knjižnica e;:. Kardelja
MUZEJSKI TRG 1A 63000 CELJE
Letnik XXXIII, številka 6, november 1986
ruaillllla |nauHW p.- ...___________ti Celje
Delavci tozda Veflon so v osmih letih ustvarili že preko 3.000 različnih izdelkov. Tako je ta 60-članski kolektiv z vztrajnostjo, trmo. znanjem in timskim delom samo letos dosegel preko 850 milijonov din skupnega prihodka, za polovico več kot so načrtovali in skoraj enkrat več kot lani. Vsak tretji zaposleni je inovator.
Tako so na primer za kupca v Smederovu naredili v enem tednu 260 kompenzatorjev iz PTFE
Kolektiv tozda Veflon je inovator leta
Visoko priznanje »INOVATOR LETA <, ki ga podeljuje Radiotelevizija Ljubljana, je prejela tudi naša temeljna organizacija Veflon. Z razvijanjem novih izdelkov na osnovi lastnega znanja, so doslej prejeli že številna priznanja v Celju in razstavah »Rast Yu<. Skoraj vsak njihov izdelek je inovacija. Tako so doslej zbrali že 28 inovacijskih predlogov, od tega 13 tehničnih izboljšav in 15 koristnih predlogov, le na osnovi skice in prospekta pravijo, da jih bo le znanje in nekega ameriškega dobavitelja. zasledovanje zahtev časa, v ka-
Sedaj se ukvarjajo z elektron- terem živimo, rešilo. Njihovo skim vodenjem proizvodnje, saj inovatorstvo pravzaprav ni nič
novega v tozdu, saj se ukvarjajo z novostmi že od vsega začetka proizvodnje, toda šele sedaj so uspeli dobiti tudi družbeno podporo.
Temeljna organizacija Veflon je začela rasti na osnovi inventivnih zamisli, in se tako iz leta v leto dograjevala- Tudi bodoče usmeritve so naravnane k inventivnim dosežkom, saj načrtujejo v prihodnjem letu preko 20 novih inovacijskih predlogov, od tega več novih izdelkov.
Jubilej Kemije Mozirje
Prijetna domačnost
Dan pred tovariškim srečanjem Cinkarnarjev na Gričku, je Kemija Mozirje praznovala 90-letnico bostoja- Delavci tozda so se skupaj z vodstvenimi delavci Cinkarne srečali pred našim planinskim domom v Logarski dolini. Vsi, ki smo bili tam, smo se vrnili s prijetnimi spomini na srečanje, ki so ga pripravili člani kolektiva, nastopajoči in čudovita pokrajina, ta dan obsi-
jana s soncem.
Največje presenečenje so pripravili organizatorji kulturnega dela, ko so povabili v goste operna pevca Ladka Korošca in Sonjo Hočevar, ki ju je na harmoniki spremljal Milan Stante.
Za čudovito vzdušje pa je poskrbel Celjski instrumentalni ansambel, ki je plesalce navdušil k skupnemu plesu in zabavi. Med nastopajočimi so bile tudi naše recitatorke in Viki Ašič - mlajši -dobitnik zlate harmonike- Med
to lepo predstavo so bila podeljena tudi priznanja - srebrni znak Cinkarne Janezu Rženični-ku, priznanje za uspešno delo na kulturnem področju Faniki Mejak ter darila članom kolektiva, ki so se upokojili v letošnjem letu.
Ljubi Benetek, Silvi Mrzlak, Mariji Kavčič, Katici Leskovšek, Milanu Hanžiču, Rudiju Zviru in Petru Beričniku.
Naši Cinkarnarji so se fotografirali i Ladkom Korošcem.	foto: Leskovšek
2 -------------------------
Proizvodnja in prodaja
Analize niso spodbudne
V devetmesečnem obdobju Cinkarne ni dosegla načrtovane proizvodnje za 3,4 odstotke, enako lansko obdobje pa je presegla komaj za 2 odstotka. Načrtovana realizacija je dosežena le 71-odstotno, enako lansko obdobje pa je preseženo za 67 odstotkov.
TOZD Metalurgija je dosegla načrtovan fizični obseg proizvodnje z 96 odstotki, enako lansko obdobje pa dosega z 99 odstotki. Nižja proizvodnja od načrtovane je bila v Keramiki, ki ima velike težave zaradi izrabljenih strojev in s tem z visokimi stroški vzdrževanja in Valjarni, ki ima težave z elektro indukcijskimi pečmi. Odpovedale so vse tri. Poškodovali so se tudi valji pri blok progi-
V	stari valjarni so težavi z 3 Gauči pečmi, ki so v remontu. Zato ni delala proizvodnja zlitin niti valjane anode.
V	Cinkovi žici so zmanjšali proizvodnjo, ker je povpraševanje na trgu manjše- Manjša je bila tudi proizvodnja žveplove kisline zaradi remonta piritne linije in delno S kisline.
Visoka proizvodnja pa je bila v čašicah, kjer so delali za Croatio Zagreb. Zaradi povečane prodaje je bila precej nad načrtovano tudi proizvodnja v žlebarni.
V	okviru zunanje in notranje realizacije je najmočneje zastopana prodaja žveplove kisline, sledi prodaja cinkove in cinkti-tanove pločevine itd., medtem ko v izvozu prevladuje prodaja cinktitanove pločevine. Temeljna organizacija ne dosega načrtovanih cen in količin. Realizacija je zaradi nedoseganja prodajnih cen nižja za 32, zaradi nedoseganja količin pa za 9 odstotkov. Skupno odstopanje je torej negativno in znaša 41 odstotkov.
TOZD Kemija Celje je dosegla načrtovan obseg proizvodnje z 86 odstotki, enako lansko obdobje pa dosega z 96 odstotki.
V	Zn belilu niso dosegli načrtovane proizvodnje v septembru zaradi izredno težke oksidativ-nosti elektrolitskega cinka. Tudi načrt proizvodnje Litopona ni dosežen, ker proizvodnja ni potekala tekoče zaradi spremenjene tehnologije- Zn sulfata niso delali zaradi remonta- Pripravljajo se tudi na plinifikacijo in montažo pakirnice. Problemi so pri skladiščenju Zn sulfata-
Zaradi remonta v septembru ni delala proizvodnja Modrega bakra. skupna proizvodnja pa je še vedno 25 odstotkov nad načrtovano-
Rastni substrati ne dosegajo proizvodnje za 10 odstotkov,
zelo dobra pa je proizvodnja Zelene galice zaradi povpraševanja na tržišču. Pri Humovitu se občuti pomanjkanje šote.
Pri Gradbenih masah je problem s surovinami, ki prihajajo precej neredno. Organske barve so v mesecu septembru dosegle kar 17 odstotkov višjo proizvodnjo od načrtovane. Težave so z delovno silo in bolniškimi izostanki.
Realizacija v tej temeljni organizacijo zastoja za načrtovano za 43 odstotkov, od tega znaša odstopanje zaradi količin 21, zaradi cen pa 22 odstotkov. Načrtovane prodajne cene so presežene samo pri modrem bakru, flovitu in hygromullu- Gibanje cen med posameznimi meseci pa kaže, daje cena cinkove-ga belila ostala na ravni tiste v začetku leta- Prodaja po višjih cenah ni možna, zaradi majhnega povpraševanja na tržišču-Kakor pri ostalih tozd, tudi v Kemiji Celje ugotavljamo precejšnje negativno odstopanje izvoznih cen od doseženih na domačem trgu.
TOZD Kemija Mozirje je dosegla načrtovano proizvodnjo z 78 odstotki, lansko enako obdobje pa presega za 6 odstotkov. V septembru je izpadla proizvodnja purpena. Nižja proizvodnja je tudi zaradi preusmeritve delavcev na premaze, ki zahtevajo več vloženega dela na enoto izdelka.
Tudi v tej temeljni organizaciji, dosežene prodajne cene z izjemo razredčil in purpena, še ne dosegajo načrtovanih. Tako realizacija zaostaja za načrtovano za 29 odstotkov in sicer zaradi cen za 11 in nižjih prodajnih količin za 18 odstotkov. Skupno odstopanje od načrta je tako negativno.
TOZD Grafika presega načrtovano proizvodnjo za 4, enako lansko obdobje pa za 8 odstotkov.
Načrtovano proizvodnjo so dosegla vsa stroškovna mesta, razen Veziv in organolov.
Temeljna organizacija zaostaja za načrtovano realizacijo za 16 odstotkov. Realizacija je nižja zaradi prodanih količin za 9, zaradi nedoseganja načrtovanih cen pa za 7 odstotkov. Za načrtom najbolj zaostaja izvoz, najmanj pa realizacija na domačem
trgu.
Načrtovane cene so presežene pri Kemolit ploščah P, APO in pri preparatih.
TOZD Titanov dioksid presega načrtovan obseg proizvodnje za 8 odstotkov, prav tako tudi enako lansko obdobje. Kljub remontu na TS in menjavi rotacijskega filtra, je bila proizvodnja v septembru visoka. Z oskrbo surovin ni bilo težav.
V tej temeljni organizaciji realizacija zaostaja za načrtovano za 7 odstotkov, od tega je izpad zaradi nedoseganja cen 13, fizični obseg pa je višji za 7 odsto-
tkov. Najmanj zaostaja za načrtovano realizacijo izvoz.
TOZD Veflon presega načrtovano proizvodnjo za 57, enako lansko obdobje pa za 95 odstotkov.
Ker se proizvodnja vodi po tekočih cenah, so indeksi tudi višji.
Ta temeljna organizacija presega načrtovano za 52, lansko pa za 119 odstotkov. Najbolj je presežena interna realizacija (za 291 odstotkov), eksterna realizacija pa je presežena za 25 odstotkov.
Nekaj ugotovitev in ocen švicarskih bankirjev
Vrednost ameriške valute sicer še vedno pada, vendar švicarski izvedenci menijo, da ni več daleč najnižja kotacija dolarja, ob kateri bi se morale stvari zasukati in zanihati v nasprotno smer. Velika večina bankirjev je namreč mnenja, da bo dolar padel na 2 nemški marki in trenutno celo na 1,9 DM, kmalu potem pa se bo ustalil okoli okrogle vrednosti dveh mark, z nihanjem v obe smeri v višini 2,5 odstotka. Američani bi želeli, da bi dolar padel na 1,9 DM ali 140 jenov, potem pa naj bi se ustalil, ko bi se povečal izvoz, na vrednosti 2 mark in 150 jenov. Tehnično bi bilo to tudi upravičeno in izvedljivo- Verjetno pa to ne bi bilo všeč japonskim in zahodnonem-škim finančnim oblastem, ker bi to močno okrnilo izvoz iz teh držav in pretirano okrepilo njihovo državno valuto- Do neke mere bi nemška in japonska centralna banka tudi lahko zaustavili padanje dolarja z množično prodajo svoje valute- Na dolgo gledano pa bi tudi v tem primeru zmagala ZDA, ki imajo za sabo ogromno finančno in monetar-
no moč, proti kateri nihče ne more.
Lahko pa pride med tremi mogočneži do sporazuma, da se vrednost dolarja zaustavi na osnovi 2 DM in 150 jenov, ne da bi padla še za kakih 5 odst- Tudi taka vrednost bi pospešila ameriški izvoz, vendar ne tako hitro.
Reaganova uprava bi rada rešila težave po naglem postopku (padec na 1,9 marke), tudi zaradi bližnjih političnih volitev (v začetku novembra bodo na novo izvolili polovico senata in poslanske zbornice). Osnovni načrt naj bi bil torej padec dolarja na najnižjo raven v septembru, potem stabilizacija v oktobru, prve dni novembra pa naj bi vlada lahko pokazala volivcem, kako se je zmanjšala' zunanjetrgovinska bilanca, dolar pa bi se spet vsaj deloma okrepil.
-Taka so torej predvidevanja za dolar v bližnji bodočnosti. Konkreten potek dogodkov bo pokazal, če so tudi pravilna.
Simoneta
(povzeto iz Dela)
-- —	rg£ L
’ J	J.J
Na seji delavskega sveta 1)0
Dobitniki zlatih in srebrnih znakov Cinkarne
Na predlog osnovnih organizacij Zveze sindikatov in Komisije za priznanja, nagrade in druga odličja, je delavski svet DO podelil največje cinkarniško priznanje zlati in srebrni znak sedmim najbolj zaslužnim delavcem. Vsi so že dolgoletni delavci naše delovne organizacije. Priznanja so bila podeljena na srečanju Cinkarnarjev na Gričku in na svečanosti ob 90-letnici tozda Kemije Mozirje.
Anton Žerjav in Anton Kolar sta dobitnika zlatega znaka, Milovan Prelič, Štefan Šafarič, Franc Košenina, Ivan Belej in Janez Rženičnik pa dobitniki srebrnega znaka Cinkarne.
ANTON ŽERJAV, dipl. ing. el. th., je zaposlen v delovni organizaciji že 23 let. Do leta 1970 je bil obratovodja elektro obrata, nato glavni inženir vzdrževanja, direktor poslovne enote vzdrževanje in kasneje direktor TOZD- Leta 1981 je bil imenovan za IPO TOZD Veflon.
