto in svobodo in bo uveljavila načelo, za katero se zdaj bori Nemčija, načelo -suum cuigue«. V isti zbirki prijavlja profesor Os\vald Redlich spis, v katerem pravi, da je Auglija hotela Nemcijo izolirati, da bi obnovila evropsko ravnovesje. ki je bilo z ustanovitvijo združene Italije in združene Nemčije pedrto. Iz te^a stremljenja ;e izviralo postopa-nje Anglije pri vprasanju v Maroku in pri Aehrenthalovem projektu o železnici skozi Sandžak. — Znani publicist in eden prvih ncmških strokovnjakov v trgovinskopolitičnih in kolonijalnih vprašanjih, Pavel Rohrbach je izdal spis »Zum \Velt-volk hindurch-, v katerem zastopa stališče, da si mora Nemčija izvoie-vati svobodo, biti kulturni in gospodarski voditelj v Mali Aziji, v vz-hodni Aziji in v Afriki. To so cilji, za katerimi mora stremiti vsak nem-ski državnik, a zmaga, ki oc'pre pot do teh ciijev, ne sine potlačiti odpo-ra in živlienjskih energij velikih na-rodovr in ne sine premagancem naložiti takih mirovnih pogojev, ki bi v sebi nosili gotovost, da se jih bodo dotične države pri prvi priliki po-skusile otresti. — Odlikovani slovenski vojak? Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 17. pešpolka Josip Klemenčič. straž-mojster 5. dragonskega polka Ed-mund Joras, ognjičar 7. polj.skega topničarskega polka Franc Zalokar. računski podčastniki !. razreda Ru-dolf Lukan 27. pešpolka, Franc Do-man}ko 5. dragonskega polka, Ferdinand Marko 27. pešpolka in višji podkovski mojster 2. razreda Josip Lapomik 3. gorskega topničarskega polka; dalje četovodja 47. pešpolka Anton Pezdiček in podlovec 20. lov-skega bataljona Iv.Šragelj. — Srebrno hrabrostno svetinje 1. razreda so dobili: praporščak Vladimir Vaulink, rez. praporščak Konrad Simnič, četovodja Fran Stare, desetnik Fran Levec, vsi pri 17. pešpolku, orožniški stražmojster službujoč sedaj pri 17. pešpolku Iv. Lobe. rezervni kadet pri 27. pešpolku Albert Trtnik ter rezervni kadet Fran Dečko in korporal Henrfk Me-dved, oba pri 47. pešpolku; štabni narednik Franc Golčman, narednik Franc Čepel, Gašpar Temelj, četo-vodji Josip Kaluza in Karo! Krajšek, korporal Franc Cokelj, Rudo!f Orač-nar, Ivan Kosi, Franc Metličar, Ma-tevž Vrhovšck in Ivan Jošt, desetnika Martin Krašovcc in Anton Po-žun ter infanteriMi Ivan Filipič, Jakob Petek in Ivan Poiočnik, vsi pri 87. pešpolku; desetnika 97. pešpolka Ivan Sarina in Josip Žuljan, korporal Alojzij Krpan in desetnik Mer-man Gabernik S. polj^kega topničarskega polka; narednik Anton Ada-mič, četovodja Anton Marincel, kor-porala Anton Locrar in Ivan Rodič ter desetnik Franc Prosen 17. pešpolka; četovodji Albin Koželj in desetnik Ivan Palčnik 87. pešpolka; korporal Franc PeterncI in infante-ri^t Jože Klanšček 97. pešpolka; četovodji Jos. Gorencelj In Alojzij Min kar. podlovca Tornaž Jurič in Josip Strisnik, ter lovca Anton F^rcfsr in Frnnc Konstantinič 8. !ov-skega bataiiona; naJlove^ Ivan Go-!ob, četovodja Alojzij Morvat in vod-ja patrulj Anton Kotnik 20. iovhKe-ga bataljona; stra/.mojsicr Franc Uregant 5. dragonskega polka, nad-lovec 20. lovskega bataijona Jakob Kuharič in rezervni praporščak 7. noljskega topničarskega do!ka Fran Tavčar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: korporal Franc Lavrc 7. pešpolka, infanterist Aleksander Arba in Leonold Vladika 17. pešpolka; praporščak Karol Kozarek, četovod-ia Karol Sitar, korporal Franc Ster-nad. črnovoiniški korporal Josir Orašček, inianteristi Franc Kos, Juri Kos, Karol Lovec. Ivan Melanšek, črnovoinik Simon Gor;čan. oficirski sluga Ivan Sinode], vsi !S7. pešpolka, inianteristi Konstantin Brumnot, Iv. Buzikin, Franc Kosoj, Franc Samce in Jakob Sila, vsi 97. pešpolka: četovodja Anton Ga'^ 7. lovskega bataljona; podlovci Albin Cirk, Ivan Tratnik, Peter Miklav, Franc Žagar. vodii ratrulj Anton Plevnik in Fran Sternard; lovci Blaž Mlaka, Štefan I3avcič in Anton Turk 8. lovskega bataiiona: rezervni računski pod-častnik Mihael Lebar, vodja patrulje Jos'p šoštar; lovci Ignacij Bud;a Fran Kolarič, Ivan Kozjak, Ivan Su-ran, Fran Zlobko in Alojzij Zugomi-ček 20. lovskejra bataljona: štabni narednik brzojavnega polka Ivan Stračnik; korporali Ivan Lavrenčič Ivan Resmnn, Ivan Volčiak; nared-niki han Hrovat, Ivan Krotik. Peter Ujaka in Ivan Župane; infante-risti Josip Hrovatič, Matevž Jerina, Fran Ju van, Ivan Ksr č, IVletod La-jovic, rranc Vok. Alirko Guzica, Franc Petrič, Anton Saine in Mihael Zalokar 17. pešpolka; rezervna dra-cronca 5. dragonskega polka Franc Kljun in Alojzij Petek: infanterist 27. pešpolka Florijan i?umi, četovodja Ivan Vrečko in korporal Konrad Šemanik 47. pešpolka; kadetie v rezervi Ivan Babi, Leopold iMatej, Iv^an Predikaka in Ludovik Struga-ta; narednika Franc Krivonog in Franc Panič; četovodje Peter Ba-tič, Martin Blaj, Marko Janžekovič, Anton Pekorsck, Josip Turnšek. Konrad Bezjak: korporali Antor Adelšek, Feliks Božič, Luka Maj-hen, Anton Meršnik, Alojzij Munda, ftetnn Robič, Ivan Vranič; deset-niki Ivan Jošt, K^irol Klakočar. Martin Kramperšek, Ivan Ogrin, Martin Robinšek, Franc Vrečar; infanteri-^ti Martin Ahac, Marko Babič, Ivan Brczovnik, Franc Bric, Ivan Brnko. Martin Dolinar. Vladimir Glavič. Jakob Gobec. Franc Grasinar, Ivan Korenjnc, Ivan Kosar, Karol Kranjc, Franc Lušnik. Pajko Malus, štefan Majcen, Mcirtin Miško. Anton Mrak. Franc Osek, Josip Penič, Alojzij Rupar, Ivan Selič, Pavel Scnie, Iii-larij Trnik. Mihael Virand, Ivan Vrečko in Blaž Župane, vsi pri S7. pešpolku; infanteristi Ivan Bavdaš. Sitnon Bratonja. Štefan Jeromič, Iv. Milotič, Franc Peternel, Josip Pojavni !:, Franc Tavš, ter črnovoinik Matija Juriševič, vsi pri 97. pešpolku. — Slovenski častnik — od!i!*:o-van od n-emškega cesarja z že2eznim križcTi. Polkovnik fr. Fridcrik Sir-c a , brat žalskega župana g. Josipa Sirce, je odlikovan od ncmškega cesarja z železnim križem. Gospod Sirca se je na čelu svojega topničar-ske^a polka ponovno odlikoval na raznih boiiščih in mu je naš cesar že tekom vojne podc!il red^ železne kro-ne. Gospod polkovnik Sirca je men-da prvi slovenski častnik, ki je dobil nemški železni križ. — Kdo ve kat? Potresa se ođ meseca novembra Anton Kralj, domobranski polk št. 27. 3. uadb-mestna stotnija. doma iz Zapotoka nad Igom. Kdor bi o njem kaj vedcl, naj to sporoči na nnslov: Gdčna. Na-na S i r n i k, Ljubljana, Osoje. — Nadalje se nogreša Fran Porenta, desetnik 17. pehotnega polka. 10. stotnija, vojna pošta 32. Od njega ni nobene vesti že od 16. septembra 1D14. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči na naslov: Ana š k r i b a, Podnart. Gorenjsko. — Pogreša se desetnik Josip Savelj 27. domobranskega pešpolka, 12. stotnijc, vojna pošta št. 48. Odšei je na bojišče dne 15. avgusta, zadnje poročilo sem dobil dne 8. decembra. Prosim onega, ki bi o njem kaj vcdel, naj blagovoh sporočiti Ma-tiii Š a veli u pri gosp. E. Jerasu, Ljubljana, riranilnična cesta št. 10. — Stotnik gospod Josip Rus, ki je pri zavzetju I^rzemvsla prišel v rusko vjetništvo, je zopet pisal svojemu bratu g. dr. Mavriciju Rusu in sicer to pot iz Moskve. Pismo je bilo oddano II. aprila in Je razmero-ma hitro prišlo v Ljubljana. Stotnik Rus naznanm, da potnje »iz bolnice v bolnico«. V Moskvi je na^el profe-sorja dr. Grošelia in račnnskcpra ofi-cijala pri finančneni ravnateljstvu O^orelca. Oba sta težko ranjena. Tuđi poroča, da je bil dr. Levičnik dne 25. novembra v Przemvslu pokopan. — V ruskem vietnistvu se na-haia medic'nec Fedor L u k a č, ki je bil preje d.Me časa v bolnišnici belgijske vojasnice v Ljubljani. Pisal je iz Uježina, kier se mu sodi razmero-ma dobro. * — Ogla-H se «e iz niskesra vjet-ništva. Rezervni poročnik gospod dr. Josip Zdolšek, ki je bil v Prze-myslu in ni bilo že več ko dva me-seca nobene?:a poročila o njem, se je otrlnsil sedaj iz Astrahana na Ruskem z brzojavko: »Sem zdrav in vjet.« O drugih na^ih ožjih rojakih, ki ^o bili tuđi v Przemv^iu, se ni poročil. — Iz ruskeca vjetnlštva se je oglasil Paniiel Scfman, četovodja 1. stotniie, 27. domobranskega peš-j»olka. Nahaja se v Sam tovu ob Volgi. Godi se mu dobro. Z njim skupa? sta še dva Slovenca iz Kranjske in en Štajerc. Bil je preie v Voronežu v bolnici in se mu je rana, ki jo je dobil, že zacelila. O svojem domovanju piše sedai: Saratov je zelo veliko mesto, približno kakor Trst, samo več prebiv^Jcev ima. Tuđi hribi so tu, samo ne naši snežrnki. Sne^a je tu malo v primeri z mojo domišljrjo. Skozi mesto teče reka Vol^a. H koncu vošči še vesele božične praznike, ker je bilo pismo cddano dne 6. decembra 1914. — Transport ranjeneev. Danes zjutraj, rnalo pred 7. uro je dospel v Ljubljano transport raniencev iz Karpatov s 354 ranjenci. Med temi je bilo 284 lahko in 70 težko ranjenih. Bili so že kakiti 10 dni v karanteni v Mitri na Ogrskem. Med njimi je bil rudi en umobolen, ki so ga prepeljali v bolnišnični oddelek prisilne delav-nice. Lahko ranjene so prepeljali v Belgijsko bolnišnico. težko ranjene pa v Mladiko. Med ranjenci so bili zastopani nairazličnejši polki in narodnosti. Transport sta prevzela štabni zdravnik g. dr. Geduldi-cr e r in polkovni zdravnik g. dr. Herzmann. Navzcči so bili pod-predsednik RdeČega križa polkovnik pl. P e t r o v a n , prvi delegat ces, svet. M a t h i a n , zastopnik sanitet-nega oddelka deželne vlade g. dr. P o 1 e c , zastornik mestnega zdrav, urada f^zik g. dr. K r a j e c. Z znano točnostjo sta preskrbela prevoz v najkrajšem času g. poslanec Turk in g. D a c h s na 40 vozovih in 2 av-tomobilih. — »Zlato za železo«. Oticijalna pomožna akcija »Zlato za že!ezo« v prid siromašnim svojcetn in zaostalim naših vrlih vojnikov ter njim samim, je nabrala že dva milijona kron. V kron ovi nah neprenehoma pridobi-vajoča ta!, se nadaljuje akcija na Du-raju brez prestanka, kier so se že stotisoci gnetli v njeno pisarno, da se udeleže akcije. Tuđi naši rojaki v inozemstvu prispevajo ped vodstvom vrlih mož k pomožnemu delu \n izkazujejo s tem zvestobo svoji domovini. — Znatne darove je žabe-Ježila akcija tako iz Berlina, Konšgs-ber^a, Gaiaca, Cnrfcrada in Almerl-je (na Španskem). AKcija, ki je naj-pcliudnejši in najuspešneiši pomoček vojne oskrbe, pa je tuđi. kar se več-krat spregleda, velikega narodno-gosDOdarskega poinena, ker dovaja svoje zelo izdatne zaloge zlata in srebra — doslej je donesla 460 kilo-gramov čistega zlata v vrednosti okroglo 1 in po! milnona kron in 1930 kilogramov čistega srebra v vrednosti okroglo pol iTiiliiona kron — kovinskemu zakladu avstro - ogr-ske banke, s tem pa množi podla^o kroženja bnnkovcev in omogoča pomnoženo izdajo bankovcev, da se zadosti potrebi denarja in kredita. V Nemčiji je apel na domoljubje in na zdravo mišljenje prebivalstva v kratkem času dosegel uspeh, ki je prcse^cl vse pričakovanjc. Izza začetka vojne je došla državni banki iz zalog hišnih gosnoclarstcv skoro cna nilijnrda mark zlata; mo-gočna finančra sila našega zavezni-ka slon] večinoma na tem poveča-niu »zlate odcje« državne banke. Bi- la bi izredno srečna združitev patri-jotskega delovanja dobrodelnega mišljenja in narodna - gospodarske razsodnost?, ako bi š^rši kro^i prebi-va!i;tva naše države, upoštevajoč resnoj3o sedanje dobe, fzvlekli svojo šaro iz dragih kovin, zlasti iz zlata* ki leži žanje brez vrednosti, nerab-Ijena v om ara h in skrinjah, ter svoje zlate novce, ki jih skrivajo vendarle iz neosnovane boječnosti, ako bi iih izročili akciji --Zlato za železo« in $ tem v interesu zmage naše pravične stvari, prispevali tiKli. da se okrep? naša finančna pripravilenost za vojno. — Darovi za akcijo se sprejc-majo v Ljubljani, Knaflova ulica št 7 pri predstojniku podružnice Avstro-ogrske banke, gospodu l\\,mi Gre-poriču. — Setveni dopusti za vojaštvo. V zadnjem času dobivajo vojaki pri armadi na boinem polju od svojih do-mačih številna pisma, v katerih se pozivijajo, naj prosijo dopusta za izvršitev pomladne setve. To dokazuje, da so navodila, izdana o voja-ških dopustih za zagotovitev po-mladanske setve, pri priz^idetem prebivalst\'u še vedno napačno tol-mačijo. Zato se ljudstvo ponovno opozarja. da se moštvu armade na bojišeu sploh ne morejo dovoliti, in so tud: vse tozadevne prošnje brez koristi. — Za obdelanie polja onih vojakov, ki so na bojišču pred so-v razni kom, se je zadostno preskrbe-lo na drug način, zlasti z zaveznosti-mi, ki so se naložile v tem ozini ob-činam. Dopuste za obdelovanje polja — in sicer v naj višji izmeri 14 dni — je mogoče dovoliti. v koPkor to dopuščajo tozadevni vojaški interesi, samo moštvu, ki je kmečkega stanu in služi pri voiaških četah, na-domestnih če:ah, zavodih itd. v za-Iediu (zunaj boinega polja). Za dopuste te vrste lahko zaprosi a!i vojak sam, ki hoče dobiti dopust, ust-meno pri pristojnem vojaškem po-veljstvu, ali pa njegovi domači potoni poiitičnega okrainega oblastva. Na prošnje, ki bi se vlagale neposredno pri c. kr. ministrstvu za de-želno brambo, se more prav tako malo ozirati, kakor na prošnje za dopuste vojakov, ki so pri armadi na bojišču. — Skrb za pribežnike. (Iz raz-pisa c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 13. aprila 1915, štev. 16119.) Na stotisoče avstrijskih po-danikov so pregnale vojne operacije od domače grude v zahodne dežele, kjer čakaio vrnitve v svojo domovino. Vsi državni uradi, ki se bavijo s pribežniškim vprašanjem, so se uspešno potrudili skupno z avto-nomnimi korporacijami, da so pri-bežnike začasno nastanili po raznih za to določenih kronovinah. Državna uprava je prevzela stroške za na-stanitev, prehrano in obleko, ttr si sedaj prizadeva, omogočiti pribežni-kom iz državnih sredstev z moralno in gmotno podporo privatnih krogov tuđi izpolnjevanje verskih, kulturnih socijalnih in zdravstvenih potreb Učinkovitost teh ukrepov pa je od-visna od pravilnega pojinovanja teh nalog s strani državnih in avtonom-nih oblasti in organov, kakor tuđi s strani prebivalstva, ki je za časa vojne svoj patniotizem in svojo zavest celokupnosti cb najrazličnejših prilikah sijajno dokazovalo. Tuđi tu je treba dejanskega sodelovanja. Pri-bežniki, naj se je tuđi temu ali one-mu posrećilo, resiti si nekaj sredstev za prežitek, so ločeni od doma, vr-ženi iz svojega, čeprav mogoče skrornnega delokroga, so si na ne-jasnem glede usode svojih domačij. najbližjib svojcev, ki so jih v naglici pustiti. Zatorej je upravnim ••-■-ali na begu izgubili, ali morali doma sposkam resno naročeno, naj upo-Števajo težavno stališče pribežni-kov, ter jim gredo v vsakem oziru na roko, da jim olnjšajo težke žrtve, ki jih morajo nositi z ozirom na ce-lokupno državo. Naše prebivalstve je od začetka vojne doprineslo s svojim dejanskim sodelovanjem pr.: premnogih pod državnim pokroviteljstvom stoječih komisijah za pri-bežnike jasen dokaz resničnega so-čutja z usodo pribežnikov. Pokazalo je, kako je prešinjeno z zavestjo, da je slehernemu državljanu dolžnost, s prijazno dobrohotnostjo brez ozira na veroizpoved in narodnost spreie-mati sodržavljane, ki so morali be-žati v neogrožene pokrajine, dolž-host, kateri se pod orožje nepoklica-ni z veseljem uklaniajo. Tako na vse strani razumno in ijudomilo mišljenje in ravnanje vzbuja pač tuđi pri-bežnikom zavest, da se njihove žrtve povsod upoštevajo, krepi čut skup-nosti, ki veže v teh hudih časih narod z narodom, in je tuđi krepko jamstvo za edinstveno sodelovanje ob vzpostavljanju gospodarskega življenja po končani vojni. — Uiiirliivost v vojni in v miru. Sedanja svetovna vojna zahteva ogromnih človeskih žrtev. Spričo tega umiranja v masah opozarjajo statistiki na umrljivost v mirnih <& Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne I. maja 1915. 98. stev. &Bi. Nemški statistiki so izračunali, da je za časa rusko - japonske vojne v enem letu za 3/4^ več ljudi jamrlo, kakor v normalnih časih, v sedanji vojni pa da se je umrljivost za 18% povećala. Za Francoze so ti statistiki izračunali, da se je s to yojno pomnožila umrljivost na Fran-coskem za 60 do 70% (??) in da se bo vsled vojne število Francozov absolutno zmanjšalo, ker ni toliko porodov, kakor pade ljudi. Za Nem-ce, pravijo ti statistiki, da jih bo po vojni več. češ, porodi bodo nado-mestili padle. V mirnih časih umrje jv E\Topi povprečno računano vsa-ko leto 10 milijonov ljudi. Na Nem-škem jih vsled nezgod umrje na leto jpovprek 10.000. samomorov je po-rvprck 14.000, umorov pa povprek jJOOO. Izmed odraslih industrijalnih idelavcev ponesreči do smrti skoro ,vsak deseti; rudmških delavcev ponesreči povprečno v rudnikih .en dan toliko, kakor jih od enakega šievila vojakov pade en dan v vojni. Nizko cenjeno stori v Evropi vsako leto namreč v mirnih časih, 150.000 ljudi nasilno smrt. Kuga umori v Indiji na leto 700.000 ljudi. — Prijatelj alkohol. Zgodilo se je že vse polno slučajev, da je vojake zadela stroga kazen, ker so bili v službi pijani. Zdaj je bil zopet obso-len tak vojak. Ćrnovojnik Josip Ka-petac v Naborjetu se je napil žganja tako, da ni bil zmožen za službo in Je bil zaradi tega obsojen na štiri cnesece ječe. V vseh državah vidi-tno, da je sedanja vojna rodila spoz-nanje, kako strašni so učinki alkohola. Francoz Herve, ki je sicer eden jafekstremneiših socijalistov, zasto-pa ćelo nazor, da bo francoski narod, torej narod 40 milijonov duš, v >to !etih izumrl, če ne bodo številnej-^i porodi nadomestili izgub v sedanji vojni in če se ne odpravi in ne zatre tlkoholizem. Kaj pomeni alkoholizem Z2L naš narod, tega pač ni treba zdaj razmotrivati, a gotovo je, da se bo 00 vojni, ko se bo smelo zopet svo-oodno pisati, zacei proti alkoholizmu lajhuisi hof. — Pritožbe glede zvišanja cen ^ovejemu mesu. Iz gospodinjskih srogov se nam piše: Poleg kruha je neso najvažnejša človeška hrana. Moka se je znatno podražila in se za drag denar le težko dobi: cena mesa proti lanskemu letu se je podvojila in, cakor kaže. bo še poskočila. Nastala je neznosna draginja. Poklicane oblasti se bodo morale resno baviti 1 vprašanjem, kako vedno narašča-}oči draginji priti v okom. Tujci so nam skoro vso živino pobrali in vsa živila, ki jih Kranjska prMela. Na semanje dni pokupijo tuji kupci skoro vso, na semenj prignano živino in jo izpeljejo v druge dežele. Na zadnjem sejmu v Ljubljani so — kakor je poročal »Slovenski Narod« — tuji kupci skoro vso prignano klavno živino pokupili, tako, da ni za Ljublja-tk> prav nič ostalo. Svoje agente imajo povsodi nastavljene. Ne le, da žtvino kupujejo po vaseh, jo tuđi po cestah, ko jo kme.t pelje na semenj, pokupijo. Ako pojde to tako dalje, bo v kratkem isto nastalo kakor z mo-ko. Živine ne bo in meso bo tako drago, da ga ne bo preplačati. Kaj bo-mo jedli? Kruha ne bo, mesa si bodo pa kvečjemu le imovitejši .sloji mogli prfvoščiti. Zadnji čas ie, da pokli-cani faktorii kaj store. da se zabrani izvažanje živine iz dežele. Ce je mo-goče, če ie opravičen, naj magistrat prepove izvažanje mesa in drugih iestvin, ki se pripeljejo na trg. Tako pokupi neki bivši klavec na trgu vse boffše meso in je pošilja proč. Zoper takega prekupca. ki le dela draginjo, bi se moralo energično nastopiti. Trg je v prvi vrsti za ljubljansko prebi-valstvo in ne preknpce. Tuđi me-sarji se morajo držati tega načela. Sedaj so mesarji zonet zvišali ceno mesu in to kar za 60 vin., tako, da moramo plačevati meso kilogram po 3 K 60 vin. Res je, da je živina draga, res je pa tuđi, da je cena kožam znatno poskočila in morda bi ne bilo treba cene mesu zvišati, 3 krone kilogram je le dovolj drago. Pri sedanji draginji živil prosimo ljubljanske gospodinje, naj se prepove, izvažati meso in druge jestvine in naj dezel-na vlada prepove izvoz klavne živine iz dežele. — Ivan Nabernik t. V Ljubljani je umri v starosti 73 let upokojeni sodni svetnik in posestnik gospod Iv. Nabernik. Pokojnik je služil v raznik krajih na Kranjskem in je bil mnogo let predstojnik okrajnega so-dišča v Litiji, povsod priljubljen in gpoštovan kot blag mož, vesten sod-nik in iskren, dobrohoten prijatelj ljudstva. V javnosti ni nikoli nasto-pil, ćelo svojega imena ni pustil na-tisniti, kadar le storil kaj dobrega. [n storil je mnogo dobrega! Tiho je ^odpiral vsako slovensko stvar i« pomagal vsakemu društvu, če je ^poznal, da njegovo dek> *©s 94q£i ilovonskemu narodu. V Ljubljani |e live! tako tiho in iteopačeiia, te ga ie rnvmak* fe moto ludi. Hbl "^*^ zborovanje, na nobeno veselico ga ni bilo, nobene priredbe se ni udele-žil; le od daleč je vse gledal, a če je videl, da je kaka stvar potrebna podpore, je prišel tiho blizu in je po-ložil na mizo znaten dar. Tuđi v uredništvo »Slov. Naroda« je prišel dne 8. junija 1910. in nepozabne so nam besede, ki jih je takrat izrekel; dejal je: »Slovenski časnikarji ste najzvestejši in najbolj nesebični slu-žabniki slovenskega naroda; največ ljudi sicer ne zna vašega dela ce-niti in se ne zaveda, kako velikan-skega pomena je »Slov. Naroda, a jaz znam to ceniti in prosim, da me sprejmete za ustanovnega člana društva slo\renskih časnikarjev.^ [V teh besedah je pokojnik položil na mizo 200 kron kot ustanovnino in 4000 kron kot darilo društvu ter do-stavil: »I"a prosim, da se moje ime ne natisne v listu.« Društvo slov. Časnikarjev je v zahvalo za to darilo in v zahvalo za izrečeno priznanje siov. časnikarjev izvolilo pokojnika za svojega častnega člana in mu iz-ročilo uinetniško izdelano diplomo. In zopet je blagi gospod prosil, naj se njegovo ime ne imenuje v listu. Pokojnik je bil tuđi častni član »Glas-bene Matice« in morda še tuđi kake-ga drugega društva, kar pa nam ni znano, saj si je najbrž pri vsakem izgovori!, da se mu ne izreče nikaka javna zahvala. Tiho mecenstvo, pod-piranje zaradi stvari, žrtvovanje za dober namen brez ozira na lastno osebo, to je pač izraz izredno pieme-nitega mišljenja in to najbolje karakterizira pokojnika.Tiho in neopaženo je živel in darova! stotake in tisoča-ke za pospeševanje slovenske stvari in tiho je tuđi zaspal. Slovenski časnikarji mu ohranijo časten spo-min, ki bo toliko toplejši in presrč-nejši, ker ravno pokojnik ni bil čas-nikarjem ničesar dolžan« Nobeno pero ni zanj nikoli zapisalo nobene vrste, noben list se ni ž njim bavi!, noben list mu ni nič koristi!. Koliko je ljudi, ki jim je časopisje že pomagalo na površje, jim izkazalo vse mogoče usluge, jih branilo v hudih urah, se ž njimi borilo v težkih bojili, jim koristilo v zasebnem in maten-jalneifi oziru, pa se še zavedli nišo, kaj se jim je storiio. Pokojnik pa ni ničesar zahteval in ni ničesar irnel od časopisja. a cenil je njegov po-men, cenil vrednost časnikarskega dela in to pokazal z dejanjem. Cvet-ka hvaležnosti, ki jo položimo na njegov grob, ne bo nikoli ovenela. — Narodna zaiožba ima svoj občni zbor dne \5. maja t. I. ob 6. uri zvečer v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda<;. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnecra zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo preglednikov raču-nov. 6. Sklepanje o vporabi čistega dobička. 7. Volitev predsednika in 4 članov. 8. Volitev 2 preglednikov ra-čunov. 9. Izprememba praviL 10. Slučajnosti. — Pri koncertu Glasbene Matice dne 8. maja bo pel gospod operni pevec zagrebškega kr. hrv. kazali-šča Josip Križaj nekaj no/ih, iz-vimih, izbornih slovenskih pesmi, ki se doslej še nišo izvajale, ker brez velikega glasu in mogočnega dusev-nega izraza uspešno nišo izvedljive. A. Lajovičeva »Romanca- (besede Murnove) je vzAišena himna na či-stost; istega skladatelja »Poljub« (po nemškem), pa izraz strastne ljubavi. Dr. G. Krekova »V brezupnosti« (besede S. Jenkove) je kremenit, mr>-gočen izraz prav Horacijevi prošnji: >Moči, mo-či mi daj, moj Bog, tak krepke kakor zid gora, da če se ruši svet okrog, propast me naiđe še mo-žal« Pel bo dalje v navadnem duhu zloženo, humoristično, najnovejšo pesem, staroste naših skladateljev Fr. Gerbića »Pojdem na prejo« (O. Zupančič), iz svetovne glasbe pa spev Dalanda iz R. pl. Wagnerjeve-ga »Večnega mornarja«. — Napačne vesti glede »Planin-skega Vestnika«. Razni slovenski listi so prinesli vest, da bo »Planinski Vestnik«, glasilo »Slovenskega pla-ninskega društva«, po vojni prenehnl izhajati. Ta vest je popolnoma na-pačna! Nasprotno je res. Na zboru delegatov S. P. D. v Ljubljani dne 11. aprila se je razpravljalo tuđi o »Planinskem Vestniku«. Pri tej prili-ki se je na predlog delegata savinj-ske podružnice S. P. D. skienilo, naj se izdajanje »Planinskega Vestnika« opusti za čas, dokler trafa vojna, ker si s tem društvo, ki je v financijal-nem oziru vsled nepričakovanih vojnih dogodkov v zelo kritičnem položaju, prav mnogo prihrani. Čirn pa bo sklenjen mir, bo »Planinski Vestnik« zopet }el redno izhajati, morda ćelo v povečanem obsegu. da se s tem odskoduje člane S. P. D., ki imajo pravico, da dobivajo >Planki-ski V7estnik«. — Otvoritev mestne vofeie peka-ri|e. V torek, dne 4. maja se otvori raestna vojna pekarija. Kruh se bo dcMual le na rnisfihap izkfazzuce. M pofiedeljek se bo na Marije Terezije ' cesti (Jenkova pekarija) in na Tur-jaškem trgu (bivša Verbiceva pro-dajalna) prodajal kruh iz mestne pe-kariie za poskupnjo vsakomur na krušno karto. Več povedo lepaki. — Prijave za niestno vojno pro-dajalno. Od ponedeljka naprei se bodo na mestnem magistratu < tržni urad) zopet sprcjemale prijave za mestno vojno prodajalno in sicer do 7. maja vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure. Več povedo lepaki. — Papir se je podražfl. Papiruice so podražile vse vrste papir do 2č*r)o. To poJraženje izvira iz gole dobicka-/ Mjnosti in ni prav nič utemeljeno. Javna knjižnica Gospodar-skega in izobraževaJne^ra društva za dvorski okraj je izposodila v mesecu apri'u olK\ v prvih letošniih 4 me-secih skupaj 14.687 knjig. Knjižnica poslute v društveni sobi. Pred igri-sčeiii šf. 3 (nasproti Marčana na Rimski cesti) ob sredah, putkih in sebotah od 6. do 8. zvečer in ob ne-deljah in praznikih od 10. do 12. do-poldne. Postopno je vsakomur. — Mestna zastavljalnica Ijub-ljanska naznanja slavnemu občin-stvu, da se vrši redna mesečna dražba, in sicer dne 14. maja t. 1. v decembru 1913 in v januarju 1914 zastavljenih dragocenosti, dne 15. maja 1915 pa za v februarju in mar-cu 1914 zastavljenih efektov (blaga, perita, strojev, koles iti.), vršeći se vsak dan od 8. do 12. dopoldne v uradnili prostorih, Prečna ulica 3. — Posebno se se opozarla, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obno-vitev zapadliii predmetov, temveč le naikasneje zadnji uradni d^n za stranke pred dražbo. — Pečenje krompirja. Petcr Ales, prodaialec kiobas in klobasic v Solskem drevoredu, je začel peči krompir kot pridevek h klobasam in klobasicam mesto kruha. Umria je v Starem trgu na No-tranjskem gospa Katarina Majerle. Boci ii blag spomin! Ukraden denar — nazaj prire-šen. V Hrašah, v kranjskem okraju, je neznan tat ukradel neki posestnici iz omare listnico, v kateri je bilo 360 kon denarja. Vse iskanje no storilcu je bilo brez uspeha. Minoli teden pa je tat ukradeni denar skrivaj prine-sel nazaj, bodisi ker se je skesal, ali ker se je bal, da mu pridejo na sled. t Marija Lapajne. Pne 26. t. m. je v Idriji po dolgi mučni bolezni umrla gospa Marija Lapajne, ro-sestnica in trgovka. Mrtvaški oder so ji cbsuli dor'ači, prijatelji in znanci z dehtečim cvetjem, s Šapki in venci. Med cvetjem pa je že tako blaženo spala ona, kakor nr>re spati le tišti, ki je v svojem življenju delil kot pokojnica le ljubezen in dobrote. V dolgih vrstah so se prihajali k odru poslavljat vsi oni, ki so ceni1:, spo-stovali in linbili ljubo traspo Mari, in mnogi, ki jim je storila dobrega, ko-likor je le mogla. Pne 28. aprila pa smo jo snremili na prijazno nok.v pališee k Sv. Križu, da si ondi cd-pocije med svojim i Ijubimi Idrijčani. Ko smo jo polagali v grob, ie nad pokopališčem gori v lesovju Magda-lenske gore med brstečim bukovjem prepevala kukavica, v mehkeni po-mladanskcm soincu se je kopalo ze-lenje mlađega gozda, čigar lepotc^ je pnkojnica, sama gozdarjeva hči, umela uživati z vso dušo. — K pogrebu je prihitela vsa Idrija: uradni-ki, rudarji, meščanl. Re?ni so bili obrazi pogrebcev, brati je bilo z njih vse iskreno sočutje, s katerim je na-polnilo njih srca slovo od drage pokojnice. Rajna je bila otrokom in vnukom svojim nad vse dobra mati in star.'i mati, sosedom modra sveto-vaika in blagoliotna pomoćnica, re-vežem velikodušna dobrotnica. Ko ji je smrt nenadno ugrabila moža v cvetju njegovih let in v dobi nnj-uspešnejšega trgovskega delovanja, je sama vodila trgovino s čipkarni s finim oknsr>m in nenavadno vnemo ter pridoliila svoji tvrdki splosen ugled. To zlato srce naj se sladko spočije v ljubi zemlji domaći! Iz 2a!ca. (t Franc Ju van.) Iz žalske podružnice c. kr. štajerske kmetijske družbe nam pišejo: Pobili smo obvestilo iz Gradca, da je dne 27. aprila umri nenadoir.a vsled srčne kapi generalni tajnik c. kr. staj. kmetijske družbe g. Franc J u-v a n v 54. letu svoje starosti. Na ga-Iiskem bojišcu je družba zgubila svojega slovenskega tajnika g. inž. Hol za; sedaj nagloma umrli prvi družbin tajnik g. J u v a n se je v družbinem glasilu z izvanredno to-plimi besedami spominjal dela, ki ga je g. H o 1 z v kratkem času svojega službovanja opravil za družbo. G. Juvan je služboval pri družbi 13 let in je storil veliko tuđi za povzdi-go spodnještaj. kmetijstva. Kot bivši ravnatelj kmetijskih sol v Hebu in Celovcu Je razpolagal z obsežnirn strokovnim znanjem, pri družbi pa je pokazal tuđi mnogo organizatorič-nega talenta; število članstva se je povzdignilo. Z Juvanom je utrpe-la družba veliko zgubo in prav že-leti bi bilo, da bi se posrečilo najti primurno nadomestilo za njega, kakor za g. H o 1 z a. Ni dvoma, da družba rabi v teh kritičnih časih slovenskega tajnika, da gre tem kižje spodnještajerskim podružnicam na roke. Iz Maribora nam pišejo: (Dra-g i n j a v Mariboru.) Cene raznim živilom so zopet izdatno poskočile. Najobcutljivejše so seveda pri onein živežu, ki je često popolnoma nepogrešljiv. Posebno čutiti je to pri mesu. Čuditi se seveda temu ni posebno. Preveliki konsum začetkorr vojne, je stanje vse živine izdatno znižal, tako, da po severnem Spod-njem Štajcrju kmalu sploh ne bo več dobiti primerne klavne živine. Ne dolgo temu, sredi aprila, se je na se^mu prodajalo 4 do 5 tednov staro tele za 120 K do 170 K, a tele 8 do 9 mesecev po 190 K do 220 K. Kravo, srednjo, se je mcstonia plačevalo po 600 K, a vola — do 1400 K. Svinjine je zelo malo in se je podražila pone-kedi za en in polkrat. Brav je isto-tako poskočila v ceni za dobro tret-iino. Mnogo krivde, zlasti pri mesu, je tuđi na odjemalcib, ki večinoma kupujejo živino na prvo ceno. Z meko, cijeni itd. ter r, špiritom je isto. Poslednji se prodaja po 1 K 30 v li-ter v mestu, le v skiadišču želczni-čarjev se dobi še — po 72 v liter. Mlcko velja 36 v in le redko je dobiti jajce za 10 v. — Preskrba civil-nega prebivalstva je bila skraja, v koliknr je prišla kot oskrbovateljica v poštev občina, zelo okorna. Sele na javno zahtevo se je magistrat po-trudil, poskrbeti za več prodajališč. ozirorna oddajališč krušnih, moćnih in rižovih kart. Naval k tem odclaja-Iiščem je vedno zelo velik. Od mino-le nedelje naprej tuđi po gostilnah in restavracijah ni dobiti več kruha brez krušr>ega listka, razun na kolodvorski restavraciji, pa tuđi tu le za tište, ki se z voznim listkom izka-žejo, da imajo pred seboj daljšo vožnjo. Umri je v Gorici v bolnišnici g. Karol M 1 e k u ž , bivši učitelj v Brdih, doma z Bovskega. V Gorici se je poročil ondotni trgovce Anton K o r i t n i k z gdč. Ido B r g i n c e v o iz Srpenice. Privatni a\toitiobiii smejo v smislu odredbe tržaškega namestni-štva* voziti od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj v političnih okraiih Gorica. Gradišće. Tržič (Monfalcone) in Tclmin samo če imajo dovoljenje brigadnega poveljstva v Gorici. Umri je v Lovrani stotnik domobranske havbicne divizije Edvard Z o 11 i g. Njegovi sorodniki naj ta-koj naznanijo svoj naslov častniške-inu koru nadoinestne baterije L. F. H. D. Nr. 46. Dunaj, Kaiser - Ebers-dorf. Stoletnica hrvatskega književnika. Dne 29. aprila je poteklo 100 iet, odkar se ie v Dubrovniku rodil hrvatski pesnik Anton Kazali. Njegova glavna dela so: pesem >^Čoso«, »Sirotica Lopujska^, »Zlatka«, »Glas iz pustinje-, -Grobnik- in »Cvict neimeni«. Oovršil je tuđi pre-vod Homerjeve Iliade. Kazali je bil Ilirec in velik rodoljub. Umri je v Dubrovniku 17. januarja 1S94. Poljski begunci v Zadru. ^>Naše Jedinstvo^ javlja, da je v Zader pri-spelo 38 poljskih beguncev. Odpe-Ijejo se v Vranjo, kjer bodo obdelo-vali zemljo. Vesti iz Hrvatske. Hrvatski listi poročajo: Samoubojstvo žene č a s t n i k a. Javljaju iz Sarajeva, da je jedna mlada žena, ol^avoieštcna o junačkoj smrti svog muža, pričuvnog nadporučnika, uzela veću količinu sublimata i položila sliku muža na desnu stranu prsiju, te si tada opalila hitac iz revolvera prema srdeu. Tane je probilo sliku i ticlo mlade žene. Rana je smrtna. Ali muž nije mrtav, već zarobljen. — Novi slučaj kolere u O s i e k u. U Osieku se pojavio jedan novi slučaj kolere. Obolio je jedan vojnik, koji je dan prije došao iz Djakova. Odmah su poduzete sve mjere opreza, te je vojnik izoliran, dok je iztraživanjc dejekta urodilo pozitivnim rezultatom, pošto se dokazalo da se u tom slučaju doista radi o aziiatskoj koleri. — Nova bolest? Iz Šibenika javlja u 26. o. mj.: Jučer u 3 sata po podne djevojčica od 14 god. Anilin od jednom zamrla, tako da su mišljeli da je mrtva, jer život ukočen, a niti bilo niti srce neko doba nije kucalo. Brzo pezvani liečnici ustanoviše, uslied micanja žila očnjih, da žive. Bockali su je iglicom i učinili 7 injektica jakih, ipak bez uspijeha. Tek oko 8 sati dade znak života, pa malo poslije zaspi, a u jutro se probudila čila i zdrava i da se ničesa ne sjeća. Lieč-nici su analizovali krv, a danas Je došao iz Zadra tjakteriojgg da usta-« novi hok.sL. Rad! zlate ure. Jelka Povh, doma iz Obreža na Kranjskem se je dne 6. februarja zabavala po raznih zabaviščih v Zagrebu s posestnikom lomom Zmišem. Ko sta zjutraj vze-ki slovo, je Povhova Zmišu izmak-nila zlato uro in verižico vredno 232 kron. Zmiš je drugi dan stvar opazil in jo prijavi! redarstvu. Toda predno je policija izslcdila Povhovo, jo