Ze kot odgovoren delavec v vzdrževanju se je soočal s problemi pri vzdrževanju izredno raznolike in zastarele opreme, ki obratuje v najtežjih pogojih. S svojim prizadevanjem in dejavnostjo je dajal najboljši zgled in spodbudo. Tako so nastale marsikatere nove tehnologije in izboljšave, ki so aktualne še danes.
Stalni izziv, izdelati nekaj boljšega, uspešnejšega, ga je vodil k razmišljanju in uresničitvi tehnologije predelave PTFE, in tehnologije izdelave sistemov za transport in skladiščenje najbolj agresivnih medijev. Poleg opravljanja svojih rednih dolžnosti je načrtoval in proučeval nove tehnologije.
Število uspešno realiziranih inovacijskih predlogov, patentnih
prijav, uspehov, doseženih na različnih sejmih, predvsem pa zadovoljni kupci in naročniki in končno, ugodni poslovni rezultati so dokaz, da je bilo to delo več kot uspešno-
Ob svojem delu zna prisluhniti vsakemu sodelavcu, z nasveti, s svojo strokovnostjo in delom pa pomaga pri reševanju problemov v proizvodnji. Pri svojem delu je vztrajen in dosleden, to pa zahteva tudi od svojih sodelavcev.
ANTON KOLAR je v delovni organizaciji zaposlen od leta 1973. Že od vsega začetka je v svojem delovnem okolju marljiv, vesten in požrtvovalen delavec, ki poleg svojega rednega dela opravlja vrsto odgovornih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij.
Tov. Kolarje s svojim delom dokazal, da lahko tudi delavec brez kvalifikacij in zavzetem opravljanju del in nalog, z izobraževanjem ob delu in nenehnem dokazovanju svojih sposobnosti, uspešno opravlja dela in naloge obratovodje belega dela v TOZD Ti02-
FRANC KOŠENINA je zaposlen v delovni organizaciji TOZD vzdrževanje od leta 1954. Je vesten in dober delavec, dober tovariš, vedno pripravljen pomagati sodelavcem z svojimi izkušnjami in nasveti ter z delom. Svoje bogate izkušnje zelo uspešno prenaša na mlade delavce. Bil je in je še pobudnik za solidarnost in humanost med delavci. Večkrat jejavno spregovoril v imenu delavcev - neposrednih proizvajalcev oz. tistih med katerimi živi in dela.
IVAN BELEJ je zaposlen v delovni organizaciii v tozdu Grafika, od leta 1969. Vedno je pripravljen sodelovati pri uresničevanju dogovorjenih nalog. Njegova odlika sta objektivnost in odkritost pri reševanju vprašanj delovnega ali širšega področja. Ko je prišlo do zaostritve in nepoštenosti med delavci, je izbral pravilno samoupravno in politično pot za mirno, delav-
skim interesom ustrezno reševanje in urejanje medsebojnih odnosov.
MILOVAN PRELIČ, zaposlen v Metalurgiji, je izmenovodja nove valjarne- V delovni organizaciji je zaposlen od leta 1971. V svojem delovnem okolju je priljubljen zaradi svojih delovnih navad ter sposobnosti-Bil je in je še aktiven na družbenopolitičnem področju, zlasti v Zvezi komunistov.
ŠAFARIČ ŠTEFAN je zaposlen v Kemiji Celje. V delovni organizaciji je zaposlen od leta 1954. Bil je skupinovodja in izmenovodja Litopona. Po težki delovni nesreči, kot invalid I. kategorije od leta 1978 dalje opravlja dela in naloge skrbnika priročnega skladišča v obratu Litopona. Kljub invalidnosti vestno in predano opravlja svoje delo, je dober delovni tovariš z izrednim čutom pripadnosti našemu ko-
lektivu. Poleg tega je tudi družbenopolitično aktiven. S svojo delovnostjo, delovno disciplino in tovarištvom in njemu lastno človečnostjo, je vzor v delovnem okolju.
JANEZ RŽENIČNIK, je zaposlen v Kemiji Mozirje od leta 1965. V tem času je opravljal različna dela in naloge, od kemičnega delavca v proizvodnji do voznika viličarja. Sedaj je šofer kamiona s prikolico. Sploh pa je znan po tem, da
poprime kadarkoli in za vsako delo, ki ga zmore, tudi za tisto, ki ni v opisu njegovih del in nalog. Pri delu je vesten in zanesljiv.
Usmeritve in cilji titanovega dioksida do 1990
Izboljšati kakovost
Za dosego ciljev, predvsem za dvig proizvodnje na 26.000 ton letno, izboljšanje izkoristka surovin in energije ter izboljšanje kakovosti, imajo v tozdu izdelan načrt organizacije delovnega procesa do leta
1990.
Z inlcnzifikacijo bodo razširili skladišče rude, postavili tretji mlin za rudo, peti razklopni stolp, rezervni bistrilnik in črpalko ter cevovod za sadro-Hkrati bodo zgradili tudi odlagališče sadre- S tem bodo lahko povečali količino proizvodnje površinsko obdelanih tipov na 19500 ton letno, kar je 75 odstotkov skupne proizvodnje.
Da bi povečali produktivnost, morajo povečati zmogljivosti kalcinacijskih peči ter zamenjati rotacijske filtre za šaržiranje peči s filter stiskalnico, ki bo omogočala osuševanje gela na 50 odstotkov sušine- Povečati bo potrebno tudi zmogljivosti vseh ostalih tehnoloških proizvodnih faz v osnovni proizvodnji.
Čaka jih tudi povečanje zmogljivosti tehnoloških proizvodnih faz, predvsem z zamenjavo obstoječih naprav s sodobnejšimi, optimizacijo in avtomatizacijo ter boljšo organizacijo dela in vodenja proizvodnega procesa, zlasti z računalniškim upravljanjem.
Da bo proizvodnja gospodarnejša, bo potrebno skrajšati čas zastojev zaradi vzdrževanja naprav, zamenjati nekatere uvožene surovine in pomožne materiale z domačimi in cenejšimi, zmanjšati izgube energije in odpadno toploto koristneje uporabiti.
Na izboljšanje kakovosti bo vplivalo tudi izboljšanje medfazne kontrole in razvijanje in uvajanje novih tipov proizvodov. Hkrati je potrebno odpravljati vse možne vzroke za ekološko onesnaževanje. V ta namen je predvidena dograditev rezervnega tretjega elektrofiltra in izboljšanje kakovosti filtrata iz nevtralizacije ter učinkovitosti kondenzacijskih razklopnih plinov.
Da bi izboljšali tudi delovno okolje in opravili humanizacijo dela, bo potrebno odpraviti fizično težka dela, zmanjšati hrup in emisije prahu iz suhih filtrov ter povečati zmogljivost kondenzacije pare Jet mlinov.
Navedene usmeritve so že izdelane, potrebno jih je le postopno uresničevati. Ze letos so se v tozdu lotili manjših organizacijskih sprememb v proizvodnji. Želijo namreč organizirati nov oddelek za napredek proizvodnje, ki bo deloval kot nekakšna podaljšana roka tehnologov in bi oplemenitil tehnološke izboljšave, tam kjer še niso predvidene. Delo oddelka pa bi temeljilo zlasti na timskem delu- Število 251-članskega kolektiva se s to organizacijo ne bo povečalo. V času intenzifikacije bi torej delovala dva oddelka, omenjeni in oddelek utečene proizvodnje-
M. G.
Namen in pomen reklame na Ljubljanski cesti
Organizacije združenega dela pomagajo tudi pri finansiranju obnove starih zgradb v celjskem mestnem jedru, zlasti zaradi njegove popestritve in funkcionalnega videza- Take priložnosti ni izpustila tudi naša delovna organizacija.
Na zgradbi na Ljubljanski cesti je fasada opremljena z risbo, ki
ponazarja atom, kemijo, razvoj in Cinkarno. Takih fasad je v Celju še več (Merx, Kovinotehna, teden domačega filma), še več pa jih je v Ljubljani in Mariboru. To je tudi ena od odlik komuniciranja v Marketingu in širjenju podobe Cinkarne navzven.
Posvetovanje proizvajalcev žveplove kisline v Subotici
Veliko zanimanje za naše
referate
16. in 17. oktobra 1986 je kemijska industrija Zorka iz Subotice, TOZD ATM I KISELINE, v svojih prostorih ob Paličkem jezeru organizirala že tretje posvetovanje »Sutoporašev«. Prvo je bilo pred tremi leti v Cinkarni, drugo lani v Boru. Dogovorjeno je, da bo četrto v Zorki Šabac, ob praznovanju 50-letnice proizvodnje žveplove kisline pri njih.
Posvetovanja se je udeležilo 40 udeležencev iz Bora, Prahova, Titovega Velesa, Šabca, Subotice, Titove Mitroviče, Kutine, Kruševca, Trepče in Cinkarne. Poslušali smo devet strokovnih referatov, si ogledali proizvodnjo žveplove kisline v Zorki in imeli strokovno razpravo -okroglo mizo. Iz Cinkarne smo sodelovali z referatom: Bilanci-ranje in reguliranje emisije S02 v povezavi z onesnaženostjo zraka v proizvodnji žveplove kisline, ki ga je podal Dani Podpečan. Ekološke teme so na teh posvetovanjih vedno bolj pogoste in zanimanje za naš referat je bilo veliko-
Najzanimivejše teme so bile: Yu-kontakna masa za proizvodnjo žveplove kisline je bila testirana v industrijskih pogojih in je odlične kakovosti v primerjavi s konkurenco ostalih evropskih proizvajalcev. Proizvodnja je predvidena v Boru, za kar že obstajajo projekti, prostor in
bazni inženiring, ki ga je izdelal IHTM iz Beograda. Yu-Žveplena kislina je delovni naslov bodoče naložbe v proizvodnjo H2S04. za katero ne bo treba iskati storitev inženiringa in know hovva v tujini. Iz razprave je bilo razvidno, da večina proizvajalcev ne načrtuje izgradnje novih zmogljivosti, ampak le modernizacije, rekonstrukcije in s tem tudi intenzifi-kacije obstoječih proizvodenj, saj je izkoriščenost teh zasedena le s 65 odstotki.
Koordinacijski odbor za pripravo naših srečanj je bil na novo imenovan. V njem je zopet naš sodelavec Jože Naraks, direktor TOZD Metalurgije.
Posvetovanje je bilo zaključeno z ogledom proizvodnje žveplove kisline na Madžarskem, katerega pa se zaradi pomanjkanja časa nismo udeležili.
Dani PODPEČAN
Proizvodnja tekočega ogljikovega dioksida
Nova proizvodnja že obratuje
S pričetkom poskusnega obratovanja proizvodnje tekočega C02 je uveden v našo delovno organizacijo nov poslovni predmet-tehnični plini. Tako še Cinkarna s to naložbo vključuje v krog proizvajalcev tehničnih
plinov.
Na tem področju je v svetu in tudi že pri nas vrsta inovacij, saj se njegova uporabnost kaže na vedno več področjih. C02 industrijsko proizvajamo iz naslednjih virov:
-	naravni izvori iz zemlje
-	odpadni plini pri glivičnem vrenju
-	odpadni plini koksarn, apnenic, dušikarn, steklarn, itd.
-	plini, nastali pri zgorevanju koksa, mazuta, zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv
-	odpadni plini kemijske industrije iz kemičnih reakcij, itd.
-	C02 je uporaben v vseh agregatnih stanjih:
V plinskem stanju za proizvodnjo mineralnih vod, velikega števila gaziranih napitkov, sodavice, za pretakanje piva, zahvaljujoč svojemu prijetnemu kislemu okusu, kot zaščitna at-
mosfera pri proizvodnji in pakiranju živil, kot zaščitna atmosfera pri varjenju, za utrjevanje kalupov in jeder v livarstvu, kot gasilno sredstvo, kot delovni plin za proizvodnjo pihane embalaže;
V tekočem stanju v vedno večji meri nadomešča pogonske pline za aerosole v sprayih (freon, propan, argon, dušik, kloro-fluorirane ogljikovodike) predvsem za brezvodno globoko zamrzovanje hitro pokvarljivih živil (sadja, zelenjave, rib, mesa in ostale hrane). Pri tem postopku uporabljamo efekt »šok zamrzovanja <, ki ohranja zmrznjenim živilom naravno svežino, kar je sicer velika pomanjkljivost klasičnega zamrzovanja s hladnim zrakom, ker se pri tem izdelki sušijo in izgubljajo kakovost, hkrati pa porabimo še veli-
ko energije- Ogljikov dioksid onemogoča pristop zraka in s tem sušenje in gnitje;
V trdem stanju kot »suhi led <, ga uporabljamo za hlajenje predvsem pri prevozu živilskih izdelkov. V hladilno komoro prevoznega hladilnika damo več blokov (okrog 25 kg) suhega ledu in s pomočjo ventilatorja, ki omogoča kroženje ogljikovega dioksida, ki se razvija iz suhega ledu pri povišani temperaturi, vzdržujemo zahtevano nizko temperaturo v hladilnem prostoru.
C02 se v vedno večji meri uporablja tudi za vzgojo cvetlic in povrtnin v steklenjakih, pla-stenkih in drugih rastlinskih proizvodnjah. Ugotovili so za 30 odstotkov večji pridelek pa-
radižnika, 20 odstotkov večji pridelek kumaric in za 28 odstotkov večji prirastek nageljnov. Hkrati je bila ugotovljena boljša kakovost in krajši čas dozorevanja, na primer pri paradižniku za 10 do 15 dni. C02 se dodaja koreninam v času zalivanja na ta način, da se iz jeklenke plin spusti v vodo za zalivanje, v katero se absorbira-Korenine ga dovajajo v liste, kjer se s pomočjo fotosinteze tvorijo ogljikovodiki - glavna sestavina vse rastlinske hrane. Tako rastline pijejo »sodavido:< in se lepo razvijajo- Postopek v svetu imenujejo CARBORAIN, v prevodu ogljikov dež.
Dani PODPEČAN
Dejanski prispevek v tozdu Vzdrževanje
Osebna uspešnost posameznika
Tako kot v celotni delovni organizaciji, tudi delavci tozda Vzdrževanje ugotavljamo vsakomesečni dejanski prispevek od aprila 1985 dalje po skupno dogovorjenih in samoupravno verificiranih merilih, ki temeljijo na količini, kakovosti in gospodarnosti opravljenega dela v okviru dogovorjenih mernih mest.
70 odstotkov dejanskega prispevka delavcev TOZD VZDRŽEVANJE je direktno odvisno od doseženega dejanskega prispevka posamezne proizvodne temeljne organizacije, s čimer je doseženo in uveljavljeno osnovno načelo, da mora biti naš rezultat dela direktno odvisen od doseženih proizvodnih rezultatov, v katerih se zrcali tudi naš delovni prispevek.
Od uvedbe dejanskega prispevka pa je v celotni delovni organizaciji opazno, da veliko število meril ni bilo najbolje izbrano, da so se mnoga pokazala kot nerealna in s tem neuporabna. Nikoli pa nismo našli hrabrosti in volje, da bi se lotili popravkov ali uvedbe novih meril enotno za celotno DO, temveč se zadovoljujemo s parcialnimi in kompromisnimi rešitvami. Imamo delovna okolja, ki že dolgo nimajo nobenega merila več in se lagodno zadovoljujejo z relativno visokim povprečjem.
Delavci TOZD VZDRŽEVANJE smo se odločili, da bomo ob predpostavki, da je izračunani oziroma usklajeni dejanski prispevek na posameznem mernem mestu stvarno odraz našega vloženega dela za doseganje čimboljših proizvodnih rezultatov, še dodatno korigirali v okviru mernega mesta glede na ocenjeni prispevek posameznega delavca. Nevzdržno se nam je zdelo dejstvo, da smo vsi enaki, da vsi enako prispevamo, ko vendarle vemo, da temu še zdaleč ni tako. Izhajamo iz dejstva, da mora merjenje individualnega prispevka posameznega de-
lavca omogočiti, da se nagrajuje delo, da se delo loči od nedela, odgovornost od neodgovornosti, dobro delo od slabega dela, da se spodbuja boljša izkoriščenost časovnega fonda, poveča produktivnost dela, izboljša odnos do delovne in tehnološke discipline ter da se spodbuja inovativno in kreativno delo s polno mero samoiniciativnosti.
Delovna skupina je v mesecu juliju na osnovi Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, pripravila predlog Poslovnika za ugotavljanje individualne delovne uspešnosti, ki smo ga po razpravi v vseh organizacijskih enotah konec julija potrdili na DS TOZD in ga pričeli uporabljati.
Poslovnik jasno opredeljuje način ugotavljanja indivudualne delovne uspešnosti posameznega delavca po naslednjih osnovah:
-	količina opravljenega dela,
-	kakovost opravljenega dela,
-	tehnološko in delovno disciplino.
Vse osnove so razdeljene na več stopenj z določenim faktorjem uspešnosti. Oceno individualne delovne uspešnosti ugotavljamo mesečno in jo poda neposredni organizator dela, usklajevalni postopek pa vodi strokovni kolegij TOZD.
Kljub začetnim težavam, ne dovolj odgovornemu pristopu ter izogibanju prevzetih odgovornosti, ugotavljamo neštete pozitivne premike.
Organizatorjem dela je dana izredno odgovorna naloga, ki se
je vsi ne zavedamo še v zadostni meri, zato se je na vse možne načine izogibamo. Naj večjo dilemo v uveljavljanju takšnega modela nagrajevanje predstavlja subjektivna ocena posameznika-Kljub temu menimo, da je s pravilno in dosledno uporabo metod ocenjevanja, ki jih bomo sproti še dograjevali, ter na
Po poti organizacije
osnovi točnih in objektivnih podatkov ter opazovanj možno subjektivno oceno skoraj v celoti eliminirati.
Celoten poizkus je le majhen prispevek na področju toliko opevanega nagrajevanja po delu in po rezultatih dela. Če smo v tem uspeli, bo pokazal čas.
Ivan RUČIGAJ
Spremembe povzročajo začetno nezadovoljstvo
Projekt ureditve skladiščno - transportnega poslovanja »STP : pripravljamo in postopno uvajamo že od leta 1984, ko smo se z nakupom objekta od Kovinotehne, odločili za ureditev kakovostnega načina skladiščenja naših izdelkov in za boljšo transportno dejavnost.
Prvotni projekt je v tem času doživel že nekaj sprememb, a njegovo uresničevanje je zelo počasno. Doslej so postavili že regale, visoke regale, vhodno-izhodne avtomatske zapornice in polnilnico za viličarje. Dobili so že viličarja za visoke regale, drugega pa pričakujejo v kratkem-
Pričakovati je, da bo v novembru poslovanje v novih skladiščih le steklo, in sicer najprej v skladiščih končnih izdelkov (grafike, organske kemije, lito-pona, cinkovega belila, cupra-blaua, cupramixa, kasneje pa še za flovit in cinkov sulfat). V regalih so že vskladiščena zaščitna sredstva, laboratorijski material, nekaj pomožnih sredstev in del embalaže. Preostala embalaža bo nameščena v posebnih kovinskih paletah. Skladišča surovin ostajajo še na starem mestu- Posebno vprašanje pa je skladišče nevarnih snovi, za katerega še ni dogovorjen niti prostor. Kje bodo začasno spravljene nevarne snovi, so odgovorni v posameznih tozd in v tozd Transport in skladišča.
K izboljšanju skladiščenja surovin bomo prešli takoj po urejenem skladiščenju končnih izdelkov, embalaže in ostalih pomožnih sredstev, v glavnem z ureditvijo starih lokacij ob tozdih oziroma preselitvijo v Centralna skladišča.
Z novo organizacijo, pa se bo moralo spremeniti tudi poslovanje v skladiščih in način našega razmišljanja o skladiščnih delavcih, ki so bili doslej vedno podcenjeni in zapostavljeni- Poslovanje v skladiščih prehaja iz »boks< sistema na pretežno re-galni sistem, kar zahteva večjo zahtevnost, znanje in odgovornost skladiščnih delavcev. Skladišča bodo povezana tudi s sedmimi terminali, na vodenje teh pa se bodo morali delavci še priučiti.
V mesecu maju letos je bila za vodjo skladišč še po stari organizaciji razporejena nova sodelavka Liljana POČINKA, diplomirana ekonomistka, ki je z veliko volje in vstrajnosti pričela uresničevati željo po urejenem skladiščnem poslovanju.
CINKARN AR: Česa ste se lotili najprej?
POČINKA: Najprej sem začela pri disciplini, kajti za vse ostalo sem potrebovala več časa. Hitro sem namreč spoznala, da sicer imamo organizacijska navodila za red in disciplino v pravilnikih, toda malo je bilo delavcev, ki so jih upoštevali in se po njih ravnali. Prepričana sem bila, da na tem področju lahko najprej ukrepam in pripravim pot za drugačno, novo poslovanje skladišč.
CINKARNAR: Kako je torej potekalo izvajanje discipline v praksi?
POČINKA: Seveda tako, da sem uvedla spremembe, po katerih bi morali že prej ravnati. Zahtevala sem kartice za žigosanje, knjigo spremljanja prihodov in odhodov z dela, dodatno kontrolo odhodov z dela, dodatno kontrolo odhodov iz delovnega mesta, razpored malice, razpored čiščenja skladiščnih prostorov. Lotila sem se celo kajenja in ga uredila v posebnem prostoru z vodnimi pepelniki, saj v primeru nekontroliranega metanja ogorkov, lahko pride do požara. Zahtevala sem kon-
trolo podaljšanega dela, obvezno nošenje zaščitnih sredstev ter alko teste, kar pa je poseben problem v vsej delovni organizaciji. Uredila sem mesečno naročanje pisarniškega materiala in uvedla lastno kurirsko službo, ker je skladiščnik izgubil preveč časa za prenašanje listin v tozd ali DE Marketing.
CINKARN AR: Kakšna je bila reakcija skladiščnih delavcev na ureditev teh na videz obrobnih stvari? V času od maja do septembra ste prijavili disciplinski komisiji 10 delavcev. Ali je to posledica omenjenih sprememb? POČINKA: Delavci so takoj reagirali. Tega niso bili navajeni. Zdelo se jim je, da so preveč kontrolirani. Seveda, kdor ni hotel biti organiziran in discipliniran, je negodoval. Pridne in dobre delavce tudi nagrajujemo. Uvedli smo dnevnik dela. Vanj vpišemo naročene delovne naloge proti podpisu delavca- Potem evidentiramo, kako je bila naloga narejena, ob koncu meseca pa imamo tako podatek o delav-
STARA ORGANIZACIJA
Skladišče metalurškega programa.
Skladišče kemijskega programa Skladišče grafičnega programa Surovinska skladišča
čevi pridnosti, osebni oceni, ki se odraža potem v dejanskem prispevku. Taje pri dobrih delavcih tudi do 30 odstotkov višji. Seveda so zaradi slabega odnosa do dela potrebne tudi disciplinske prijave.
CINKARNAR: Za spremembo miselnosti in načina dela bo potrebno še nekaj truda in časa. Kdaj pričakujete izboljšanje? POČINKA: Uvajanje delavcev, povezavo s terminali, selitev proizvodov in nagrajevanje delavcev morajo biti izpeljani hkrati. Vsak vodja skladišča bo moral najprej poznati delo na terminalih, zato je potrebno postopno uvajanje. Delo na terminalih bodo morali poznati tudi glavni prevzemniki in oskrbovalci, delno pa tudi prevzemniki. Kadrovanje in izobrazbena struktura je bila dosedaj neurejena, zato to področje zahteva poseben sistematični prisotp. Predvidevam, da bodo centralna skladišča že do konca leta lahko dala pričakovane rezultate.
NOVA ORGANIZACIJA
Sklaidšče izdelkov Skladišče surovin Skladišče embalaže Skladišče nevarnih snovi
V razmislek
Razkorak med knjižnim in dejanskim stanjem
V novembru bodo začele z delom popisne komisije, ki morajo ugotoviti ali je evidenca v službi za plan in analize enaka z dejanskim stanjem na nahajališčih.
Inventurne komisije za popis sredstev, OS - R3 in drobnega inventarja imenujejo delavski sveti, ti pa potem 14 dni pregledujejo stanje na nahajališčih na osnovi popisnih materialov. Na koncu napišejo poročilo o dejanskem stanju. Usklajevanje med dejanskim in knjižnim stanjem opravi interna kontrola, na podlagi česar delavskemu svetu predloži predlog za prek-njižbe manjkajočih sredstev ali ugotovljenih viškov. Lani so črtali z evidence kar 174 manjkajočih osnovnih sredstev in sredstev razreda 3 v odpisani vrednosti 43.649 din samo na nahajališčih v DSSS. Ta sredstva naj bi bila uničena, izločena iz uporabe in jih popisna komisija ni mogla najti-
Ko so člani popisnih komisij primerjali dejansko stanje, so to delali več ali manj na pamet, saj na večjem delu osnovnih sredstev ni bilo pritrjenih inventar-
nih številk. Po letu dni se stanje ni spremenilo.
Ostaja pa vprašanje, kako bodo letos popisne komisije opravile svoje delo. V sklepih delavskih svetov piše, da so skrbniki osnovnih sredstev vodje služb in tozdov. Še vedno namreč ni jasno, kdo bi,moral inventarne številke pritrditi.
Če bi ustanovili delovno mesto gospodarja osnovnih sredstev, bi morda to vprašanje polagoma uredili. Nekoč smo gospodarja osnovnih sredstev že imeli in pravijo, daje bila takrat evidenca vzornejša. Danes pač lahko vsakdo nekontrolirano odnaša našo družbeno lastnino, če le hoče- Koliko jo je bilo odtujeno na tak način med tem časom, pa nihče ne ve!
Mira GORENŠEK
Poskus izobraževanja v Titanovem dioksidu
Klic po znanju
Če je odločitev dokončna, da drugega Titanovega dioksida ne bo, potem je potrebno začeti razmišljati o drugi prihodnosti že obstoječega. Cez štiri do pet let bo na tržišču že veliko konkurence, zato bo ostal le tisti, ki bo dal kakovosten in cenen proizvod.