je Zmiš srcčal na ulici in pri tej priliki mu je vrnila uro z verižico. Ker pa je bila stvar že prijavljena oblasti, je prišla Povhova pred sodišče, ki jo je z ozirom na to, da je ukradene stvari povrnila, obsodilo samo na 14 dni tcžke ječe. V kooa'išče Krapinske Toplice ie prispelo dosedaj že 73 strank s 114 osebami na zdravljenje. »On desno, ona levo«, to je naslov fine veseloigre, ki se kaže do ponedeljka v kino »Idealu«. Scstavila sta igro znana avtorja biidiuipeštanske-ga Orfeja. Na sporedu ie športna drama Veronika 160 : 10. V torek pr-vovrstni umetniški film. Smej se Ba-jazzo z svetovno znarnii igralkami Schildkraut in Ferdinad Bon. Požar. K tej včernjšrni notici inoranio priponiniti, da ogenj ni iz-brubnil na st. 28. nn. Karlovški cesti, niarvcč na st. 16. Tuđi ni povzročila lignja pod streho pozabljemi svetilka, iiiarveč ie ogenj zanetiki najbrže zlobna roka. Da se je ogenj tako hitro pogasil in ni napravil hujše škode, se je zahvaliti v prvi vrsti vo-jakom iz domobranske vojašnice. ki so prihiteli na pomoe ter požrtvo-valno era sili. Tatvina. Pretek!? teden je bilo v Krakovski ulici Terdinovemu blapcu Franu Liparju iz lileva ukradene več obleke in nekaj čez 60 K denarja. Tatvino je izvršil neki vojak begu-nec, imenom Gregorič. Storilca so aretirali in izročili vojaški oblasti, ki ga je internirala na Oradu. Preselitev trgovine. Trgovina s specerijo Karl Planinšek se je preselila na Dunajsko cesto št. 20 (hiša Kmetske posojilnice) v neposredno blizino svoje že tam se nahajajoče žgainice kave. Kopaiišče »Kolezija« se odpre v nedeljo, dr.e 2. maja t. 1. Več je razvidno iz današnjega oznanila. Najden zak'ad tvori današnja priloga rSrečkovnega zastopstva« v Ljubljani za rnarsikoga, ki se bode odzval v istej se nahajajočemu vabilu sreče. Sreća še biva na svetu in je naklonjena vsem, ki zaupajo in veru-jejo vario. Ko torej danes vsakoma pomija svojo roko, naj se ji nihče ne odte^ne! V kavarni »Central« vsak dan koncert salonske damske kapele. Jutri, v nedeljo, začetek ob 4. uri popol-dne, ob delavnikih ob S. uri zvečer. * Brigadni general Hasler padel. Iz Londona poročajo, da je brigadni general Hasler padel. * Slavni učitelji civilnega prava na praški češki univerzi, dvorni svetnik in član gospodarske zbornice profesor dr. Emil Ott, je slavil vče-raj svojo sedemdesetletnico. * Bomba v tfzbonski pivovarnL Iz Lizbone poročajo: V neki tukaj-šnji pivovarni je eksplodirala bomba. En voznik in en delavec sta bila po-škodovana. Več oseb je bilo are-tiranih. * Iztnena nemških in franeoskih težko ranjenih. Iz Berolina poročajo: Drugra izmena težko^ ranjenih Nenicev in Francozov, ki naj bi se, kakor se je bilo predlogalo, pričela 1. maja, se ie žal zakasnela, ker Fran-cija še ni poslala svojega privoljenja. * Avstrijski vjetniki kot poljski delavci. Petrogradske »Birdževija Vjedomost- poročajo: Avstrijski vjetniki so skoraj vsi zaposleni pri spomiadanskih delih na kmetijah. V \saki szuberniji jih je do 10.000. Morajo skrbeti sami zase, ker dobivajo primerno plačo. * O znanem opernem pevcu Ba-klanovu so pisali listi, da je služil kot poročnik v ruski armadi in da je padel na bojišču. Te dni pa je dobi! ravnatelj dvorne opere mi Dunaju Gre-gor od Baklanova iz Bukarešte pismo, v katerem poroča, da je na po-tu v Italijo, kjer se za dlje časa ustavi v Milanu. * Kako se postopa v Nemčiji z vojnimi vjetniki. Iz Berolina poročajo: Napram nekemu sotrudniku »Lo-kalanzeigerja« je izjavil amerikanski poslanik Gerard o ravnanju z vojnimi vjetniki v Nemčiji med drugim sledeče: Razloček v ravnanju z an-gleškimi in drugimi vjetniki ni nika-koršen. Splošno se more reci, da so povsod dobro in zadostno oblečeni. * Rad bi prišel na vojno Iadjo. Namreč Gabrijel d* Annunzio, znani pesnik imperijalistične Italrje. Vložil je tozadevno r^rošiijo na italijanske-ga mornarKskoga ministra, katero utemeljuje s tem, da je knej tuđi , Iess&bQ& ori 3£su na lamu SBOfe 98. štev. .blAJVfcNSKl NAKUU- anc 1. maja liMft Stran 5. ladje zgodovinarja, ki je pozneje opeval italijanski poraz. D* Annun-zio hoče onevati tokrat italnansko /mago, ali pa umreti v valoviti Ja-dranskega morja. * Nemci v Rusiji. Glasom stati-stičnih podatkov iz leta 1912. je bilo v tem letu na Ruskem 1 milijon 800 tisoc Nemcev. Izmed teh jih je pre-frvalo 1,720.000 v evropskih pokra-jinah, 80.000 pa v azijskih. 25.000 Nemcev je živelo v mestih, ostali pa na deželi. V Petrogradu je število Nemcev znašalo Ar'r eelokupnega i lestnega prebivalstva. NajveČ Nemcev je bilo naseljenih v samarski gu-berniji, namree S4°l. 210.000 Nemcev je bilo zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu, 90.000 v raznih obrtih, ^1.000 v mkodelstvu. 25.000 pa v trgovini. Ruska statistika navaja med Nemci 12.000 učiteljev, 5500 lekar-'■arjev. 5000 uradnikov in 3000 umetnikov. * BoJgarski kralj Ferdinand — zopet sprejet v katoliško cerkev. ()ficijozno glasilo Vatikana, rimski Osservatore Romano . je prinesel poročilo, da je bolgarski kralj Ferdinand letos zopet prejel katoliško velikonočno obhajilo. Kralj Ferdinand je bil svoj čas izobčen iz kato-iiške cerkve. ker }c i1-!! svojega sr:n Tjrestolonaslednika Borisa pravoslavno krstiti. Ker je bil kralj sedaj zopet pri obhajlhi. je seveda brez dvoma, da je izobecnje nreklicano. Nemški listi pravijo, da ima neki nemški misijonar v Sofiji največjo zaslugo na tem. Kralj je torej kato-iiske vere, kraljica — rojena prince-zinja Reuss — je protestantka, pre-stolonp.^cdr^k je pi pravoslaver. * Rec?t5ranje svetega pisma v sinagogi. Židovska obeina v Char-'.ottenburgu je hotela prirediti po-nežnim židovskim dušam posebni *4Žitek. Povabila je znano nemško igralko z Reinhartovega gledališča, Medviko VVangelovo. da recitira v ^arlctenburški sinagogi posebno krasna mesta iz starega zakona. — Recttacijski večer se je prieel ob -likanski udeležbi pobožnih Židov, ki so strašno strrneli. ko ie pričela \Vangelova čitati iz — novega zakona. V sinagogi je nastal nemir, oglasili so se protesti in klici ogorčenja, toda Wangelova je te prene-hala čitati sv. pismo, da prične prav-cato pridigo. v kateri je pozivala 7a-ue. da se spre-obrneic in nokrist jarmio. Ogorčenje je narašealo. Ijudje so zapuščali sinagogo, Wangelova rMi je pridierala s povzđign*:enim glasom naprej. Končno se je sp< mnil lekdo na orgije ter je zaigral propo-vednici nekoj krepkih koralov v fff. To je pomagalo. — Wangelovo so naznanili sodišču radi metenja vere. * Dušeci klorovi plini. Iz Pariza poročaio: Listi priobčujeio daljša po-roeila očividcev o zadnjem nem-skem sredstvu, neke vrste strupe-nega plina, ki ga spuščajo Nemci proti franeoskim pozicijam. Francoz so opazili, da se v nemških strel-^kih jarkih pripravlja nekaj poseb-nega. V strelskih jarkih so napravili Nemci posebne odprtine. Nemci so ročakali na ugoden veter ter so po-tem iz posebnih posod z močnim nritiskom spuščali pline. Ti plini so bili, kakor se je dognalo, klorovi v'vnl. Francoski vojaki so videli z začudenjem se valiti proti sebi gost ćrnkast dim, medtem ko so Nemci zrabili zmedo Francozov, zapustili >tre!ske jarke, medtem ko je artiljerija z vso silo obstreljevala franco->ke pozicije. Najspredneiši nemški vojaki so pokrili svoj obraz z nekako masko, ki jim je omogočala pre-Koračiti brez ovir nevaren pas pli-uov. — Celotno franeosko časopisje razpravlja o tej porabi strupenih pli-nov pri nemški armadi. ter trdi, da se mora samo tem plinom pripiso-vati, da so se zavrezniki umaknili. Ziiveznikom pa se je pozneje posrećio zopet pridobiti izgubljene pozicije, tako da Nemci nišo imeli nobe-nega uspeha. Uporaba takih sređ- tcv je novr dokaz za barbarsko bo- evanje Nemcev. Razven tega je v ;>rotislovju z vsemi pravili vojevanja n je. kakor trdi »Agence Havas<, i o določilih konference v Haagu, ki ^-> se odobrili tako na Dunaju kakor Berolinu, direktno prepovedane. Temps« se tuđi pridružuje prote- stom drugih listov in izjavlja, da se je ta nesramna majtinaeija izvršila s prevdarkom in z vsemi pripomočki nemški vede. Nekateri vojaški kriti-ki, tako nadpolkovnik Rousset po-zivlja v »Petit Parisienu*, general Berthaut pa v »Petit Jotirnalu« francusko vlado, da naj nikar samo ne protestira, marveč vporablja tuđi enaka sredstva. Brzojavna poručila. Nemški letalci bombardiralo Ipsvvich. London, 30. aprila. (Kor. urad.) Reutcriev urad javlja: Izmed bomb, ki so jih sovra/ni letalci vrgii na lp>-wich, je ena pudla na streho hišc, v kateri je stanovala rodbina, obstoje-ča iz treh oseb. liomba je i»adla v spalnico liletne hčerke, ki pa se je resila. Hiša in obe sosednji noslopji so se unele in zgorele. V Burv St. Edmiindsu so tuđi zgorele ,i hiše. London, MK aprila. (Kor. urad.) ^Times« javijajo: Nemška zračna ladja, ki je punoći ob 12. in 20 minut plub nad lpswichem, je vrgia => bomb. Deset minut kasneje so goreie ,? hiše. Ciasi'ci so s trudom pogasili požar. Ubit ni bil niliče. a tuđi, koli-kor je znano, nihče poskodov;in. — Iz Burv St. ridniundsa javijajo >Ti-ines..: l>anes ponoći okro^ 1. je lete-la nad mestoin zračna ladja. NeKi tr-Kovec je siišal motor, a že v tem tr£-iiotku je viuei, da je v plamenu niv-gova trgovina. Takoj na to je dru^u bomba zadela neki hlev, ki je tuđi je I goreti. Na to je zrakoplov p'ul proti mestni periferiji, kjer je vrgel se tri bombe. Bombardirariie Belforta iz zraka. Basel, 30. aprila. (Kor. urad.) -National Ze'tung^ javlja: V Petit Foiuainesu je jelo goreti v veliki graščini, kjer je bilo nastanjeno vo-iaštvo. Z^rore!o je mnogo živine in sena. Domneva se, da je povzmčila požar bomba nemških letalcev. Cenzura je prepoveclala vsako raspravljanje v č*?sopisih o vzrokih nesreče. Tursko porociio o cperacijah v Dardan^'ah. Carigrad. 