Rešitev obstoječe proizvodnje je torej le v posodobitvi procesa, mehanizaciji in avtomatizaciji povsod tam, kjer je to smotrno, Dopolnjeno tehnologijo je potrebno izpopolniti še z računalniškim vodenjem in upravljanjem proizvodnega procesa- Ta cilj pa ni moč doseči le z vlaganjem v naprave, temveč tudi v človeka -delavca. Tehnologija bo torej postala zahtevnejša in bo potrebovala izobražen kader. Zato je potrebno izobraževalni program začeti uvajati že danes, kajti čez nekaj let bo prepozno-Delavci bi že sedaj morali biti pripravljeni se izobraževati za svojo prihodnost-Kvalifikacijska struktura v Titanovem dioksidu je zelo slaba. Zahtevano izobrazbo bi moralo imeti 224 delavcev, dejansko ustrezno pa jo ima le 85- Torej ni ravno razveseljivo, da kar 62 odstotkov delavcev nima ustrezne izobrazbe.
Jože Štumberger, direktor tozda, se je poskušal lotiti izobraževanja z akcijo, a je naletel na takojšnji odpor. Izhajal je iz obiska francoskega proizvajalca titanovega dioksida junija letos v Cinkarni, ki je pohvalil naš napredek, vendar pa opozoril na nujno izboljševanje kakovosti z
dopolnjeno in izpopolnjeno tehnologijo ter opozoril, da željene kakovosti ne dosegamo po krivdi človeka- Francozi že imajo terminale v kabinah, tako da so že sedaj okrog tri leta pred nami. Štumberger zagovarja stališče, da bi uspehi sledili le, če bi ponovno obudili vrednoto - znanje (praktično znanje izpopolniti še s teorijo), kajti uspehi so naredili delavce brezbrižne za dosego večjega znanja.
Na seji sindikata je direktor tozda želel, da bi potrdili njegov predlog o popisu vsakega novega delavca brez ustrezne izobrazbe, s katerim bi se obvezal za šolanje ob delu- Delavci so žal našli kopico izgovorov: zakaj ne počno to tudi drugi tozdi, za letos je prepozno, kako bo s prevozi delavcev iz oddaljenih krajev, in podobno. Kljub temu se je 10 odstotkov črnega dela odločilo za študij ali za pridobitev z delom pridobljenih delovnih zmožnosti.
Da se Štumberger zavzema za šolanje ni prvič, saj je že leta 1960 govoril o tem, pa je naletel na gluha ušesa. Dejstvo pa je, da se na napravah ne moremo več učiti, kajti improviziranje nas bo stalo vedno več.
ka organiziran v učilnicah Cin- bomo bolje poznali in bolje karne Celje.	razumeli.
Spoznajmo slovenski jezik, da se
Razsuti cinkov sulfat dobijo tudi kupci
Cinkov sulfat, ki ga izdeluje Kemija Celje, pakiramo v 50 kg vreče, oblečene v folijo. Kupcem ga prodajamo po več ton skupaj na paletah. Embalažo zaračunavamo kupcem po 4.000 din (paleta, folija). Ker pa imamo cinkov sulfat neprimerno skladiščen, prihaja do pokanja vreč in razsutja (kot je videti na sliki). Zaradi tega smo že izgubili nekaj kupcev. Sedaj je končno dogovorjeno. da bomo cinkov sulfat skladiščili v pokritem prostoru.
Zgovoren dokaz odnosa do izdelkov
Nova pridobitev v laboratoriju za procesno vodenje
Tečaj slovenskega jezika
Delavska univerza Celje organizira tečaje slovenskega jezika, ki so namenjeni pripadnikom jugoslovanskih narodnosti in drugih narodov, ki se žele naučiti slovensko-
Udeleženci tečaja spoznajo osnovne zakonitosti slovenskega jezika. Pri tem zasledujemo naslednje smotre:
-	brati in pisati v slovenskem jeziku
-	poglabljati pisno in ustno sporočanje v knjižnem jeziku
-	navajanje na samostojno spremljanje in vrednotenje umetnostnih sporočil
-	oblikovanje humanega odnosa do narodovega kulturnega izročila in do neposrednega kulturnega dogajanja
-	s funkcionalno jezikovno kulturo in znanjem v človekovi ustvarjalnosti dobijo osnove za lastno učinkovito uresničevanje delovnih ter družbenih pravic in dolžnosti.
Da bi slovenski jezik aktivno
govorili, pisali in brali, je za tečaj pripravljenih med drugim dvajset izbranih pogovorov iz vsakdanjega življenja, katerim so dodane vaje.
Učbenik obsega 1600 pojmov, ki se nanašajo na najpogostejše situacije vsakdanjega življenja, kar že zadošča za osnovno sporazumevanje v slovenskem jeziku-
Tečaj obsega 60 pedagoških ur. Število ur pa je odvisno od predznanja udeležencev.
Pouk slovenskega jezika organizira Delavska univerza Celje v dopoldanskem oziroma popoldanskem času.
V interesu delovne organizacije je, da bi opravili tak tečaj zlasti delavci, ki delajo na odgovornih delih in nalogah in tisti, ki imajo opravila v zvezi s pisanjem dopisov in podobnim-
Prijave zbira Center za izobraževanje Cinkarne, telefon 172. V primeru večjega števila prijav bo tečaj slovenskega jezi-
V ospredju 50 IVIH/, spominski osciloskop
Po enoletnem čakanju smo v razvojni službi dobili merilni dvokanalni spominski osciloskop firme Philips iz Nizozemske- Kdor se spozna na elektrotehniko ve, da je osociloskog glavno orodje pri delu v svetu elektrotehnike. Uporabljali ga bomo pri snovanju kakršnegakoli elektronskega vezja, s tem, da bomo lahko opazovali in analizirali električne signale v vezja po obliki, velikosti in frekvenci. Osciloskop je nepogrešljiv tudi pri servisiranju našega računalniškega sistema. Njegova cena z vsemi dodatki je 13-300 nizozemskih guldnov.
Dejan KETIŠ
Inventivna dejavnost
Novosprejeti inovacijski predlogi
Odbor za inventivno dejavnost Cinkarne je 14. oktobra obravnaval inventivno dejavnost v devetih mesecih letošnjega leta in ugotovil, da inovacijski dohodek ne raste s stopnjo inflacije-
Izračunan inovacijski dohodek zato obdobje je bil 190.873.537 din. V primerjavi z celotnim lanskim inovacijskim dohodkom,
je dosežen z 96,95 odstotki. Vsekakor pa je dohodek mnogo večji, ker je 19 inovacijskih predlogov ocenjeno po točkovalnem sistemu od skupaj sprejetih 35. Avtorji so za te predloge prejeli 1.065.523 din posebnega nadomestila, za vse predloge skupaj pa 6 101.308 din, kar je 3,19 odstotka od izračunanega inovacijskega dohodka.
Sprejeti predlogi po temeljnih organizacijah
METALURGIJA Elektroindukacijska talilna lončna peč mrežno frekvenčna za barvne kovine
Tehnična izboljšava Avtor: ČREPINŠEK Martin Soavtor: Žibert Martin Peč je od zamisli do končne izdelave narejena doma. Uporabljajo jo v Novi valjarni za izde-
lavo predzlitin. Ima konstrukcijske in funkciolane prednosti pred podobnimi pečmi, izdelanimi doma in v tujini.
Prihranek je 200.000 D M in carina. Po odbitku materialnih stroškov je čisti inovacijski dohodek 45.801.215 din. Inovatorja sta prejela 756.953 din posebnega nadomestila.
Nizkofrekvenčna lončna peč (avtor M. Črepinšek)
VZDRŽEVANJE
Naprava za preprečevanje pre-
polnitve 60 m ' cisterne za mazut
Tehnična izboljšava
Avtor: POTOČNIK Ferdinand
Soavtor: Mežnar Milan
V dnevnih rezervoarjih za mazut večkrat pride do prepolnega nalivanja oziromaprelivanja,zato je inšpektor za vodno gospodarstvo zahteval, da vgradijo napravo, ki bi to preprečila. Avtorja sta na izviren način problem rešila tako, da sta na osnovi povečanega pritiska v cevovodu montirala preostat, ki izklopi črpalko, ko je rezervoar poln. S tem je nastal čisti inovacijski dohodek 3-696.537 din, avtorja
pa sta prejela 141.261 din posebnega nadomestila-
Kemično čiščenje vakuum črpalk, vodnih črpalk, kompresorjev in vodno hlajenih sistemov
Koristen predlog Avtor: DORDIC Goran Soavtor: Mežnar Mirko Pri obratovanju vseh vrst vodnih črpalk in kompresorjev se na stenah nabira vodni kamen. Postopek čiščenja sicer ni nov, vendar ga v Cinkarni dose-daj niso uporabljali, ima pa bistvene prednosti pred mehanskim čiščenjem. Čisti inovacijski dohodek je 2.840.000 din, avtorju in soavtorju pa pripada
102.300 din posebnega nadomestila-
TITANOV DIOKSID Vračanje suspenzije TiOz v proizvodnjo
Koristen predlog Avtor: JAKOB Ludvik Soavtorja: Kovačevič Dragan, Milev Metodij
Bistvo tega predloga je zbiranje vzorcev suspenzije, ki ostanejo v obratnem laboratoriju po analizah in vračanje nazaj v proizvodnjo po posebni cevi, kar je bil predlog inovatorjev.
Enoletni prihranek - inovacijski dohodek je 2.151.681 din,inovatorjem pa pripada 136.121 din posebnega nadomestila.
Zamenjava apna z apnenčevo moko v obratu nevtralizacije Ti02
Tehnična izboljšava Avtorji predloga: RUŽIČ Vojislav, dipl. ing., Dani PODPEČAN, dipl. ing., PRATNE-MER Milan, SKALE Viktor Soavtorji: ŠTUMBERGER Jože, dipl. ing., PUSTOSLEM-ŠEK Branko, CANKAR Slavko, dipl. ing.
Odpadna 23 % žveplova kislina in razne kisle pralne vode, ki ostanejo pri proizvodnji Ti02, je potrebno nevtralizirati. Vse do realizacije tega predloga (28. 1. 1986) so za nevtralizacijo uporabljali apno oz. apneno mleko. Z uvedbo apnenčeve moke namesto apna, poteka nevtralizacija sedaj v dveh stopnjah. V prvi stopnji z apnenčevo moko do pH 2-3 in v drugi stopnji z apnenim mlekom do pH 8-9. Z dvostopenjsko nevtralizacijo so dani pogoji za pridobivanje novih izdelkov iz sedanjih odpadkov.
Čisti inovacijski dohodek je v prvem letu obratovanja znašal 65-172.606 din, avtorji in soavtorji pa so prejeli 1-438.752 din posebnega nadomestila.
Eliminacija izgub ZrO kroglic zaradi prelivanja suspenzije iz peščenega mlina
Koristen predlog Avtor: VODUŠEK Franc Bistvo predloga je namestitev prelivne cevi na dozirnem lijaku za mlevni pesek. Pogosto je prihajalo do zamašitve mrež na mlinu, suspenzija pa seje skupaj s peskom in ZrO kroglicami razlila- Sedaj teče suspenzija skozi lijak in ni izgub.
Predlog je ocenjen po točkovalnem sistemu, avtor pa prejme 128.659 din posebnega nadomestila.
KOMISIJA ZA INVENTIVNO DEJAVNOST TOZD Ti02 je sprejela še naslednje predloge:
Substitucija turbine atomizerja
Tehnična izboljšava Avtor: PAVLIC Rajko Soavtorji: Špoljar Jože, Brkič Rajko, Zdolšek Cveto, Robič Drago
Predlog je realiziran marca 1986, izračun inovacijskega dohodka bo narejen po enem letu-
Izolacija pnevmatskega transporta od 40.12 do 40.14
Koristen predlog Avtor: MESEC Stanislav Predlog sprejet in dan v realizacijo. Rok 1. 12. 1986
Čiščenje Beth filtra
Koristen predlog Avtor: KUK Edi Predlog sprejet, realizirati do 1. 12. 1986
Izkoriščanje odpadne energije iz mikropul filtra 40.14
Koristen predlog Avtor: ZDOLŠEK Karl Predlog je sprejet, avtor in priprava proizvodnje Ti02 se morata v 14. dneh dogovoriti za realizacijo in mesto uporabe energije oz. tople vode.
Nameščanje naprave za proizvodnjo C02
Premostitev I. baterije hidroci-klona v primeru okvare
Koristen predlog Avtor: GORAGIČ Osman Predlog sprejet in dan v realizacijo. Rok 1. 1. 1987
Postavitev novega transportnega polža za pakirni silos 44.01-b
Tehnična izboljšava Avtor: PINJUSIČ Vitomir Soavtorja: Drobnič Franc, Stevanovič - Lukič Mirosav Predlog sprejet, realizirati do 1. 3. 1987
Sprememba doziranja iz Bra-ming mlina v polž M 567
Koristen predlog Avtor: DROBNIČ Franc Soavtorja: Pinjušič Vitomir, Stevanovič - Lukič Mirosan Predlog sprejet, realizirati do 1. 11. 1986
Preprečitev preliva pigmenta z novo sondo
Koristen predlog Avtor: ROMIH Valter Predlog sprejet, realizirati do 1 • 1. 1987
je izdelal nož, pri katerem je
odpravil vse prejšnje
pomanjkljivosti-
Predlog je ocenjen po točkoval-
nem sistemu, avtor pa je dobil
16-625 din posebnega
nadomestila.
Komisije za inventivno dejavnost so potrdile še več inovacijskih predlogov, za katere je izračunano nadomestilo za drugo in naslednja leta-
Maks PEČNIK
kabina v neotralizaciji
Naprava za pomikanje pri stiskanju granulata v PTFE
VEFLON
Prihranek materiala pri izdelavi PTFE ravnih membran
Koristen predlog Avtor: TOPOLOVEC Stjepan Avtorje spremenil način rezanja ravnih membran na stružnici. Pri prejšnjem načinu rezanja je nastala večja količina odpadnih ostružkov. Pri novem načinu rezanja s specialnim rezilnim nožem odpadkov ni več. Prihranek - inovacijski dohodek je 288-210 din, avtor pa je prejel posebno nadomestilo 54.253 din-
Pomikanje modelov
Koristen predlog
Avtor: MRAVLJAK Anton Za stiskanje granulata uporabljajo modele, te pa so nastavljali ročno- Avtor je predlagal, da modele premikajo - naravnavajo hidravlično, za kar so izdelali posebno napravo. Čisti inovacijski dohodek je 126-000 din, avtor pa je prejel 25.670 din posebnega nadomestila.
Nož za rezanje gume z grelcem
Koristen predlog Avtor: ŽGANK Franc V gumirnici potrebujejo za rezanje gume nož, katerega rezilo mora biti ogrevano zaradi boljše kakovosti rezanja. Avtor
Mešalo /.a 1 i():, okrepljeno z gumo, i/delano v gumirnici
Ravnanje z nevarnimi odpadki
V SR Sloveniji obstaja Zakon o ravnanju z odpadki že od leta 1978 (Ur. 1. SRS št. 8/78-471) in vrsta pravilnikov, ki urejujejo posamezne vrste odpadkov (zvezni in republiški): radioaktivni odpadki (1984), odpadna mineralna olja (1980), odpadki živalskega izvora (1981/1985), odpadki kož in usnja (1983), plini in hlapi (1975/79), jalovina (1975), odpadki živil (1978), odpadki, ki nastanejo pri vojaških vajah (1978), onesnaževanje morja z oljem (1973).
Maja letos je v Uradnem listu SRS 'št. 20 86-87. Izšel PRAVILNIK O RAVNANJU S POSEBNIMI ODPADKI, KI VSEBUJEJO NEVARNE SNOVI.
Pravilnik ima vse prvine, ki jih priporoča OECD in jih je obravnavala Skupina za gospodarjenje z odpadki pri Komiteju OECD za varstvo okolja- Pravilnik je izdal Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z Rep. komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora in republiškim Komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za osnovo ima avstrijske norme za to področje
Pravilnik zadolžuje vse, ki ravnajo in gospodarijo z nevarnimi odpadki (proizvajalce, zbiralce in odstranjevalce), da opravijo popis svojih odpadkov, da jih razvrstijo glede na katalog, da jih evidenčno vodijo in prijavijo.
Pravilnik posebej zadolžuje, da z omenjenimi odpadki ravnamo po predvidenih metodah in postopkih.
Pričakujemo, da bomo v treh mesecih, kot pravilnik predvideva, prvič imeli znane vse podatke o posebnih odpadkih v SRS- Za lažje delo zadolženih delavcev po OZD, bo MGZ organizirala uvajanje s pomočjo članov Komisije za varstvo okolja pri GZS.
Za mešane odpadke ali za takšne, kjer ni možna razvrstitev po katalogu, bomo pridobili strokovno mnenje institucij, ki v primeru potrebe izdelajo za naročnika oceno vpliva odpadkov na okolje.
O posebnih odpadkih v SRS in p nadaljnih akcijah bodo republiški komiteji delovali kot jih zadolžuje izvršni svet SRS.
Dani PODPEČAN
GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE
CINKARNA JE MOJA TOVARNA
Ustanovljen nov organ mladine
Na sestanku Koordinacijske konference ZSMS Cinkarne, 25. junija 1986, je bila ustanovljena Koordinacijska konferenca (KK) z novimi člani.
KK ZSMS je najvišji organ mladih v naši delovni organizaciji. Sestavljajo ga predstavniki vseh osnovnih organizacij mladine.Koordinacijska konferenca kot najvišja ima dolžnost in pravico, da spremlja, usmerja in pomaga pri delu OO in njenih članov.
Če člani ne bodo izpolnjevali dolžnosti in nalog, ki jih daje sama konferenca, oziroma če ne bodo opravičili zaupanja, ima KK pravico, da posameznika pokliče na odgovornost, ga izključi iz KK, zamenja z novim, aktivnejšim in boh ambicioznim članom. Vsakemu bodo dane realne možnosti, da pokaže kaj zna, ter koliko hoče in lahko napravi. Toda, če bo pokazal pasivnost in ne bo kos svojim dolžnostim, bo izključen, lažne solidarnosti ne bo-
Predvideni program dela lahko uspešno izvršimo le pod pogojem, da vsak od nas izpolnjuje svoje dolžnosti in postavljene naloge. Kako hitro in na kak način bodo te dolžnosti in naloge opravljene, bo odvisno od vzdušja, okolja in medsebojnih odnosov, ki bodo vladali v sami koordinacijski konferenci in vseh osnovnih organizacijah. Če bi prišlo do kakršnihkoli sporov, ima konferenca pravico, da se vključi vanje ter jih poskuša rešiti na najbolj objektiven, samoupraven, samokritičen in kritičen način. Pri sporih ne bomo dovolili, da bi bil kdo zmagovalec ali premaganec, ker bi na ta način negativno vplivali na celotno okolje- V sami KK mora vladati socialistično, samoupravno tovariško vzdušje, temelječe na principu vzajemnega spoštovanja in zaupanja. Hočemo zdrave, poštene odnose, vedno pa se bomo dosledno borili do konca, da bodo odnosi zmeraj takšni, kajti mi kot najvišji organ samoupravljanja mladih moramo biti vzor vsem osnov-
nim organizacijam in njenim članom, ker lahko samo na ta način ustvarimo širšo fronto mladih aktivistov.
Naloga KK je, da oživi delo vseh osnovnih organizacij, s tem pa tudi aktivira vse mladince, ki željio delati, da vsakemu zainteresiranemu omogoči da pokaže, kaj zna.
Predvsem moramo opraviti evidentiranje tistih, ki želijo in imajo smisel za delo na družbe-no-političnem, kulturnem in športnem področju, da vključimo vse tiste, ki želijo sodelovati na mladinskih delovnih akcijah, kijih bomo v bodoče organizirali v delovni organizaciji. Lažje nam bo organizirati karkoli, če bomo vedeli, na koliko mladincev lahko računamo, pa naj gre za katerokoli področje- Imamo v načrtu, da organiziramo kulturne in športne sekcije, katerih delovanje bo odvisno od zainteresiranosti mladih, ki so zaposleni v naši delovni organizaciji. Za vsakega mladinca bomo poskušali najti ustrezno dejavnost. Posebno pozornost moramo posvetiti novo zaposlenim - mladim delavcem- Takoj, ko se mladinec zaposli v naši delovni organizaciji, je treba stopiti z njim v stik, evidentirati vse, kar ga zanima in na katerem področju bi dal največ od sebe. Na ta način bo njemu in organizaciji bolje in lažje. Prav tako moramo poskrbeti, da se vsi na novo zaposleni mladinci čimprej vključijo v delovno okolje, s tem pa tudi v mladinsko organizacijo-Spremljali bomo delo pripravnikov ter jim pomagali, da se hitro in kvalitetno usposobijo na delovnem mestu, po izteku pripravniške dobe pa naj bi bili za stalno zaposleni.
V Cinkarni je ustanovljen klub brigadirjev. Naloga kluba in K K je, da se poveča, da bi bil v bodoče nosilec prostovoljnega dela. K K bo spremljala delo kluba in realizirala vse mladinske delovne akcije. Če se na primer pokaže potreba po delovni akciji v nekem tozdu, je dovolj, da direktor tega tozda
obvesti koordinacijsko konferenco, mi pa bomo akcijo organizirali čimprej.
Cinkarna je več kot umazana tovarna. Nekontrolirano odlagamo smeti, les, železo itd. S svojimi delovnimi akcijami želimo doseči, da bi bila naša tovarna čistejša in lepša, s tem pa tudi dražja vsem nam, ki delamo v njej 8 ur dnevno.
Dolžnost in pravica koordinacijske konference je, da razvije sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, na enakopravnih osnovah vzajemnega zaupanja in spoštovanja, ter da se kot najvišji organ samoupravljanja mladih vmeša s svojim stališčem in mišljenjem v ka-
kršenkoli problem v delovni organizaciji. Upamo, da nas bodo vsi sprejeli, da bomo sodelovali na enakopravnih osnovah, da bodo cenili naše mišljenje, mi pa, bomo znali ceniti vsako konstruktivno in dobronamerno sugestijo starejših. Želimo si sodelovanja in upamo, da ga bomo uspeli vzpostaviti. S svojim delom, aktivnostjo in obnašanjem pa bomo poskrbeli za prijetno osvežitev, prav tako pa bomo tudi razbremenili delo ostalih. Pokazati hočemo, da smo tudi mi mladi tu, da imamo svoj glas, in da lahko doprinesemo k boljšemu, večjemu in hitrejšemu razvoju naše delovne organizacije v vseh smereh.
Koordinacijska konferenca
po funkcijah
Dolžnost sekretarja K K je, da spremlja delo OO in ustanovljenih komisij v dogovoru s predsednikom. Vsak od njiju bo imel svoje delovno področje. Če bo predsednik odsoten, je predstavnik K K sekretar. Za svoje postopke je odgovoren KK ZSMS Cinkarne.
Delegat KK ZSMS Cinkarne za predsedstvo OK ZSTVIS Celje je zadolžen, da je prisoten na vseh sestankih predsedstva OK ZSMS Celje; če iz kakršnihkoli razlogov ne more biti prisoten, mora sam najti zamenjavo. Delegat je zveza med K K in predsedstvom OK ZSMS Celje. O vseh važnih vprašanjih, odgovorih in delu predsedstva OK ZSMS Celje je dolžan poročati KK na njenih sestankih. Za svoje postopke je odgovoren K K ZSMS Cinkarne-
Zvone MUŽAR, rojen 27. aprila 1960 v Brezovici, je v Cinkarni zaposlen od 1978. leta, po poklicu prometni inženir, od meseca maja pa predsednik OO ZSMS Titanov dioksid. Z mladinsko aktivnostjo se je začel ukvarjati že v srednji šoli kot predsednik mladine.
MCC: Kaj misliš o svojifunkciji v koordinacijski konferenci? MUŽAR: Funkcija je precej za-
htevna. Začeti je treba resno, popraviti stare grehe in pognati v tek stare, nedokončane stvari. MCC: Ali je mladina pripravljena delati?
MUŽAR: Mladina je pripravljena delati, treba je le dati pogoje za delo.
MCC: Torej verjameš v delo mladih?
MUŽAR: Vsekakor, saj imamo dosti sposobnosti, lahko bi imeli tudi odgovornejše funkcije.
MCC: Kaj misliš o plačevanju mladinske članarine?
MUŽAR: To je zelo pametna stvar- Če hočemo kaj imeti, moramo najprej sami nekaj ustvariti, da bi kasneje tudi drugi pokazali, da so nam pripravljeni pomagati.
Nevenka Laščak
Nevenka LAŠČAK, rojena 11. februarja 1962 v Celju, je v Cinkarni zaposlena od 1981. leta. Po poklicu je gradbeni tehnik in predsednica OO ZSMS Veflon. MCC: Kakšna je tvoja funkcija v KK?
LAŠČAK: Moja funkcija je, da prenašam ideje in zaključke, da zastopam naše mišljenje na predsedstvu ter se redno udeležujem sestankov.
MCC: Kaj misliš o mladini v Cinkarni?
LAŠČAK: Mladi nimamo dovolj zanimanja, mladinska organizacija sama nam premalo nudi.
MCC: Ali vejrameš v delo mladih?
LAŠČAK: Verjamem. Če bi nas vodstvo spodbudilo, bi gotovo lahko kaj ustvarili. V nekaterih stvareh imamo podporo, v drugih ne.
MCC: Ali imamo možnosti napredka na delovnem mestu? LAŠČAK: Če se dobro pokažemo, mladi lahko napredujemo. Sama sem z delovnim mestom, poklicem in napredovanjem zadovoljna.
MCC: Kakšno je delo ZK? LAŠČAK: Preveč se govori, premalo naredi. Ni zaupanja v ZK- Pri kandidiranju za CK ZKS nisem dobila pozitivnega mnenja od OO ZK Veflon. Pričakujem pa, da bom imela v ZK podporo, ker sem še mlada in nimam izkušenj.