30. aprila. (Kor. uraJ.) Porocilo Agcuce teie^raphigue Mil-i ii: Glavni stan objavlja: Pri Kaba-iepe na poiotoku Galipoli je sovraž-iiik poskusil razne akcije, da bi se rešil iz klesč. v katere je zaše!, toda naše čete so vse te poskuse zacrnile in prisilile sovražnika, da se je umaknil ^00 metrov daleč od obrežja in pobegnil pod območje ognja njegovih ladij. Zadali smo mu ogromne izgube. Izkrcevalni poskus, ki ga je sovražnik izvedel pod zaščito dela svojega brodovja. se je popolnoma ponesrečil. Z ostalih bojišč nirnamo poročati ničesar pomembnega. Protest grškega metropolita gali-poiskega. Carigrad, 30. aprila. (Kor. urad.) Grški metropolit v Galipoliju je po-slal ekumenskemu patrijarhu glede obstreljevanja Madvtosa po sovraž-nih letalcih to-le %brzojavko: Angleži so z bombami obstreljevali Madytos in s tem povzročili smrt škofijskega vikarja in več meščanov. Protestiramo odiočno* proti tej brutalnosti An-crležev, ki trde, da spadajo k takozvani kategoriji civiliziranih na-rodov. Angrleške izgube. London, 30. aprila. (Kor. urad.) Danes objavljen seznamek 13 ranjenih ča.stnikov angleškega ekspedicij-skega kora v Sredozemskcm morju navaja tuđi imena dveh generalnih majorjev, izmed katerih je eden pod-lege! svojim ranam. Turski komunike s kavkaske fronte. Carigrad, 30. aprila. (Kor. urad.) Iz Erzeruma javijajo: Tri dni že tra-jajo spopadi med izvidnimi patrulja-mi. Sovražnika smo z izgubami odbili na ćeli fronti. Južno od Artvina so se Rusi po dveurnem boju umaknili v vznodni smeri. F.ksploziia v ruski tovarni za raz-Btrelivo. Petrograd, 1. ina ja. (Kor. urad.) Poročilo petrogradske brzojavne agenture dne 30. aprila: Včeraj zvečer se je izvršila v tovarni za raz-strelivo Ohta eksplozija. Ki je po-^kiidovala več hiš ter razdejala neko delav^nico, ki je imela manjši pismen, ^koda se bo dala v najkrajšem času popraviti. Razdejani so bili v glav-nem stanovaniski prostori. Neko sk'adišče razstreli\ a m ni'bitih kro-Kel je ostalo popohmnia nrposkodo-vano. Dela >r tovarni bodo ustavljena samo za nekaj dni, da bodo očistili prostore razbitih sip. Število zrtev se ni dognano. Zdrnženie držav Južne Amerike. Pari/, 20. aprila. Iz Rio de Jane-ira poroča Temps: Brazilski zu-nauji minister Lauro Miillcr je odpo-toval v Uruguav, Arsentinijo in Čile, da se pogovori z zunanjimi ministri teh dr/av Ju/ne Amerike. Nastala je za to notrebnost vsled amerikansko-inthikanskega konflikta. Gospodarstvo. — LitjhljdiiskH kreditna banka W imela danes dopoldne občni zbor. '/. u rad i pomanjkanja prostora snio morali poročilo ociložiti za pone-deljek. — Mestna hranilnica liuhljanska. Promet meseca aprila 1015: l<)3tt sirank ie vložilo S55.076 K n»s v, 12JS8 strank je dvignilo 571.202 K 82 vin., torej več vložilo 283.873 K 26 vin. i?icvilo vložnih kniižic 29.962. DariEa. Upravništvu naših listov so poslali: Za Rueči križ: Ivan Krefl iz Braslovč 10 K, mesto venca na krsto pokojnemu ^. Franju Fuclisu, dimni-karju v Celju. Za slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani: g. Robert V/alland v Ljubljani 20 K. daroval v znak hvaležnosti za nepričakovano petje povodom pogreba svoje so-proge. Srčna hvala! SpeinMia|fe se ^Mečega križa". Današnja list obscga 12 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Kdor išče cenen nakup za porab-nostne in priložnostne predmete vseh vrst, naj zahteva po dopisnici od priznano zmožne firme Prva tvornice, na .lan Konrađ. c. in kr. dvorni dobavitelj, Most št. 884 (Češko), bogato ilustrovani glavni katalog s 4000 slikami, ki ga imenovana firma na željo vsakomur posije gratis in franko. (Gle; inseratni ćeli) Remen v melmrfii! Dr Bergcria brošura pro;: poštnini z?. na- zaj brezrlafnn. M. Wojac«k, Mftachen, Paul Heyiasstrasse 5. 821 Velika svota denarja se 7ar-iore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnilc. — Brezplačoa pojasnila pošilja: 545 Srečkovno zasfo^stvo 1. Ljnbl£ana McteoroloSično poroUfio. VlUm rad morjem 216-J Sredn i nafti tlak 73« ma ^ vani* r mm £S 30. 2. pop.' 7365 ! 22 6 ! si. zah. ' jasno if 9. zv. 737 2 H8 st. jvzh. 1.7. xj. 737 9 90 l si. sv2h. brezoblač. Srednja včerajšna cmoeiatura 148, noTm. 12*0. Padavina v 24 urah mm 0*0. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri, preljubljeni brat, stric in svak, gobpod g. kr. sodni svetnik v p. in posestfiih ter častili clan j.CElasbeao Matice". tlancs popotdne ob K't 7. uri v 73. letu svoje starosti, previđen s tolažili ,v. vere, po dolgi, mućni bolezni. mirno v Gospodu zasD.il. Pogreb nepozabnega rojnika bode v nedeljo dne 2. maja f. I ob ~>. uri popoldne iz hiše žalosti ,Pred igriščem" St. 1 na pokopališče k sv. Križu. Priporočamo ga v blag spornin m moliiev. V LJUBLJANI, dne 30. aprila 1915. Žalujoči rodbini: Nsfceraiiz In Premk. 1116 iMcstni nogrehni z.nvod. i | „Drnitvo slovenskih ćasmkarjev-* v Ljubljnni naznanja tužno I 3 vest. da je danes umri njega častni član, preblagorodni gospod ! Ivan Nabernik j jj sodni svetnik v p,, hiinl posestnik i. t. d. j I Pogreb bo jutri v nedeljo, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti .Pred I I igriščem štev. 1. i i Bodi mu časten spomin! j Odbor. i !!21 i Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, gospa Katarina Mai@ipE@ včeraj ob 11. uri po noči, previđena s tolažili sv. vere, udano preminila. Pogreb nepozabne ranjce se vrši jutri, v nedeljo ob 4. uri popoldne. Bodi ji blag spomin! Ćrnomelj - Stari trg, dne 1. maja 1915 1122 Žalu]oča rođblea Marko Ma|e?!e. parfumerija, fotografična manufaktura M. I Olilastvono koicesnoBirans prodala stnpDv. ; Ustanovljena 8eia WB7. Bi |^ ^ LJabllassa, SMovska ulica 1. Ceniki na razpoiago. Ceniki na razpolago. mtro pozabi§o fi nogi Jjudjc hude bolečine v križu, r-xienje in trganje, protin in revma-•zem, ki so ga morali prestajali in si mislijo, da je zdaj pač vsega konec; če se pa bolečine pojavijo nanovo, pa Fellerjevega bolečine tola-žečega rastlinskcga esenčnega fluida z znamko > Elsafluid« zopet ni pri ro- kah! Naj te vrstice naše bralce opo-zore na to, da naroče 12 steklenic franko za 6 K od lekarnarja E. V. Feller, Stubica. Elsatrg št. 238 (Hrvatsko), najbolje skupa} s Fellerjevi- mi odvajalnimi rabarbarskimi krogli-cami z znamko »Elsakrcglice (6 škat-ljic franka 4 K 40 v), ki bi jih morali imeti doma ob gorecici, želodčnih bolečinah, zapeki, napenjaniu, po- manjkanju slasti ter kisletn vzpeha-vanju. Mnogi zclravniki rabijo to pre-izkušeno sredstvo v praksi in se prav pohvalno izražajo o dobrih uspehih. No----------- Predstave .Kino ContrElE1 v deželnem šdeđaiišču so ob ielavnikih ob 4- popoline, ob 6. ta ob pol •. zvecer, ob nedeljah in praznikih ob pol U. top,, ob 3., 9. pm, 7, in 9. zvečer. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 1. maja 1915. 98 štev. §1 Priporoča •• -g""»"m (~^% ^t ~1T\ \ ^L g^% "J tf""fc "WT\ *Peclal110 damskih in otroških sžasmnikinr solidna tvrdka -""■"■**-* ^B.-«*-«*-«* *=»«^-«.^r-«^ iw STUei|ill čepic v na^o^jan obiiksli, MARIJA GOTZL. Židovska ulica štev. 8* i K±~* T—l —— SS i =3 » ! Ok* ; | TS' C33 Vnanja naročita obratom pošte in na izbero. 5 Finarjev stane dopisnica, s kater* dobite | zastonj In poštome prosto m#J glavni katalog s 4900 pođobami. ^__ * u Prva tvornlc« ur n JM KamiD, t. kr. đwr. dobantilj. Khst 115. (CeSko). Nikljasta ankerica K 3*80, boljše kakovosti K4-20, v starosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 4 80, s švicar. kolcsiem na sidro K 5*—. Vojne spominske ure K5'5O, radi-}€ve Žcpne ure K 850. nikljasta budilka K 2-90. RazpoSiljanje po povzetju. Brez rizika Zamena dovoljena aH dfnar nazaj. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar Lfubliana 839 Kolezijska ulica št 16 priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstro ter okusno izdelane veice, Sopke in trakove. :: k.posoirTanje ■: ob mrtvaSfclli o*rih ^ drevesne cvetllce. I *:akor tuđi najli-F nef še defeoradjske | cvetlloe za dvorane i k in balkone, r Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in ! zelenjadi. Sprejemam na- \ ročila na deželo. Vsa na- i ročila se izvršujejo točno in solidno. Brroiavkc: I. BUortćar, - TTtear. LinbManm. a | Selenburgova ulica št- 1 (nasproti Kazine). Umetniske razglednice izbrane reprodnkoiie prvih svetovnlh umot-nikov — nad 2000 u*Il*PtU* vrorccv ^ se dobć )00T na drobno in debcSo "TSfe v prvi in edini specijalni trgo.ini razglcdui in pisemskega papirja MARIJA TICAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta lit. 26. (nasproti hotela Tratnik). Samo I Jncva I v teinu. Velikanska množina novih OSTANKOV blaga za obleke in perilo! X"^ j ^% 1 y 2 •• P'0**!*!0 vsafco sredo in soboto w prvem V^rOtclllJil aaditropjtt pri pod]et]a „HERMES44 Bratov Vokač v Ljubljani, Selenburgova ulica 5 Renomirana trgovina v Jlcpicl Išče za talioi spretno 1060 11 • ^ % Za občevanje z odjemalci je neob-hodoo potreben slovenski, italijanski in flemški jezik. Reflektira se samo na trgovsko moč, z lepo pisauo in verzirano v občevanju s strankami, prnnHhe pod „Traico mesto 100 lG6CSi na unravn. »Sk>v. Naroda«. DoHec M in Mspar, vs^ate strslovodov, fer Instalater vadevsđov liotljasa. PoU testa i 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z an^leškim, franeoskim in tuzemskim škriljem z asbesi-ceragntnim škriljem (Elerait j pa!?nt H?*schek z izboćno in ploščnato opeko, lesno- cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska de!a v priznano solidni izvriitvi. Bišna in kohinjska oprava. Pcsfckijena poseda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. iŠPeter cKozina 4 c%°- tov ama čettljev ^B^ o Wmča, '*£*». Proda/a svo/'e lastne fede/Jte na debelo m drobno v Sjuhjani, $reg, nasproti sa. Sakoffa mostu ^-------^---------------------------------------------------------------------------------------------------:-----, U,_ . , ^ _ _----. „ _ -^ F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA { | : tovarna zarezanih sirešnikov : N '» ponudi vsako poljubno množino dvojno zarazanl 53. "^5* stresnik-zakrivafi :| - s poševno obrezo in priveznim nastavkom, r, ^ ^ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma vapna pred nevihtami! *§- ^, Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krltje Streh sedanjostL p" ^ Kmetska posojllnlcu ljubljanske okolice v Liublianl. ^^^m 284 obrcstn)c hranilne vlogc po čistih ^^3/ 0/ brez odbitka rentnega žavka. Rezervni zakUd naS X 800.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. ŠS. Siev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. maja 1915. btran /. Pogled na flngleško. Minulo nedeljo je v »N. f. Pres-se« priobčil član avstr. gosp. zbornice članek o Angleški in njeni uđeležbi v sedanji svetovni vojni. Sedanjemu času ni primerno, da bi razpravljali o političnem namenu in pomenu tega senzacijonainega članka. — Nam je dal ta članek le povod, da širše slovensko občin-sivo v velikih potezah nekoliko se-znanimo z državo, z angleškim narodom in njegovo politiko, da si bo laglje moglo napraviti sodbo o ude-kžbi te države v sedanji vojni. Angleški narod ni pleme zase. Nastal je iz keltske, germanske in normanske krvi, a ker živi na oto-kih, ker ga loči morje od vseh drugih narodov, se je popolnoma samo-stojno razvil in tvori dandanes tako samostojno individualnost kakor no-ben drug narod v Evropi. Morje je razdelilo za Angleža svet na dva dela z najbolj natančno mejo, v domovino in v tujhio. Od časov kraljice Elizabete in velikcga Cromwella , je na Angleškem v veljavi sistem, odpahniti in odstraniti vse, kar je v ' narodu tujega, ter vdušiti vsak tuj vpliv. Ta sistem je v jeziku in v na- i vadah, v tipu cerkvene vere, v vseh državnih, javnih in zasebnih uređ-bah, v vsem nehanju in delovanju, dal angleškemu narodu njegov zasebni, nad vse izraziti, samostojni značaj. Anglež se od Nemcev. Fr?.n-cozov in Italiianov dcsti bol] razlikuju kakor n. pr. Slovan. Anglež je sam svoj. Kristijan-stvo je tuđi Angležern prineslo prvo kulturo, a čim je narod tej kulturi dorasel, je začel boj proti katolicizmu. Ta boj je bil v prvi vrsti boj proti papizmu, to je boj angleške individualnosti proti veljavi rimske, to-rej tuje cerkve. Angleška je bila dolga stoletja država velikašev in hlapcev in velikaši so se med seboj bojevali in pobijali, kakor velikaši v nemškem ce-sarstvu. Toda pod velikim Crom-v. ellom in kraljico Elizabeto so se Angleži združili v celoto in postali enoten narod in ta enotnost je pridobivala od stoletja do stoletja več moči na zunaj in večio znctranjo silo, rned tem, ko je bilo v Evropi še vse po starem. Angleška je bila dolgo časa že velika in močna država, ko še ni imela svetovne veliave. To je zadobila sele po končani tridesetletni vojni. Ta vojna, vsled katere je posebno trpela Nemčija, je bila povod, da so najboliše delavske moči zbežale na AngleŠko in ponesle seboj ogromne kapitale, kar je prej agrarna in pomorsko Angleško spremenilo v prvo industrijalno državo. Sele kot indu-strijaina država si je Angleška pridobila svetovno veliavo. Zaradi svoje industrije je iskaJa kolonije in čim bolj je rasla