Predsednik uredniškega odbora MCC-ja in urednik MCC-ja ima nalogo, da organizira delo uredniškega odbora ter poskrbi, da bo pri vsakem izidu Cinkar-narja dovolj materiala. MCC mora biti kompleten; to pomeni, da je sestavljen iz štirih strani. Za vse postopke je odgovoren KK.
Radmila VIGNJEVIČ, rojena 10 februarja 1967 v Celju, je v Cinkarni zaposlena od 1985. leta kot administrator.
M CC: Kaj misliš o svoji funkciji? VIGNJEVIČ: Mislim, da je ta funkcija, kot tudi ostale, zahtev-
Radmila Vignjevič
na, zato bo treba vložiti mnogo prizadevnosti in dela, da se pokažejo pravi rezultati. Želim, da bi to mladinsko glasilo zaživelo, da bi bil MCC odraz dela in aktivnosti mladih v Cinkarni. Zato smo tudi uvedli štiri strani, da bi mladina nekje lahko imela svoj »prostor« in sama pisala o svojih problemih.
MCC: Kako je organizirano delo, kar se tiče izida? VIGNJEVIČ: KK je odgovorni urednik. Jaz sem predsednica uredniškega odbora. Člani uredniškega odbora so iz vsake OO po en mladinec, ki je zadolžen za informiranje iz svojega okolja-
razvija športne aktivnosti med mladimi v naši DO. V načrtih imamo organiziranje športnih tekmovanj, med mladimi OO in med mladimi naše in drugih DO iz Celja. Za svoje postopke je odgovoren K K.
Boško ŠKRBIČ, rojen 20. januarja 1964 v Gornji Sanici, je v Cinkarni zaposlen od 1981. leta, po poklicu pa strojni ključavničar.
MCC: Kaj misliš o mladini v DO ? ŠKRBIČ: Mislim, da bi bilo treba mladino bolj aktivirati v DPO, kjer bi lahko bolj konkretno izražali svoje mišljenje in delo-
MCC: Kaj meniš o mladinski članarini?
ŠKRBIČ: To je dobra stvar, če bo le uspela. Seveda mora biti to prostovoljno-
Referent za kulturo ima nalogo, da se poveže s kadrovsko komisijo, tako da se na osnovi zainteresiranih mladincev ustanovijo posamezne sekcije. Ob mladinskih srečanjih je dolžan pripraviti kulturni program. Za svoje postopke je odgovoren KK.
Zlatka STRMECK1, rojena 29. marca 1962 v Celju, je v Cinkarni zaposlena od 1982. leta, po poklicu je referent za izobraževanje.
Boško Škrbič
MCC: Kaj misliš o svoji funkciji? STRMECKI: Funkcijo sem vzela resno, ker želim, da se delo na kulturnem področju razširi. Upam, da bom imela pomoč zainteresiranih za skupno delo, da bomo pripravili nekaj konkretnega. Do sedaj je bilo delo na tem področju izsiljeno, program je moral biti, v bistvu pa smo ta program izvajali vedno s pomočjo zunanjih skupin, sami pa smo bolj malo naredili. MCC: Ali verjameš v delo mladih?
STRMECKI: Da, vendar je potrebna dobra inspiracija, motiviranost.
MCC: Ali imamo mladi normalne možnosti za aktiviranje v mladinskem delu?
STRMECKI: Premalo. Delno lahko krivimo predpostavljene, delno pa smo krivi sami, ker nam manjka zainteresiranosti. MCC: Kaj misliš o plačevanju mladinske članarine? STRMECKI: Da je to dobra zamisel.
Predsednik odbora za obiske ima nalogo, da se v vseh OO organizirajo odbori. Sprčmlja in pomaga pri delu vseh odborov ter izvaja evidenco obiskov. Za svoje postopke je odgovoren KK.
Borislav STOJ NIČ, rojen 13. novembra 1959 v V eri tih pri Banja Luki, je v Cinkarni zaposlen od 1979. teta, po poklicu je strojni tehnik.
MCC: Kaj misliš o svoji funkciji? STOJNIC: Funkcija je precej odgovorna, z njo človeka vzpodbudiš k boljšemu delu. Imamo namen, da se resno zavzamemo za vsakega človeka, ki bo v težavah, da mu ponudimo pomoč. Mladi potrebujemo dosti več podpore, kot pa jo imamo. MCC: Kaj praviš o mladih v Metalurgiji?
STOJNIC: Vse najboljše. Do sedaj smo naredili približno štiri lokalne delovne akcije, ki so bile uspešno in humano opravljene-Naj omenim, da smo pri Antonu Korezu pomagali pri izgradnji
I
Zlatka Strmecki
nove hiše, ker mu je snežni plaz uničil staro.
MCC: Kaj misliš o mladini v Cinkarni?
STOJNIČ: Lahko rečem, da je Metalurgija, kar se tiče aktivnosti, med prvimi v Cinkarni, zato bi jo lahko dal za vzor vsem nam.
MCC: Kaj misliš o mladinski članarini?
STOJNIČ: To je predpogoj za boljše delovanje naše mladinske organizacije, ker praktično brez denarja danes nikamor ne prideš.
Aktivist za delo s štipendisti Cinkarne ima nalogo, da se poveže s štipendisti. V prihodnosti nameravamo ustanoviti klub štipendistov Cinkarne. Klub bi sam sestavil svoj program dela, na vseh sestankih pa bi bil prisoten tudi aktivist'. O delu kluba je dolžan poročati K K na njenih sestankih. Za svoje postopke je odgovoren K K.
MCC: Kaj misliš o svoji funkciji? ROSINA: Funkcija je odgovorna, sploh v Cinkarni, kjer je mladina precej pasivna v mladinski organizaciji. Sedaj, ko je izvoljeno novo vodstvo, se bomo skupaj trudili, da bo delo mladine bolj zaživelo.
MCC: Kakšna je tvoja naloga pri delu s štipendisti?
ROSINA: Pripravljali smo ustanovitev kluba štipendistov 4. 10. 1986. Doseči hočemo predvsem to, da bi štipendijo dobili res tisti, ki sojo najbolj potrebni, pa tudi to, da naše bodoče kadre že sedaj vključimo v delo mladinske organizacije.
MCC: AH se mladi lahko dokažemo na svojih delovnih mestih? Rosina: Če hočemo, vendar so prevečkrat pri mladih le besede-MCC: Kaj misliš o plačevanju mladinske članarine?
ROSINA: Predlog, da bi mladinsko članarino odtegovali od osebnega dohodka se mi zdi dober, saj se bomo s tem bolj osamosvojili.
Borislav Stojnic	Igor Rosina	Asif Sakič	Darja Gaber
Predsednik komisije za pohvale in nagrade ima nalogo, da se poveže s kadrovsko komisijo, da bi s tem imel vpogled v delovanje mladih v vseh osnovnih organizacijah. Na osnovi dela mladincev daje predloge, pohvale in nagrade najaktivnejšim na sestankih KK. KK pa bo odločala, kdo je zaslužil pohvalo in nagrado. Za svoje postopke je odgovoren KK-
Asif SAKIČ, rojen 29. aprila 1960 v Živinicah, je v Cinkarni zaposlen od 1978. leta, po poklicu je strojni tehnik, predsednik komisije za pohvale in nagrade. MCC: Kaj misliš o svoji funkciji? SAKIČ: Prav je, da se mladina nagradi s priznanji in pohvalami, vendar le, če so te nagrade dodeljene pravično in pošteno.
Tako bomo mladi imeli tudi več veselja in volje do mladinskega dela.
MCC: Kaj misliš o mladih? SAKIČ: Mislim, da bi lahko bili mladi res dobri, če starejši kader ne bi pripisoval nekaterih svojih napak mladini.
MCC: Kuj meniš o mladinski aktivnosti?
SAKIČ: Z novo koordinacijo in novim programom dela, seveda če bomo uspeli ta načrt izpolniti, bomo lahko res zadovoljni. MCC: Se mladi lahko dokažemo na svojih delovnih mestih? SAKIČ: Mladi se s svojim delom in obnašanjem lahko dokažemo, če pridemo v okolje, kjer so predvsem dobri medsebojni odnosi, seveda pa moramo tudi sami pokazati, da smo pripravljeni sodelovati.
MCC: Kaj misliš o plačevanju mladinske članarine?
SAKIČ: Kar se tiče članarine lahko povem, da se s tem strinjam, prav tako se mi zdi pravilen postopek odtegovanja članarine od OD.
Referent za informiranje KK ima dolžnost, da vse informacije iz KK pravočasno prenese v vse OO, prav tako pa tudi vsa vabila. kijih pošilja KK- Organizirati mora delo vseh referentov. Je tudi član uredniškega odbora MCC-ja- Za vse postopke je odgovoren K K-
Darja GABER, rojena 15. decembra 1962 v Celju, zaposlena v Cinkarni štiri leta kot ekonomski tehnik v Službi kakovosti.
MCC: AH je mladina pripravlje-
na delati?
GABER: Mislim, da je, a pod pogojem, da se delo začne resno in prizadevno.
MCC: Kaj misliš o svoji funkciji v KK?
GABER: Funkcija zahteva veliko resnega in prizadevnega dela. Veliko stvari še ni dokončanih, zato jih bo potrebno dokončati. MCČ: Torej verjameš v delo mladih?
GABER: Verjamem. Današnja mladina ima velike želje in zahteve, kijih bo s svojimi sposobnostmi in resnim delom rešila. MCC: Kaj misliš o plačevanju mladinske članarine?
GABER: Mesečno plačevanje mladinske članarine je odlična ideja.
Nadaljevanje na 4. strani
Načrt delovanja KK ZSMS do konca leta ’86
Do konca leta si je koordinacijska konferenca zadala nalogo, da opravi evidenco, na koliko mladincev lahko računa kot na aktiviste, kakšne so želje mladih oziroma kaj jih zanima. Upamo, da nam bo uspelo zainteresirati in organizirati širšo fronto mladih, da spoznamo njihove želje in ambicije, ker le tako lahko sestavimo kvaliteten in raznovrsten program dejavnosti za naslednje leto-
Prvi korak oživljanja vseh OO v Cinkarni bo z uvajanjem mladinske članarine na prostovoljni bazi. Članarino bodo plačevali le tisti, ki to želijo; ti mladinci bodo evidentirani na spiskih OO ZSMS. Mladinci, ki se bodo odločili, da ne želijo plačevati mladinske članarine, bodo s tem pokazali vsem, da se ne počutijo mladince in na ta način izstopajo iz mladinske organizacije.
Nanje OO ne bodo več računale, niti jih ne bodo vodile na spiskih mladincev posameznihosnovnih organizacij- Na ta način bodo osnovne organizacije očistile mladinsko organizacijo nezainteresiranih mladincev. Tako bomo natanko vedeli, na koliko
mladincev lahko računamo in nam bo znatno lažje realizirati posamezne dejavnosti.
-	SEPTEMBER 1986:
V	sredo, 17. 9. 1986 ob 12.00 uri je predviden sestanek KK ZSMS Cinkarne Celje. Vsi člani KK bi na tem sestanku morali dati predlog o programu aktivnosti komisij ali odborov, odvisno od tega, kakšne zadolžitve so sprejeli in koliko mladincev je vključenih v te komisije oziroma odbore.
-	OKTOBER 1986:
Predviden je sestanek KK v sredo, 7. 10. 1986 ob 12.00 uri. Na sestanku bo izvršena analiza dela komisija in odborov, pregled stanja OO, in če je izpolnjen program aktivnosti.
Predvidena je enodnevna strokovna ekskurzija. Realizacija lete je odvisna od materialnega stanja.
Predvidena je mladinska delovna akcija čiščenja naše DO-
NOVEMBER 1986:
V	sredo. 5. 11. 1986 je predviden sestanek KK ob 12.00 uri. Na
sestanku bo vsak član KK dobil konkretne zadolžitve glede organiziranja tekmovanja v športu in na kulturnem področju v čast dneva republike med mladimi Železarne Štore, Vojnega garnizona, Aera, Ema, Ingrada, Nivoja in Cinkarne, ki bo organizator tekmovanja.
Na zaključni prireditvi tega tekmovanja, ki naj bi bilo 12. 11. 1986 v Domu JLA, bo podelitev priznanj zmagovalcev v športnih disciplinah ter na kulturno-zabavnem področju. Ob koncu tekmovanja je predviden mladinski ples.
Predvidena je mladinska delovna akcija čiščenja naše DO.
DECEMBER 1986:
V sredo, 3- 12. 1986 ob 12-00 uri je predviden sestanek KK. Vsak član K K bo zadolžen, da pripravi predlog programa dela KK in OO za naslednje leto. Izvršena bo analiza tekmovanja ob dnevu republike.
Predviden je dvodnevni mladinski seminar v Zrečah ali Dobrni. Realizacija je odvisna od materialnega stanja. V sredo, 24. 12. 1986 ob 12.00 uri je predviden sestanek K K. Na sestanku bo izvršena analiza aktivnosti mladih v Cinkarni od junija do decembra- Na sestanku bo določen program dela K K in vseh
OO za naslednje leto. Kadrovska komisija in komisija za pohvale in nagrade bo dala predlog KK, kateri aktivisti v mladinski organizaciji so predvideni za priznanje.