njena industrija in so se razširjale njene kolonije, tem bolj j je morala gledati na to. da ohrani go- i ^podstvo na morju. Uničila je po- ] morsko in kolonijalno silo ?panske, ! uničila je pomorsko in kolonijalno si- I lo Nizozemske, ker bi bila sicer sa- ■ ma propadla. ! O Nemcih se pravi, da sta iih I vzsrojila šomašter in kcrporal, o An- ; ^ležih se pravi, da sta iih vzgojila i pomorski kapitan in krmilar. Obe : soli sta trdi in vzgajata trdne ljudi, oj>e soli sta si podobni, a sta vendar ; različni. Angleži so kot pomorski narod prej kakor vsi narodi imeli . priliko, spoznati, kako koristna in : potrebna je pokornost; na ladji po- ; kornost kapitanu, v političnem živ- j ljenju pokornost voditeljem. Na mor- | ju, kadaT je bila ladja v nevarnosti, j kadar so valovi metali Jadjo sem in j tja. so se Angleži naučili, kako važna je, da Ijudje v vsakl nevarnosti skupaj drže in se brezp->gojno poko-ravajo zapovedim kapitana in krmi-larja in na ladji so v urah počltka zopet spoznali, da so si v življenju, kadar ni nevarnosti, vsi bratje in j vsak zase svoboden človek. Ali si je ; mogoče misliti boljšo solo za življe- i nje? Pokornost in svoboda ništa na i Angleškem nikako nasprotie, kakor i v gotovih drugih državah. Narod j pomorščakov. kakor so Angleži, se j je na ladjah naučil spoznavati, da je < velikost njegove domovine, da je i blagostanje vsakega poeameznega \ Angleža odvisno na eni strani od te- •• ga, da se vsak poveljnikom pokora- ' va, na drugi strani pa, đa zamore poveljnik svoje odgovornosti polne \ dolžnosti dobro izvrsevati le s sode-lovanjem svobodnih mož. Iz tega se vidi, da imajo tuđi Angleži svoj način discipline, ki je pa seveda raz-ličen, recimo od franeoskega ali nemškega načina. Pokornost na eni strani,, svoboda na drugi strani, to je Angleže naredilo velike. Nemški filozof Kant, ki Angležev ni posebno ljubil, jim je napisal sledeče spriče-valo: »Angleži kot Ijudje in y raz-merju med seboj, so »das schatzbar-ste Ganze von Menschen« kot država proti drugim državam, pa so ne- I željni.« — Kant je povedal golo res-nico. Angleška je država, kjer vlada » največja svoboda in kjer je pravica I najbolje zavarovana. Anglež je po-I stavi tako pokoren, kakor pomor-j ščak svojemu kapitanu, v vsem, kar ne spada pod postavo pa uživa in tuđi izrablja svojo svobodo v polni i meri. Ravno vsled tega vidimo, da \ na Angleškem že davno več ne po-1 znajo takih domaćih političnih bojev, j ki na kontinentu razvnemajo še naj-I hujše strasti. Tam je postava že vse ■ uredila in obstojita pravzaprav le še i dva problema: homerule za Irsko in ; demokratiziranje do ponolnosti, kaj-\ ti demokratična je Angleška, četudi j ima veliko in mogočno aristokracijo, j Zasluga, da so se razmere na J Angleškem tako razvile, pripada i srednjemu stanu. Tako vrlega, de-! lavnega, izobražene^a srednjega j stana, kakor je na Angleškem, ga ni j nikjer več na svetu. To ie prizna! \ sam rajni Aleksander pl. Peez, član j avstrijske gosposke zbornice, in j nemški publicist velikega ugleda, ki \ je leta in leta opozarjal nemški na-j rod, da priđe končno med njimi in 1 Angleži do velike vojne. ! Srednji stan je vzgojil tuđi aii-j gleški delavski stan. Ni še dolgo te-; ga, kar je bilo v nekem berolinskem \ listu čitati poročilo o velikem liud-i skem shodu, na katerem so delavci | razpravljali o vojni. Poročilo je re-j klo, da je občudovania vredno, kako \ sigurno obviadujeio delavske mase • parlamentarne običaje, kako pre-i udarno govore in kako imajo sploh [ tako popolno socijalno in politično \ kulturo, kakršno si morejo mase | pridobiti samo v stari, popolnoma f zavarovani demokraciji. 1 Ni dclgo tega, kar je bila v ita-j lijanskem parlamentu proklamirano | načelo, da je sacro egoismo, sveti egoizern, najvišje državno načelo. Novega ni to nič, kajti v resnici so se države vedno tega držale, v vseh časih in pri vseh narodih. Pri Angle-žih je to spoznanje le dosti boli raz-vito, kakor pri teh in onih drugih državah. Angleška zunama politika je vedno uravnavala svoje postopanje \ zgol in izključno po interesih lastne | države. Vsa prijateljstva in vsa rar sprotja Angleške z drugimi iržava-[ mi, so bila vedno uravnana samo po I tem. kaj je za Angleško bolje. Zato j je Angleška imela že prijateljske j zveze z vsemi mogočnimi državami. i prišla ž njimi v navskrižje in se | zopet ž njimi pobotala. Najvcč vzele-i da nam daje za to minulo stoletje. \ Angleži so bili največji nasprotniki 1 Francozov: Angleži so bili pred sto i leti zavezniki Rusije, so jo v krim-j ski vojni leta 1854. porazil1". so ]\ no 1 vojni s Turčijo leta 1S79. iztrg^H iz ! rok vse pridobitve in ji končno nagnali Japonce na vrat, zda] pa so zavezniki Rusije. V mnogih državah nima prebi-valstvo dosti zmisla za zunanio politiko. Na An^leškem pa ga im^ ves i narod. Vsak An^iež od nnjimenitnej-šega lorda pa do zadnjega pastirja se čuti kakor solićaren deležnik pri i vt'likem podietiu. zavedajoč se, da je vsak dobiček, ki ga nnnravi n^e^ova državra, tuđi dobiček 7ani. Zato so Angleži v zunanji politiki vedno eć;-ni. ker vsak najneznatneiši človck kihko spozna, kaj ie za skupnost dobro in kaj ne. S tako politiko je ostvarila razmeroma maihna Angle-Tka imperij, kakoršnec:a svet še ni vide!. Nekvianji rimski imnerii ie ob-segal 4 rnilijone kvndratnih kilomct-rov in je ime! 120 milijonov prebival-cev. dannšnia Velika Britanija pa vlada nad 33 milijoni kvadratnih ki-lometrov in 440 miliioni prebivalci. F.na četrtina celepra sveta ie pod gospodstvom angrleškcera naroda. F^ol^g Angleške sta pač še dve veliki državi na svetu, namreč Rusija, čije posest znaša 22 miliionov kvadratnih kilometrov s 173 milijoni prebi-valcev, in Francija. ki ima 10 milijonov kvadratnih kilometrov, a samo 53 milij^nov prebivalcev. Smoter vse artcrle?ke zunanje politike je, obraniti to posest. jo zago-toviti in če mogoče razširiti. (Dalje prihodnjie.) I , I Wđ<* ho?e varčeratl, M ,pri Solncu' u to4o, 9 tanseMI I to hlmmn I I kak«r vritka nlof* i ' ni] f*«tnj«kuia erastora / šm w€ff — «frt —fil ■ f Cena: Va steklenice K 120, Vi stekk-nica (zadušca mesece) K 2r—. Kdor Oriol dogledno rabi vsak dao, po naših današnjih vednostih kar najbolje negu'e zobe in usta. Proda se zaradi takojšnjega odpotovanja: Icpa it-'«. Q05te£?a * vstavkom ia svil. odefo, blaz«Tia^i!v tsplitirana et^??P3 sa rb!e?.-'©f «?a^. đ?-*:- m\%*3 prdv!sčc3na crnsra za cbloko, s*o-Kčsk (5taeS*erl), »tsrcanrlcš^a u^iivalna servisa, poletni damski poldne v SioiRŠkovi ulici št, 21. P nudbe ped |vTrajtta služba, 1074" i'a, upravn. »SSov. Naroda«. 1074 Rogsš^a Slatina Južne že!eznice postaja, Štajersko. pfajmojlernejfte higlenifine naprave. ZJesti pHr:r27iio za rekonvoiescentne vo-ia*x.3m izhoTvl lOraviln: uspcbl pri žeiod-čsUi in črcveer.Ih bol^nilL sr-šn! nevmzl. nerra steci JI, -a Sez!?a od aprila do oktobra. - - - ■-■ Prospciai pri čcžcineni rdraviliščn. jgobena Isaolffca na kori^ tako želcđcs, leot prisni želođžoS llkćr Blizu in rfaieč Vse ga pozira, Kdor ga ima, Ima %4v*wIq dama I Zahtevajte pn'stnf >yFLORIAN<4 Zavračajte ponaredbe! Naslov za naročila „FL0R1AN", Ljobljtna. J Po^tavno varuvano I Moderna ročna dela in materijal Bombaž In preja za noga-11 li 1 N11\ Veicale ca robo la stref. > UIIUI1II% Plisiranje. L|ut}ljana, Kongresni trg 7. Zunanjim narcćiiom se ustreza I vestno In iočno. 1 I (■■■■MUA^^HE^HBBi^Bv ^HE^^BP ^■■■^^■^^■^^■■^■V VIHU^^^HH* ■(»^■■^■lBKMaai^HMHUP -m^mL^Mm ^r-.—■^--* - ^- ^j '^LilMLIjII Za birmance in hoire priporoča tvrdka j Qričar & ^dejač I jEjubljana, šPrešernova ulica 9 svojo bogato zalogo oblek 986 po najnižjih cenah in solidni posirezbi. Pc^tavcc V2PGV&H9. ErJšrsa izdc'otralnica moji!? p^tento^rn^š^ Z2htevaite cenik istih! Za?itewi2;te cersšk :3*Ib2 | — Bogata zsiogra — I ss s birmasiskiii dar6!! s ns i po priznasio aizkih censh. Blaga samo iz prvo*rst!t:h iovavn. • LUD. ĐERME, jKve!i? In £?§&¥££; t L|sibijanas Wo!fova u!ica 3. $tuchly - Masakre /mJUuLjCLTLCt Priporoča; največjo hbero slammfov Židovska ulicašf. 3 Dvorskog I *^J££ZZ*~ Popravila točno in vesino. Rk Stidno blago* S£Š" Jivosojevanje falnih klobufov. ^jpff ^rfenano n^e cene. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD* dne 1. maja 1915. 96. ?tev. *gy—^ ™g—*, ^—^ —T—^ rdečina na obrazu inrdeC nos, ogrci.pri-1 H* »L -^™ i"" > šči, gube in chlapna koža vse napake «3^HBPm«B "^^^^aaaaaHai^B ^^^M^^^^TI aaMB^aaaaMBaaj polti odpravs zajam staropreiskuSena dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškođliivo. Poizkušnja K r—, veliki lonček K 3—. Br, A. IHiza biserno mleko, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 3 —. Diskretno razpošilja Dr. A. Bis, ktnn. lafcoratorii Dvnaf IJL, Berg-gasse 17 S. Zaloge v Ljubljani : Lekarna »Zlati ielen«, drog. A. Kar.c, drog. »Adriia«. Mnoj* denorld prihranilo Kolessr!!! K 95* — namesio K 145* ~, r&zpožHiam sa reklamo, jSOO novih „Torpedo" prostotečnih koles, modeli 191S; elegantno graieni. lahkotekoČi, s la pnevmatikami, kompletno in _____ s 3!etno garancijo. Svezi močni plaŠČi po K 6*—, 7-—, 8 — zračne cevi po K 450, 5'—, 6*—. Popravila, emajlir. in poniklanje in vse kolesarske potrebSčine po cenah na debelo. AWpiCQfiPrcr tvojniSka zaloefa Isolss in Ovalnih strojev, • Tf C15MIC1 gj Dunai II., Untere Donaustrasse 2S III. Katalogi eratis. S!ov. dopisovanje Na obroke izkljuC:er.j Firma ustanovljena leta 1^98. Kneza A^er3perga 1* !• Iljil jai»ijili Jtmc* termalno kopaHšce I Oj! iLfci l!Q frOlifllllilKili. Dolenjskih železnic postaja StraZa-Toplice. Gorki vreiec 3S<> C. čez 30000 hektol.trov radioakt. termalne vode vsak dan, veliKi basini, posebne kopeli, msSiovne ko^slg, elektroterapija, masaža, kor.fortno opremljen? ?obe, izborna restavracii.?. Zdravi se: revmatliera, protin, nenralgije (isehitas), neurastenija, histerija, ženske bo'er.nl itđ. Prospekte razrošiTa toriiško ravnateljstvo. Sezija od 1. maja do !. oktobra. 1090 ^GritZ0eriev Iivalm strai na]bo!|ii sež^niosti za ro2bine in obrt. Krasna g?t3vzi*i !t*hs*: *ek. UĆsrne ^š*3>v Ve^D. stikn, hrpa noj; se šn perino. tblnz iovarmlka ?s!og2 sivsl. strejev in k*les Ljublfana, Sv< Patra nasip št* 7 10 leiSS raraUCHa! Z?htsrF;;e cenlk Prfic^ tad! sa dcia ircađ! dogovere. C kn priv. tovarea za cement j TrboveHsiie preaiogokcime đar^i^e v T^o^I|a*i | priporoča svoi priznano izvrsten Porllanri-cement v vedno enakomerni, vse od f avštriiskees društva inženipev in arhitektov določene predpise e^ede tlakevne in £ podorne trdote daieć ssađ3sril;nfoci dobroti kaker tuđi svoje priznmo izvrstno apno. < Pifipor-očila in izpriČ3^aifa ooio | raznih uradov in na^siovite'ši1! tvrdih sj na raZpolago. | i? Centralni urad: Dunaj, !., Maximirianstrasse 9. j SANATORIUM • EMONA. 12LAMOTRANJE IN KIRURGiCNE -BOLEZM1. i •POROD^JiB^DCA fLiXJBLUANAKOMEfSISKEGA ULICA h \ 5F.PZDR^T4K:PR?WRkJ-DR-FR DERGANG Kristova drva 1 m dclgo izdetaaa, ktipSm vsako »nnoiino, postavljena i vagoia na ielezntilsl postali. Jos. Samsa, Ilirska Bistrica. o N Sslssborgava oL 6, zravan plavna psSfe. Sopki, venci *? trakovi in napisi se izdeluiejo po na\nit\ih cenah. De'o okusno vezano. Velika maloga krasnih suhi^ vencev. Priporcča se z odličnim spoštovanjem Viktor Saft. Naslov za brz^-avi: Viktes* Bajt, cvetl;čni salon, Ljubljana. SeniBUj zsi pniiiiđfi od 5. do 17. maja. Prodaja Karlovarskega por^e!^na, emai?^ in !epo-tlčiiih ps*eđm@iov po napsižpM cets^I« ?iak^r \eiino Za mnogobroen obi?W prosi IC^f^5a s najboljem isu nai^cene]ž;rjr8 ^l^enskega tipss s I * I Zahtevajte j»a v gostilnah ljnblianp'-iih, v ?jiand botr'u Balkan, Trst, hotelu ! Lacroina, Grabež, pa!ači prve hrvatska stadione Zi^:(^.\ Mnpredak, Sara ii^vn. r? rr-neV, Hnnia'uka i. K d. Informacije podaja češka dslnifiha pivovarna v Scž:sž!i Bvd^eviGah, itoza Hofcrrnffn, I^Fblitr.a. BcT-nrui! Foitia. Trs'. 2638 g • - ._______________:.__________________________ D?»!9 11. n»aj£ 191S oh 9, i»rl do^ol^se ss feftđe vršila i pri c. &p» oS?ara?p^m sofliščs: v ^rras3a gocS^^s đrsifea ssajprl-isravneržaga siavTji.^fra, o5si3fet£??a iz 2 r^^rccl ^ Sran!s In pa novo tfo2«đasse hlis Ha Prims^s^c-sn (čei?t ara ©d EraaSa) pripravno za všake^a obrtnika, posebno pa za vsokega upokojenega uradnika ali duhovnika. 1091 \ Kupci, ki bi se zato zanimali, se opozarjajo na to dražbo in se vljudno vabijo k udeležhi. Za (nrmance modre in bele oblekce za dečke in dektice. Najcečja izbeva damskih in moških oblek. Priznano najnižje cene. 199, Ljubljansko preje Angleško skladišče oblek O. ih'Mfftocič. Ljubljana. Mesim fn/ -5—6. /'/evo 5a pomladi y^rf /*]rtWi& * modni niski čcvlji, lične american odlike, la chcvrcau 2 lal:lapicami, na ^*Z CiC«/72w» gumbe in z jermenčki, elc.fjnnim nizki čevlji, nova kratka fasona, la chevreau z lalclcapicam?, na fjniabc in miče, solidni nizki čevlji, clrg. nove fasone, la chevreau temnorjave barue, na gumbe in vrvice, trprsni viski eevlt?, amrr/mn in druge oblike, la \VMotvcalf, temnorjave barrr, z jrrmenčki in gumbi, {■f-Farć nizl:i ćevlji, Iz Inhkim svi Mm nhlekam, od prte Piimpos oblike tn .clniški kapital in rescrvc 55,000.000 kron. Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje desaraih vlog na hranilne Najkuiantnejše izvrševanje borx«Ui naroćil na vseh tuzemskih ini mozemskih mescih. - lzplaćevanje ku- irniifire brez rentww divka kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevmm vedno ugodnim obre- ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih.novcev. - stoianfem - Derar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje rredmostnih Najemodaja varnih prcdalov samoshrambe (safes) za o?njevarno shranievanje vrednostnth papirjev, hstin, mdM'^ stroso v okviru uridnih kuržnih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. - Opravilliće. c.. kP. rttt. loteri|e Brezp ačna revizija izžre- S^ir^T^in coSita ninfS 15 banih vrednostnih papirjev. - Promese za vsa 2rebanja. Isplaćtla In nakartlav Amariko in it Amerike. Ustmena in pitMMi pejasftMa ht nasvetl o vteh v bai^fi« strah« s»«4aj*ćlfti transakdi»h vaektfar ar«zplačno. VaT-EnolaTka: Prometna banka M«»Uana. - Telefon 6tev. 41 98. Stev. .SLOVENSKI NAKOLT, dne i. maja 1915. oiran u, 9pliv svrtovne vojne na domaći medicinalni trg. Ph. Mr. Fedor G r a d i š n i k. Koj ob izbruhu svetovne vojne je bilo očividno, da se bodo kakor vsi gospodarski in industrijski pri-delki, tako tuđi marsikatera zdra\ila znatno podražila. Na eni strani se za časa vojne porabi mno^o več zdravil kakor v miru, na drugi strani pa postane dovažanje raznih važnih ekso-tičnih drog iz nam sovražnih držav popolnoma nemogoče. Razumljivo ie, da posebno Francija, Anglija in Japonska skrbno čuvajo svoje meje ter tuđi na medicinalnem trgu strogo rzvajajo svojo izstradalno politiko napram Avstro-Ogrski in Nemčiji. Ker pada izbruh vojne baš v čas, ko žetev domačih zdravilnih zelišč se ni bila spravljena, je razumljivo, da ne-katerih zek> važnih dros sploh ni mogoče več dobiti. Tako smo prišli v precej neprijeten položaj in treba je misliti na to, kako se vsaj za silo izogniti popolnemu zmanjkanju onih zdravilnih z^dišč, ki smo jih doslej dobivali edinole iz inozemstva. Zdaj v vojnem času prihajamo sele k prepričanfu, da smo baš z ozi-rom na kultiviranje medicinalnih rastlin mnogo zamudili. Istotako je bita naša velika napaka, da smo se sploh vedno premalo zanimali za to, katera zdravilna zefisca rastejo pri nas, ali se ne bi dalo drugi, tu ja ze-Hšča v naših krajih gojiti in kultivirati ter kakšno je razmerle učinku-jočih snovi (alkalofdov, glvkosiđov itd.) tujih in kultiviranih rastlin. Do-čim so se razni avstrijski in nemški j učenjak? mnogo pecali z eksotično, * inozemsko floro, so našo domaeo j z-anemarjali in tako poznamo danes ! bolje droge Avstralije kot pa naše : domače. Koliko imamo domačih ; zdravilnih zeiišč, ki jih znanost ne i vpošteva, ker jih ne pozna, in koliko je tujih, ki sploh nimajo nobene vred-nosti, a so vendar uvrščena med razna draga zdravilna sredstva. Za časa svojih vseučiliških studij sem že opozarjal naso javnost na to dej-stvo, ko je prirejal privatni docent ' na češki tehniki v Pragi. Ph. Mr. E. j S e n f t, predavania o farma-k o e r g a z i i i, to je o nauku kultivi- j rania zdravilnih rastlin. Že tokrat sem pondarjal, da bi bila to posebna panoga umnega izraoljanja zemlje zlasti za Slovence. Ni kmalu dežele, ki bi bila tako bogata na rairizlič-nejši flori kot je bas Kranjska in Spodnie Štajerska, in te hogastvo bi se dalo z raciionelmm kultiviranjem i se za mnogo procentov zvišati. Pri j nas rasejo divje G e n t i a n o, Di-( gitalis, Seopolia, Calamus, } Arnica, Mentha itd. — vse to ! so rastline, ki bi pri pravilnem ne-govanju donašale mnogo dobička. Takrat je bil moj glas glas vpiioeega v pušča\i. da. še cek> coecijalitete skoraj usodne za lekarnaria. Vsemu temu bo zdaj mahoma konec. Česar se toliko let ni moglo izvojevati. to ie prišlo zdai samo od sebe. Ustanovit se je poseben odbor iz lekarniških krogov ćele monarhije, ki se peča s tem. da bo izdal pred-pise za vse važnejše innzemske specijalitete. Tako jih bo lahko vsak le-karnar pripra\ij?.l sam. Oprema bo enotna, istotako tuđi cena. Za preparate, ki jih raai kompliciranosti manj-še lekarne ne morejo same izarlova-ti, se osnuje na Dunaju posehen ke-nlično-farmacevtski laboratorij, kier bo za zrnerno ceno lahko vsak 1c-karnar dal izdeiovati dotične preparate. Tako nam je prinesla svetovna vcina tuđi na tem polju epohalno na-rodnogospodarsko pridobitev. Kako velrke važnosti je ta korak zlisti za male Iekarne, se bo v kratkem pokazalo. Milijon:, ki so hodili le+o za letom v inozemstvo ter bogatili pripadnike tujih, nam sovražnih držav, bodo ostali doma, iekarne same pa bodo sčasoma postale zoret to, kar je njih namert: ne samo prodaja-t i, ampak tuđi izdeiovati zdra-vila bclnemu človestvu v prid. tt fž^r*^! ili ui ¥3 "i WV Službo sprejme 1^45 mladenka v kaki pivovarni aii ^ostilni Znanje ima tuđi v špecenjski trgovini. 1082 C^nj. poniiHh^ na u: ravn »S!r»v. Naroda« pod „PoSffn;e velja/10S2E<. preje Bihna & KascSi, | fflace-rokavic, modno bl&ga z\ ! r.«.»sp?»H^ in f\?.m<\ razno vrstna fine par'ii-ns, r^žti^ ?fe!a in materijal, Moderna srerUisJcarija. Fr©*^ 9 : iii I" iili as izborao đehre dibro znana Melusine ustna in zobna voda ki litre*7 dlesizc in f?r!r»Tr3miu]O *?.cpri^etno sano li. ust. l sfe*5lettS«;a z navr^iior*! t krono. De?e!na lekarna Milana leusteka v LfuMian!r &!eslfeva cssta §tsv, 1 pole^ Tranc JožeTove^a aihfjpjnetfa »nostn. V tc| lekarni ffohivaja zdravila tuđi č?an; boiniškihbla^aifl \wl.teleznice. c.kr.inbačne tovarne in okr. hol. h!afa?ne v Ljubljani. FJeimsme-ustna In zrbna wofia. Sunja. FIrvaško. 22. fehnjarja 190S. Rla$. trospod lekarnar' Prosim vfjtidno, po^ljife mi zonet tri ?trk!rnice Vnso Izhnrno de'nioče ▼ode, katera ;c nenrekosljivo sredstvo zoper znhoho!, utrja dlesno in od-stranj3 ncnrijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osvežente ust io bom vsakomur kar n^iholie priporočaL Spoštovaniem Ma to Knminović, kr pn^te meštar Zlata verižica na obroke! 60 gramov tetka K 140-—f i aaesećno K 4 . Prve vrste I srebrna ura s A srebrni mi po-8 rovci K 14--. Dobavlja se na [ vse strani. Kdor Di rad ceno 1 kuni!, naj piše takoj. R. LECHNER, zaloga zlatnina Braciava (Lundenburtj) 299. Froda se pod zelo ngodnimi pogoil v većjem trgn na Dolen-skem na pri- pravnem prostoru lezeća z gospodarskim p3siO9;3m in đebro-vpeijnno trgovino z mešanlm elanom in det. nridslkš. — Pojasnila pod „li'.ata jama 1104" na upravn. »S!ov. Naroda« i Silili 3lU) SoSna ulica. ceno w-«*>\*iTi't"~i "niirr ^^n 7r rr r~ini ""i^V T TTfiTir •""T Vse b!ctjo se prodaja po starih mzkih cenah. i f)o]u«e]e b'cate: zaloga ur, verižic, vojnih obsskov, uhanov, zapestnic, briljantov. Priporoča in vabi za obilea obisk I Bclnićar švicarskih tovara Union ur. 1035 Naročite novi vofui sp">mlnski cenik s koledarjem tadi po pošti zastonj. | ^m iOuHBElBBKHPHMf ^iHJIl^MKl^^HHSiaiHB OBVCjmLkK^^lBUB^ab« m^^^^m^im^^mm^a^i^^mtm*^^ ^miBaiU^BHNHit-aiV ' . iw^— n —iMm^i-^iuajitjfcj— ■■—mkti t rni n««M a I J(aznanilo prz$emi>&. I Dovoljujeni si slav. obeinstvo s teni vljudiio »hvesdti, I da se začetkom meseca maja presel m s s» ojo špecerijsko 1 trgovino na Dunajsko cesto st. 20, v isto hiso, kjer se že I n a haj a moja pražariia in ^pecia'na trgovina za kavo (^poleg I „Kmetske posojilnice", nasproti postaji cestne železnice). I PriporoČam se cenj. nađaljui naklonjenosti z odličnim spoštovanjem I 1I1O Karl Planinšek. mr Gosposka nlica 4, -m* I. nadstropje, levo. 1093 Urađno dovođena, že 20 let obsto-jeca najsfarel&a ljubljanska nosredovalnica stanovanj io služob 4^^*e» nn]no t 2 snaini sobarici za Reko In Opatijo, nekaj deklic za vse, vrtnairja za gra-šćino na Gorenjskem, prav dobri po-goji, 2 gosposka kočijata v grofovske hiš9. Priporoća se več flnejslh samo-sto*nih prav snažnih knharfe z većlet-nlmi izpričevili, iako simpatična de-klica za vse, ki kuha, lika, šiva, a Slet-nlm izprićevalom, Gorenjka, railićne pomoćne moči za vsako plaćo, nataka« riče, blagajničarke, poletni personal vsake vrste itd. Pri vnanjili vp rasan jih se prosi za odgovor znaraka* _________________________________________. ---------------------------------------------------------- Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombina-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlastf je ugodno zavarovanje na dozi vetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. .-• - •-• Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. «a. - .-. Rezervni londl K 60,780.72Slt. — Izplačaae odškodnine in kapitaUfe E 129,935.304 25. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -——-------------------------- Vsa pojasnila daje:--------------------------------- tortu zastoju t 1WW 'j^ji^uv,-, laf^i- v Gosposki plin štiv. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škođam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor 1 Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod- i nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. maja 1915. 98. štev. Kava kilo K 2-60 najfinejša K 320, 5 kg franko, izborna zmes, 'zvr?ten vonj. Naslov za naro-čiia- Hanđel8-B3ro III. Jos. Str*-cker, Wolisbei*g, Koroško. 1106 TroovsHi peeiotnik Špecerlfske ic mehane str oke, ▼O]aŠČine prosti želi službe v mestu ali na deželi. 1119 Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« -■________——_^^^___ Pozor! Pozor! tai iR (piaio) T dobrem stanu po jako nizki ceni proda. Radeckega cesta št. 2. Kupi se dobro chrar.jeno moško, žensko in za dečka. Po- nudbe na upravnistvo »Slovenskoga Naroda« pod „presti te'l 1113". .se sprs;;S!§ei9 1K8 5prcten ^f ptiRoraf-strDisnlsec u&&£!yyiyi aIIlijCipltlLiL Tt.-č sloven?