20. 12. 1986 je predvideno, da mladi skupaj praznujejo novo leto- Realizacija te želje je odvisna od materialnega stanja.
BODICE
PARKIRNI
PROSTOR
-	Dolgo sem verjel, da bomo v Cinkarni uredili parkirni prostor v novem delu tovarne.
-	Zakaj pa sedaj ne verjameš?
-	Ker vsi vplivni parkirajo kar v tovarni in ne potrebujejo parkirnega prostora!
VEČNO
ZAMUJANJE
Čudno! Vpeljemo kartice in ure, pa ljudje zamujajo na delo. Vpeljemo vpisne knjige, ljudje pa še kar zamujajo.
Pa ukinimo kartice, pa bomo vsi prišli pravočasno-Misliš? Na pikniku ni bilo kartic, pa smo kljub temu zamujali! To že! Predčasno pa le nismo odhajali domov.
Liljana Miloševič
Ljiljana MILOŠEVIČ, rojena 22. decembra 1962 v Zaječarju, zaposlena v Cinkarni eno leto in pol kot inženir strojništva, predsednica OO ZSMS Vzdrževanje. MCC: Kaj misliš o svoji funkciji predsednice OO ZSMS Vzdrževanja?
MILOŠEVIČ: Funkcija je precej odgovorna- V preteklosti nismo bili aktivni, zato je treba sedaj ljudi vzpodbuditi k delu-Kar se tiče pripravljenosti mislim, da je predsedstvo pripravljeno delati, trudili pa se bomo, da bomo vplivali tudi na ostale. MCC: Kakšno je tvoje mnenje o mladih v C C?
MILOŠEVIČ: Mladi v Cinkarni so preobremenjeni z družbenimi, potrošniškimi vprašanji. Vse več je tekanja za stanovanji, denarjem. Vodstvo je sicer pripravljeno narediti čim več, vendar ni prave aktivnosti s strani mladih.
MCC: Ali se mladi lahko dokažemo na svojih delovnih mestih? MILOŠEVIČ: Lahko. Če si marljiv in delaven, se pravzaprav moraš na nek način dokazati z disciplino in delom. MCC: Kaj misliš o mladinski članarini?
MILOŠEVIČ: Mislim, daje to v redu zamisel, kajti zakaj bi bili mladi vedno odvisni od sindikata in ostalih, ko pa lahko imamo tudi sami nek skupen fond.
Predsednik komisije za sprejem novih mladincev ima nalogo, da se enake komisije ustanovijo tudi v vseh OO- Spremlja delo in daje napotke, kako naj bi komisija delala- Komisija se ukvarja z vsemi problemi, s katerimi se srečujejo novozaposleni mladinci. O problemih, kijih ne morejo sami rešiti, razpravljajo na sestankih K K- Za svoje postopke je odgovoren K K.
Nikolas MEHLE, rojen 8. decembra 1965 v Celju, je v Cinkarni zaposlen od 1986. leta, po poklicu prometni tehnik in predsednik OO ZSMS TOZD TIS. M CC: Kaj misliš o svojifunkciji v KK?
MEHLE: Že na začetku je treba
Nikolas Mehle
nove kadre pripraviti na funkcije in delo v mladinski organizaciji. Čimprej jih je treba vključiti vanjo, da ne bi že na začetku pokazali pasivnosti.
MCC: Kakšno je delo mladine v OO ZSMS TIS?
MEHLE: Mladina je aktivna, vendar je problem v tem, da smo razporejeni po vsej Cinkarni, zato je ljudi težko dobiti skupaj. MCC: In kaj misliš o delu mladine v Cinkarni?
MEHLE: O tem ne vem kaj dosti, ker sem še premalo časa tukaj; kako bo naprej, ne vem, vendar upam na najboljše. MCC: Kakšni so medsebojni odnosi v TIS?
MEHLE: Odnosi med nami so v redu, vendar mora vsak delavec težiti za tem, da se tudi sam vključi in z zgledom vpliva na ostale-
MCC: Kaj misliš o plačevanju mladinske članarine?
MEHLE: Upam, da jih bo čim-več »za«, ker je to dobro za mladinsko organizacijo.
Predsednik kluba brigadirjev ima nalogo, da razvija prostovoljno delo v naši DO, da poveča članstvo kluba brigadirjev Cinkarne, da bi le-ta bil nosilec vseh aktivnosti mladinskega prostovoljnega dela. Za vse svoje postopke je odgovoren K K ZSMS.
Zlatko BUDIŠ A, rojen 12. septembra 1959 v Virovitici, je v Cinkarni zaposlen od 1978. leta, po poklicu KV brusilec, udeleženec 6 ZMDA, od tega dvakrat komandant MDB Slavko Šlander, prvič v Prištini '85, drugič v Skopju '86.
MCC: Kaj misliš o svoji funkciji? BUDIŠA: Menim, da je dobro zamišljena. S tem sem dobil proste roke za zbiranje čim večjega števila aktivnih mladincev, ki bi želeli, ali so že bili na M DA. MCC: Kaj vse je potrebno za normalno delo Kluba brigadirjev? BUDIŠA: Da bi vse potekalo tako, kot smo si zamislili, bo treba veliko dela. Najprej se je potrebno prijaviti, mi pa bomo naredili načrt za delo in se odlo-
Zlatko Budiša
čili, koliko ljudi je potrebnih za izvršitev naloge. Ko bi se dalo tako delati, bi bilo klubu dosti lažje. Za normalno delo kluba brigadirjev je potrebno čim večje število mladih. Računam, da bi se s približno 50 ljudmi dalo veliko napraviti. Klub šteje se-
daj 35 mladince,v kar ni dovolj, tako, kot smo si zamislili, veliko dela bo. Najprej se je ptorebno prijaviti, mi pa bi potem naredili načrt za delo in se odločili, koli-Seveda so to vse samo načrti, in od nas samih je odvisno, če bomo uspeli. Naj še povem, daje klub dobil članske izkaznice. MCC: Kakšna je bila letos udeležba na M D A?
BUDIŠA: Letos je bilo iz našega kluba na akcijah 5 delavcev: eden na ZMDA Sutjeska ’86, in štirje na ZMDA Skopje ’86. Od teh so bili štirje udarniki, eden pa je bil pohvaljen. Vse govori, da imamo na akcijah aktivne člane, zdaj pa jih moramo pritegniti čimveč tudi za naše lokalne akcije.
»Mladinska samopomoč <
Na sestanku KK ZSMS 25. 6. 1986 je ustanovljena »mladinska samopomoč«, predstavlja pa jo KK:
»Mladinska samopomoč« bi predstavlja KK ZSMS CC. Predlog se nanaša na samo KK zaradi tega, ker jo sestavljajo predstavniki oz. predsedniki in sekretarji vseh OO ZSMS DO CC.
Sami predsedniki in sekretarji OO naj bi bili najbolj ambiciozni mladinci, saj jim le-to nalaga funkcija. Kot najsposobnejši v svojih OO morajo imeti najboljši vpogled o vseh gibanjih v svojem okolju. Naloga »mladinske samopomoči« je da skrbi za vse člane.
Skrb zajema probleme na delovnih mestih, z predpostavljenimi, o dodelitvi stanovanja, štipendij. Prav tako ima »mladinska samopomoč« na skrbi disciplinske postopke, ki bodo sproženi
proti našim članom. Ne smemo dovoliti ,da bi kdo manipuliral z našimi člani, niti ne želimo senzacij ali afer- Želimo, da se vključimo v vse pore našega življenja in dela- Povsem logično je, da lahko mladi pozitivno in vzgojno vplivamo na druge - to je naša obveza in postavljena naloga. Če se bodo pokazali problemi, bomo sodelovali s posameznimi službami in strokovnjaki, da se čimprej rešijo-
Upamo, da bomo vzpostavili sodelovanje z vsemi, kajti brez obojestranskega sodelovanja na enakopravni osnovi ne bomo mogli rešiti problemov, na katere bomo naleteli. Naloga »mladinske samopomoči« je, da skrbi za pripravnike, da bi po izteku pripravniške dobe ostali za stalno zaposleni v naši DO-
Fikret Imamovič Radmila Vignjevič
Na počitniškem delu
Branko PEVEC, rojen 8. maja 1971 v Celju, končal osnovno šolo in se vpisal na srednjo tehnično šolo v Celju.
MCC: Zakaj si prišel delat v Cinkarno?
PEVEC: Zanimalo me je, kakšna tovarna je Cinkarna, kakšno je delo, ljudje in medsebojni odnosi na delovnih mestih.
MCC: Kako so te sprejeli? PEVEC: Sprejem je bil prisrčen. MCC: Kaj misliš o delovnem okolju in kaj delaš?
PEVEC: Predvsem sem nadomeščal delavce, ki so bili na dopustih. Spoznal sem dosti novih ljudi in lahko rečem, da so odnosi med delavci zelo dobri. MCC:	Kako se počutiš v
Cinkarni?
PEVEC: Delo v Cinkarni mi je zelo všeč, zato mislim, da bom še prišel delat v vašo tovarno.
Naši delavci v tozdu Vzdrževanje se lotevajo vse večjih in zahtevnejših posegov. V zadnjih dveh mesecih so opravili kar pet težkih remontov, kar je zahtevalo veliko truda, znanja in dela v podaljšanem času. Najmanjša napaka bi namreč lahko povzročila veliko materialno škodo in zastoje v proizvodnji.
Spričo tega, da naša delovna organizacija postaja vse starejša (žveplova kislina stoji že 20 let, obratuje pa ekološko vedno čistejše), bodo stroški domačega vzdrževanja vsako leto večji. Stalne kontrole na dosedanjih napravah prinašajo nova popravila, zamenjave in seveda stroške. Tozd Vzdrževanje bo letos ustvaril štiri milijarde celotnega prihodka, kar je enkrat več kot lani. 40 odstotkov celotnega vzdrževanja pa predstavlja samo investicijsko vzdrževanje. Skupna Centralna delavnica jim omogoča izdelovanje rezervnih delov in popravil doma, to pa znižuje stroške vzdrževalnih del, ki bi jih sicer morali naročati pri drugih delovnih organizacijah.
Remonti v zadnjih dveh mesecih, to je remont piritne in fero-sulfatne linije, menjava rotacijskih filtrov, zgornjih delov skladiščnih rezervoarjev za žveplovo kislino ter zamenjava Lurgi elektrofiltra, so zahtevali prenose težkih bremen z 40, 100 in 150 tonskimi avtodvigali- Italijansko 150 tonsko avtodvigalo z 47 metri dolgo ročico, so izkoristili maksimalno, saj je strošek za osemurno delo dvigala dnevno 320 tisoč din-
Prav zaradi popolnejše izrabe teh dvigal so napravili več remontov hkrati- Pri dviganju težkih bremen in montaži, so našim vzdrževalcem s strokovnimi izkušnjami in nasveti pomagali delavci tozda MIO Metalne Maribor in Ključavničarja Celje.
Vsako leto je načrtovan gene-
ralni remont piritne linije na žveplovi kislini. Letos je bilo delo obsežnejše, ker so zamenjali tudi prvi izmenjevalec toplote. Te-mont je potekal ves mesec. Z prevoz izmenjevalca je bilo potrebno organizirati poseben prevoz od Ključavničarja do Cinkarne in si izposoditi 100-tonsko avtodvigalo- Izmenjevalec je bil tako zamenjan prvič po 20 letih, in je 8- oktobra že pričel obratovati. Vzdrževalna dela so ocenjena na približno 100 milijonov din.
Tudi remont ferosulfatne linije
na žveplovi kislini je bil načrtovan. Zamenjali so cevi v drugem izmenjevalcu toplote hkrati pa opravili tudi zamenjavo transportnega sistema v skladišču ferosulfata. Tudi ta rekonstrukcija je bila po letu 1974 prva.
Pet velikih remontov v dveh mesecih
naročili v Vzhodni Nemčiji dva bobna. Ohišje, drsne plošče in ostale dele pa so naredili v naših centralnih delavnicah. Po trinajstih letih so opravili to zamenjavo prvič- Pri pripravi strehe so priskočili na pomoč naši alpinisti, ki so odkrili streho in del stene. Montaža je bila opravlje-
na hitro in uspešno in naprava že obratuje od 14. oktobra brez težav.
Začeli pa so že z remontom drugega A filtra. Tudi stroške za zamenjavo rotacijskih filtrov ocenjujejo na 60 milijonov din. Hkrati so zaradi izrabe avtodvi-gal obnovili separator - uparjal-
Delavci so imeli težave z dotrajanostjo temelja rezervoarja.
Dotrajan rezervoar bodo odprodali za odpad
Tofant, Mežnar in Pečar se posvetujejo o prenosu elektrofiltra.
Lurgi elektrofilter sestavljen iz treh delov
V tem času so zamenjali tudi zgornje dele skladiščnih rezervoarjev za žveplovo kislino, ker so meritve Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani pokazale njihovo dotrajanost. Ce bodo meritve pokazale potrebo po zamenjavi še dveh rezervoarjev, bodo pričeli z remontom, ko se bodo le-ti izpraznili. Vrednost opravljenih del je ocenjena na 60 milijonov din.