č:r»c in nem^čine, se tako! sprs»me, 1117 Ponudoe p ,d „SZa* 19I51* na upravo. »SIov. Naroia«. HT *šce se -^| ž, nadomestovaino pravico. — Nistoo takoj. — Ponudbe surefme do 5. odvetsikvSloveajgradcu (Stajer.) Mesna ienitna ponadba. 27letni trgovsko naobražeu mladenic neomađeževane preieklosti, 2T 22.000 la-stncga prihranka v gotovini, želi v svrlio ženitveresnegaznanja z izobražcno, zdravo, pri/i upijivo gospodično latinico većjega po-sestva s dol»ro vpeljano trgovino ali go-stilno v večjeni prijaznem Jcraju. Ponudbe s sliko in popolnim naslovom se želi pod, r Sre vn a hodom osi ** 19 1% na up ra r,i lit vo Slov. Nar. Stroga, tajnost častna zadcva. 1105 Lepo pritlieno, solano stanovanje obstoječe iz 3 sob in pritiklin, z električno razsvetljavo in uporabo vrta za zeleniad, se v vili Bergmann, Po-Ifssiska cesta 87. v Ljubljani ta- koj Cdda mirni sttanki brez otrok ali z oćraslimi otroki. — Vprašati je pri lastniku ravno tam. 1107 Fino kolo ta dmbrm mhrmnltn nis fotoaparat (zepni format 9x12 s pritikl) se proda. Naslov pove uprav. »Si. Nar «t In siaiovaije 2 večji ali 3 manjse sobe za takoj ali avcust. Ponudbe do dru* 3. maja pod „Mira* stranka 1120" na uprav- nUtvo »Slov. Naroda«. 1120 taje, zldorle težake Sprejmeta proti no^n r^či in traj-nemu opravilu, HintZ & UUrich, zele7ni^ka in p stna postaja Brucfe a- d. Mar, Štajersko. 1192 Ženitna ponudba. ! Vdovcc v najholiših hith. po*cstnil: i ve^jih hiš v nairećiem industrijs^em kraju j na Spođnjem Stnjerskent, se želi poroćiti i takoj s gospodično ali vdovo, ne staro trs oj ht, ki bi imela tuđi precej pre-moženja. Ker je pa v tni kiši trgovinu, gostilna ttr tobačna trafika, imajo prednost one, ki so v tem izučtne. Ponudbe je poslati, će je mogoćc s sliko% na naslov A. Turjom št. 295 1123 n<* uprarništvo „Slov. Xar." 1123 Spretne vojascine prosU reparaturne kfil V žV I sprejmejo takoj mm iD \\M fuzina»Litlil dr*^ as <>• ac. 1100 tfcijdlUv Najbolje za zoba LJUBLJANSKI Jfosecnik za književnost in prosvcio. | Letnik XXXV. (1915). LJT73LJAH881 ZTOS" ishaja t svezkUi po enkrmt na mesec ter stase na leto S K 29 h, pol leta 4 K U b. tetrt leta 2K30 b, za ne neaTitrlJItke aelelo po j U K 20 h na leto. Posamezal iTerki se doblvajo po 30 b. „Narodna tlskarna" ▼ L'abljjanl. fm3\£\*\\X\ Udp^U nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pišem na ogled. Bujme, Tepe 2>x*«si dobite ob rabi med. ftr Ji Siva \trtmt> *a nrei ob'astveno preiskano, par. neškodljivo za III« JI. fliAđ lllKUlg £.A pidl vsako starost, zanesljiv uspeh. I?^bi ' se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, za-dostna za uspeh K 8*-- "Razpošiljanje strofo diskretno. 1086 Kos. dr. A. Rix, laboratorij, Diinaf IX., Berggasse 17 C. Zalog« t Ltabljaal: Ukaru pri „Hatem J«l*nn", dro«eH!l Kano te „Ađrl|a". 11-50 Velika zaloga 15*50 najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih čevljev ia dame, gospode in oti^oke. Viktorija Sterniša Jurčičev trg 3. A Gg. učiteljem, učiteljicam in ™ drž undnikom 15% popusta. A. KUNST L]nblimna Židovska ulica štev. 4>. Velika zaloga obuval lastnega izđelka sa dame, gospode in otroke ie vedno na *zb«ro. Vsakrsna naručila se izvršufejo točno in po nizki ceni. Vse mere se sluanjujejo in zaznimnjejo. — Pri znnanjih naroćilih naj se biagovoli vzorce poslati. 40 li3iY5Č!3 Z3lno-3 njVuđnill i!!! n.ijiissijiil otroških vozičkov in navodne Jo ^s :v*aejše Snnsnim ner:-tr,ihi se II LjidMii!, liHli^i [tiS ti Velika zaloga ste&l^nSse, pcrcela- nZj zvetltu, srano, aromatično rlhje Olje iz Ickame pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z iahkoto to ribje clje iz katerega je nopolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklen!ca K l'SO. | Zoper feašha lekarna pri zlatem orlu Vrtnice '-■--• jrrmičaste in ovijalke, cepljene', prosto v^ojene, za vrt in rožnico (lonec) priznano najboljših vrst in kakovosti v bogati izbiri po 40 vin. razpošilj.im tuđi Tetos. Zahtevajte katalog. Ivan Kliment, Okrischko. : Iffioi'\i'i W3$i\ 11 yU i tili! puihi$ullh star 27 U3t, vojaščir.e noroinoma prost, ' teli svojo sic lb o prsmenili in si cer naj-rajc kje na deie'i. Pismene ponudbo naj so poSiljajo na upravn. »Slov. Naroda«. 108! / Pili /i \\n\Hinili! s tremi sobami, kuhinjo, verando, parkom, kopainim bs^nom ter vcemi ^aii»imi i3go(inr>s;r'.i. SC Ođđ^Sta ¥ K^niniku v ylli Scss. io~s Vec se \zve v trgovini A Sin* j p ^ ti C ^ %| ^ g-.:! ^ BT^ & ^ i ^* : mo^Ro !^i n;jiiu£a^iir-ic strehe, | dc&'o lsarfeaa^ se spreSme v ! Ponudbe: „Fošim pre dal 44f | Ćeli©11. 1094 OFČfo, CTtraso ta aeoprancy kupim 7sako tginoilno po aai-yii|i ceni prati iakojžn^cmu plačUn ter plaćam ^cirro sam. Veletrgovina B. Sferniecki, Celfe štev. 15, Štajersko. ^= v Ljubljani ^ veležgonjarnci 5cd]a in touarno li^erjcu priporoča v svoji lastna žganjarni kuhane izcSelke i. s.: prisinost zajamčena. w ©r 121 ia & ™ Vino najboljše kakouosii. == VzgfcI na razpolago. znamke Puch ?. 3 IH\ ki hrezbibno deluje, |c naprođaf za 2S0 K. \n ojr'ed pri tvrdv' A. CrSrec, Marife ^arezije cesta- ioso Nsprođaf so 2 napol Iirite ii n ?*^f 4i ■'ii § I fi r ^ h?iliv KP I« sO !nuEMllP> li y L11 b VA I 1 k 11 li u U u & Tse v debren stanju Izve se pod T:3 V3237SJ0S311 na uprav. »Slov. Naroda«. 10S8 Sprefme se tske' sprefaa specerijske stroke, ki je zmožna obeh dež. jezivo?. Ozira sl* le na moč z ve^-Iftnr. prakso. — Ponudbe pod 5,3O/ 109S" na upravn. »Slov. Naroda«. Išče sa ni2 &&SEg2&23&5Q H £L U J ^l ^l H^ Tl y. 2'^—25 delarci za strojno ooekarstvo. ©peMernIga Geljs. ^yyil Jil^^^ filSiiy s tremi sobami is rlrs^mi pri-Ubliaami se ofifla za. ta^oj. Več se iT.ve na S¥. Pelra nasipu ši. S7. 998 Fođčastnil^ iea 3nanja 5 gesoico v dobi do 35 let, zmoino dssclnih jz^ikov 3 nefcalitco cremožen/em. slasne ponudbs 5 stifo se Pro^ijo pod ..^odočnost'959" na upravn. ,.Slov. Jiaroda". 959 Dtrlrreciia čas*r.o ya?amčer.a. Lepo moderno H • -^ £2 V3 !*■ 15 «P |S £1 J^p JJ| HI fe »tjj £3 |g -*i^ obstoječe iz 3 sob, kub n;e, kopelji, itd. z eleUtr. razsvetli. 0^33 S© Za Ria-Jev termin, v III. nadstr. vogalne hi se Danajska c. 22. in Sodna ul. 1. Na- tančnejše v I. nadstr. „Hotela pri Ma- I licu*' vrata št. 12. 485 Trgovec, samec, s 3 lepimi trgovskimi podjetji bi se po tej nenavadr.i pott v svrho že^sfve rad seznani! z brhko, doinačo vz^ojeno deklico v starosti do 30 let ter iz dobro situirane rodovine. — Dopisi s sliko so se pro?ijopod„S!§3nos Heim 60131* na Rudoifa Mosse, Dunaj I, Seiltr-statte 2. 9S8 Naprodaj ima za tri vagone !a- pega in zdravoga felševega, je- seaovena in hrastevega | I Cene primerne. Les se lahko takoj prevzame in odpeli'e. Več se izve v trafiki na kolodvoru v KamnikUf Gorenjako- 1C89 fll *1 1 Pvv II 1 •* H Slavn. občinstvu se naznanja, da se kopališče „ICoIeatija" otvori 2. maja. Čas kopanja bo vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. — 0b delavnikih do V2I2. ure samo za darae. Ker je kopelj zlasti letos potrebna in zdravniško priporo-čena, zlasti proti nalezljivim boleznim, zato se toplo priporoča slavn. občinstvu, da pridno poseča zdravo kopelj v „Koleziji". Na razpo-lago je občinstvu lep senčnat park. Najemnik kopališča bo postregel z mrzlimi jedili, ter zajamčeno pristnim „Bizeljcem11 iz lastnega vinograda. Dobiti bo vsak dan sveže dvojno marčno pivo. Za obilen obisk se priporoča Tomo Korbar 1109 najemnib. 98. Ste*. »SLOVENSKI NAKOD*, dne 1. maja 1914. Str-in 11. WW Nad SO let obstoječa -BJB. | parna barvarijainkcmicno snaženje oblck I I *•»■• bio ===== apretura sukna == Ljubljana, flntftfi RrtP OHnce, Selenburgova mL 6. HJIIUII DU% Barska ulica 4§. Postreiba rastna in točna. Nafnliie eene. ^■^— i :UIUUFUIU ^^1JLXX.1JLXJULJLIJJXAJLXXXXAX1.JLXX1XXXXXXXXI:XXT | Najbolj priporočljivo! 75t PM Mi Jlfcji Pođi vozna kolesa najnovejše konstrukcije, za vsako lahka in trpežna, priznano naj- obit oajbolj prmravni. lOletna :: boljka v monarhin. :: erarancija. Pouk v rezenju brezplačen! == 2 letno Jamstvo! = Zaloga vseh zraven spadajocih delo?, Pooravih točno in po cenl | Ugodne cene evenl. nizki mesečni obroki. IGN. VOK, specialna trgovina šival. strofev in koles Ljablfana, Sodna ulica 7, zraven sodišča. ZaMevajte cenik. Zastopniki se sprejemajo. _ -----------------M. — ^m ^m 1^ "^■""■i—^m—»—^P~'^—M—»—M~~^—M—^* ^ i^ ^ mi ^m — »li i ii ■ ^ ^ ■______________________________ Nafnlije cene. tem uohisiva ]. J. Ifagias Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 afl bV ^^^B Bj ^V ^I^F ^aW^H ^b™wb» W tbt"•■ bb> ^^^F ^F^M ^^^^ ^^^B ^^*™^ ^B^B ^B *bb^ hB V ^^^B za spalne In 5 e rt Une sobe, salone In ciosposke sobe. Preorocre, za*Aor\l, modrocl na vzmai UmnaU modroci, otroiid vozlčkl Itd. Najsolidneiše blago. Na^nanuo. p. *. Dne 12. marta 1915 je umri moj đolgoletni drn* ^ 1 DnO fllll rab'i° m0J"e na|no'.'e|5e mfifrt* za Luli U UiJl Prs*t rabi in 8. Zraven spadajoro milo Gj vin. m ■ • dobe !epe, poine tek^ne oblika z moinr^diinn molro \ II111 »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnoR« zahvalnih JUlll P'se:n- ^ena kartonu K 2'20 po rovzc-tju. O i 4 kar- . tonov nnprej post. prosto. — PoSi'.jatve pQ:te r?~ : • tante *amo če ?e posije d"nnr nr^prej. -- Razpošilja •si ^ Kaths MM, Mm »i.. Mm^v. w 11 iwi KrORipiHa, ied']npf»a fer za «=pfTienslfo vpcrabn iTA*r~tnc*a. veleprim^ "^J kakovo^ii, zdravega, brezhibne^a, i^brane^a ter trpp^nf ga, ima £c i^J 9 veiik*o zalo^o tvrrika a% >n Iv. 3. Hiirtmcsnii nssl. a?j. Tfiiaažič y Lfo&IIanI W ^^- in £^a razno^ilja v v-ski povi Ijni n^no/.'ni c»'!c vagone, na luđi man' |^ 5^ po solidni, niz'^i dnevni cni. rfoklcr traia 7aUic^?. »bj Cena /.Ti ce'e va^cne po dogovoru, ter se ori c lih vagonlh odpoŠilja le prosto nasut hre^ vrrČ, pri mpni*rfB|Hinnan4lb ^1"™^*1*1^*1 «fc—? ■■ i ■ mw» ^HB^l>^b4^K ^••■^■^p^^^^^t^^ ■ ■»*■ *. -_ 1^«^^* *_• «.-^ . __ . SKodni salon JI. Mildner nas/. S*. J&arboriv, £fitb/faqa, fflestnifrg T priporoca svojo reliko -zaloga okićenih slamnikov, praznih oblik, cceltic i. t. d. Jedno velika izbera salnlh klobukov. ms Popravila iocno in ceno. ^Popravila iocno in ceno. A 1 ^ \ ^ J ^, f 1______ 1000 krili 'm liii. ki bi dal službo 43 letnemu očetu treh šolo-obveznih otrok. Bivši trgovec mešanega bla^a, sedaj potnik, veSč slov. in nemščine v govoru in pisavi, želi takoj primerne službe kot prodajalec. skladiščnik ali kaj podobnega. 1071 Cer.jme prijave prosi pod „Nufna služba 1071" na upravn. »Sfov Naroda«. 0 s Srcgsrija in fotossanufaktnra Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoca veliko zalogo desinfekciiskih preparatov kakor: Lyso1f Lysoform, Kreoiin, Formalin, Fonnalinove pastire, karbolova kis-lina. karbolovo apno. ?Gi?e!2šč!se za pestrežbo bolnikov in ranjencev, ob^ez ia ^isiHaste^a blaga. konjaka, ruma in čaja. ^ters/orm. JPirhtimn. perolin. ^aB aatl aaai IH IH H aH Hl C W *3 ^* ^ §£§ ^^ ™^ ubljanska kreditu«! iianiica w L.|ui3i|^iii ^ D^inltk. «l.™lc. S.OOO.COO hroW. n 2530 Stl*itai*jeVa UlfiC^ ŽtGV. 2. BT»er»'nT^ntfi~okT«^tor,000:00drkr^,; Poslovalniea I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. * _ Podružnice v Spljetu, Ce!ovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in OeSIin, Spre|ema vlogo na lm|lilce In na tekočt račna, kl nišo JX 1 Q Kvmme in prođafa sredke. osilite in ^e-dfi^stsse lll dPIIIjKc lUPIIlK =™i~ matizem, ischias. •r^------------------------------- \ Zaloga pohištva m tapetmškega I JPopolna I spalna oprava : I ^ postelji, 2 B