Potrebna je bula tudi menjava rotacijskih filtrov za filtracijo titanove suspenzije pred saržira-njem v peč. S pripravo del so pričeli že leta 1984 in že takrat
Delavci so imeli srečo z lepim vremenom
nik na liniji vakuumskega upar-janja na titanovem dioksidu.
Zamenjava Lurgi elektrofiltra A je bila potrebna zaradi dotrajanosti obloge, cevi in ohišja- Z izdelavo ohišja so pričeli že lani. Tudi tu je ohišje izdelano po lastni konstrukciji, ki je precej spremenjena in poenostavljena od prejšnje. Namesto petih delov je ohišje sestavljeno iz treh, upoštevali pa so še ostale pomanjkljivosti- Samo zaradi prenosa, preizkusa in vulkanizacije so morali dodatno izdelati že dvoje bombiranih dnov. Lurgi so morali dodatno izdelati še začel redno obratovati. Ocenju-
jejo, da bodo stroški za zamenjavo elektrofiltra znašali do 200 milijonov din- V pripravi pa je že izdelava tretjega elektrofiltra-
Tudi za prihodnje leto načrtujemo večja popravila in obnovitve. Na ferosulfatni liniji bomo zamenjali rešetko in obnovili filter na sušilnici.
Zadnje večje delo je vsakoletni remont v Litoponu, ki smo ga začeli že 22. oktobra- Tokrat pa je obsežnejši, ker bo potrebno opraviti še plinifikacijo termoa-gregatov in še nekaj večjih del.
M. G.
Prenos separatorja za linijo WF v proizvodnji titanovega dioksida
Direktor Vzdrževanja Ivan Ručigaj in Beno Pečar z delavci iz Metalne po uspešnem zaključku
Elektrofilter je bil težak 18 ton
Uspeh v proizvodnji
Elektrofilter smo gumirali v Cinkarni
V Veflonu nam je uspelo vulkanizirati izven avtoklava doslej naj večjo posodo, oziroma ohišje za Lurgi elektrofilter. Ohišje elektrofiltra meri v premeru okoli 5 m, visoko pa je okoli 9 m. Celotna gumirana površina znaša okoli 200 m2, zanj pa smo porabili nekaj več kot 1200 kg gume-
Za ohišji A in B elektrofiltra Lurgi smo pred sedmimi leti izbrali oblogo PVDF, ki je temperaturno in korozijsko odpornejši od vsake gume. Obloga na B filtru je zdržala do leta 1983, obloga na A filtru pa do letos. Ker je PVDF obloga zelo draga, je temeljna organizacija Vzdrževanje v sodelovanju s firmo Lurgi iskala vulkanizirano gumo F 23 firme Haechst.
Vendar pa seje že po dveh letih pokazalo, da ta guma ne ustreza pogojem, ki vladajo v elektrofiltru. Uničujoče predvsem deluje ozon, kar firma Lurgi ni upoštevala pri izbiri gume. Ugotovili pa smo še, da nosilci elektrod v B
ohišju, ki smo jih mi gumirali z ebonitom Genakor 010 odlično kljubujejo ozonu. Zato smo se odločili, da z njim gumiramo ohišje A. nato pa naslednje leto še ohišje B. Ker pa je potrebno Genakor 010 vulkanizirati, je nastal največji problem, kako vulkanizirati tako veliko ohišje, saj tak avtoklav, v katerega bi ga lahko spravili, ne obstoja v Jugoslaviji. Preostala nam je edina možna pot - vulkanizacija izven avtoklava, kar pomeni okrepiti ohišje elektrofiltra tako, da bo lahko zdržalo preizkusni pritisk 2 bara in delovni pritisk 1,5 bara, ki je potreben za vulkani-zacijo gume.
Nalogo za utrditev konstrukcije ohišja je prevzel TOZD Vzdrževanje, gumiranje in tehnologijo vulkanizacije pa TOZD Veflon. Tehnologija vulkanizacije tako elikega ohišja je izredno zahtevna naloga, ki smo jo razvili s sodelovanjem strokovnjakov firme Hoechst. Pri predpripravi za vulkanizacijo je posebno po-
membno izbrati pravilno obliko tesnenja, saj ni enostavno tesniti tako velikih prirobnic; obseg samo enega tesnila za prirobnico meri 15 m.
Tesnila morajo zdržati poleg pritiska 1,5 bara tudi temperaturo 126°C, kije potrebna za vulkanizacijo gume.
Druga zahtevna naloga je bila postavitev dovolj močnega dovoda pare na tako mesto ohišja, da se v začetku vulkanizacije ne poškoduje še surova guma in da se v čim krajšem času vzpostavi v ohišju temperaturno ravnotežje- Tudi za merne instrumente, ki smo jih vgradili v ohišje, je bilo treba poiskati taka mesta, ki bi nam med procesom vulkanizacije čim natančneje prikazovala, kaj se dogaja s pritiskom in temperaturo v notranjosti ohišja. Ohišje smo še opremili s kontrolno napravo z vzorci enake gume, s pomočjo katerih smo kontrolirali potek vulkanizacije. Zaradi varnosti pa smo na ohišje montirali dva varnostna ventila in dve nepovratni loputi. Vse ohišje smo nato še izolirali z 8 cm debelo plastjo steklene volne, da bi bile ponoči izgube toplote čim manjše.
Proces vulkanizacije je potekal s pomočjo naprave za avto matsko doziranje nasičene pare
in komprimiranega zraka v odvisnosti od temperature in pritiska. Pomembno pri vsem postopku je, da sta pritisk in temperatura v ohišju med vulkanizacijo v določenem razmerju in da sta čimbolj konstantna. Le na ta način se je možno izogniti poškodbi gume in ohišja, obenem pa je tudi laže predvideti oziroma izračunati čas, potreben za vulkanizacijo-Proces ohlajevanja po vulkani-zaciji je bilo potrebno opraviti čim počasneje, ob konstantnem pritisku, da ne bi prišlo do notranjih napetosti v gumi. Celoten proces vulkanizacije, od zviševanja pritiska in temperature, do ohladitve, je trajal neprekinjeno 75 ur.
Avtomatske naprave za regulacijo dotoka komprimiranega zraka in pare glede na pritisk in temperaturo, so nam po naših predlogih izdelali sodelavci iz ARM vzdrževanje opreme za Ti02- Pomagali pa so nam tudi pri upravljanju te naprave med procesom vulkanizacije.
Uspela vulkanizacija je dokaz, da se lahko zahtevne in kompleksne naloge rešujejo le s skupnimi močmi in znanjem.
Ivica ŽERJAV
Iz srečanja urednikov glasil
Obveščanje je odraz interesov kolektiva
Konec septembra je bilo na Rogli sedmo srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Na njem smo uredniki glasil pridobili nekatere informacije v zvezi z našim delom in odgovore na nekatera vprašanja o obveščanju ob pogovoru z Milanom Kučanom in Mihom Ravnikom.
S tega srečanja želim poudariti nekatera dejstva in poglede, ki so zanimivi tudi za obveščanje v naši delovni organizaciji. Veliko smo govorili o jeziku, ki ga uporabljamo v glasilih. Dejstvo je, daje potrebno zakrite resnice prevesti v razumljivo govorico in odpraviti namerno odtujevanje slovenskega jezika- Veliko je še birokratizma, kar je seveda odraz naše družbe, saj se tako potem vsi problemi družbe od-slikavajo v jeziku- Sodeč po tem, bo potrebno spreminjati družbo, da bomo spremenili jezik.
Obveščanje v praksi še vedno ni osnovano na računalniško podprtem informacijskem sistemu. Čeravno je tudi izraz »podprt« vprašljiv. Gre pa zato, da bi računalniki s pomočjo programerjev - računalnikarjev lahko dah tudi informacije za odločanje, žal pa so le-te izdelane zgolj za operativno raven.
Pri težavah urednikov v delovnih okoljih gre tudi za normativno urejenost in predvsem odnos DPO do dela uredništva.
Normativno je namreč premalo strogo opredeljena vloga DPO pri obveščanju- DPO, zlasti sindikat, bi morah varovati samostojnost in kritičnost urednikov, jim biti opora, stalno mesto ocenjevanja, spodbujanja, napredka. V novi zakonodaji je opredeljena nova vloga glavnega in odgovornega urednika. V tem smislu so razlagalci poudarjali, da ne gre, da nekdo dela, drugi pa je odgovorni urednik. Odgovorni urednik mora biti tisti, ki opravlja to delo, saj to ni častni naziv.
Veliko so govorih tudi o zapiranju informacij v ozke interesne kroge. Zato je naloga zlasti družbenopolitčnih organizacij, da zagotovijo odprtost in pretok informacij znotraj delovne organizacije. Zavedati se moramo, da ima obveščanje v DO izreden vpliv na mnenje delavcev in lahko se povzroči velika družbena škoda, če je obveščanje nepravilno ah ga sploh ni.
Mira GORENŠEK
V premislek - ob tezah za spremenilo ZZD in zakona o delovnih razmerjih
Na lahek način do izobrazbe
Zakon o združenem delu in o delovnih razmerih sta vpleljala in opredelila pojem »z delom pridobljene delovne zmožnosti :<, ki omogoča delovnim organizacijam, da delavcu priznajo določeno stopnjo izobrazbe ali kvalifikacijo. Delavčeve delovne izkušnje ali z delom pridobljene zmožnosti naj bi veljale prav tako, kot denimo, izobraževanje na določeni stopnji srednje šole oziroma univerze. Tako meni namreč zakonodajalec.
Postavlja pa se vprašanje, ali ne gre pri tem za pridobivanje formalne izobrazbe in kvalifikacije na lahek način.
Tisti, ki želijo pridobiti izobrazbo v šoli, v času rednega študija ali študija ob delu, na primer štiri leta drgnejo šolske klopi, kjer ga učijo in ocenjujejo strokovno usposobljeni delavci. To ni lahko delo, kar pove tudi velik osip pri študiju.
Drugemu, ki mu priznajo izobrazbo, vsega tega ni treba, saj mu izobrazba na osnovi delov-
nih izkušenj kar »sama pade v naročje x, kot družbeno darilo.
Ah je prav, da je na slabšem tisti, ki v svojem izobraževanju pride dlje, in si nabere več splošnega znanja, pri tem porabi več časa in zato začne kasneje delati, v primerjavi z drugim, ki je pustil šolo zelo zgodaj in si »zaslužil leta za pokojnino x, izobrazba pa se mu je priznala?
Ah je po izkustveni poti pridobljeno znanje (običajno zelo ozko) lahko enakovredno tistemu, ki ga slušatelji pridobijo v
šoli?
Ah se ljudem ni treba izobraževati, saj lahko pridobijo določene statusne in materialne koristi na lahek način - kar podarjene?
Vprašanja so težka, odgovori še težji.
Praksa nam nenehno dokazuje, da lahko z delom intenzivno pridobivamo na znanju, saj rešujemo probleme, pregledujemo strokovno literaturo, se posvetujemo s strokovnjaki, itd. Takšno znanje je včasih celo boljše od šolskega, zahteva pa delovno vnemo, vedoželjnost, osnovna znanja itd, kar je pri različnih ljudeh različno razvito. Torej je izkustveno učenje, kot smo omenili, le možno in dobro. V čem je torej problem in od kod izvira nezaupanje?
Temeljna ugotovitev bi bila -v ugotavljanju in ocenjevanju znanja, ki je prepuščeno delov-
nim organizacijam. V delovnih organizacijah namreč ugotavljajo in ocenjujejo z delom pridobljena znanja brez jasnih opredelitev, kaj naj vsebuje tako znanje in brez kriterijev za ocenjevanje. Izpraševanje je le formalno, če sploh je in ga opravljajo ljudje z neustrezno pedagoško in strokovno izobrazbo. Lahko mirno rečemo, da smo s takšnim ocenjevanjem spodbudili razcvet šarlatanstva (sleparstva). Izobraževanju, ki že tako ni cenjeno, pa zadah težak udarec, čeprav vemo kaj naj bi znanje v bodočnosti pomenilo-
(povzeto M. Žontar - Gradisov Vestnik)
V naši delovni organizaciji si je »z delom pridobljene delovne zmožnosti < pridobilo dosedaj že 23 delavcev. Vpisanih v študij ob delu pa je 130 delavcev.
Januarsko poletje
Piše. Boris BLAŽIČ (Tretje nadaljevanje)
Vsi smo nestrpno pričakovali polete v standardnem razredu, kajti to je tekmovanje, ki že kaže prve rezultate kakovosti. Našim je šlo dobro- Nemški favoriti kar niso mogli verjeti, da tudi mi znamo leteti tako dobro. Naša prva zmaga s pilotom Starovi-čem je to potrdila- Nemški kolegi so nas povabili na pivo in še dolgo v noč se je govorilo o jugoslovanski zmagi.
Vendar pa je bilo tudi nekaj tekmovalne smole, ki je nastala zaradi hladnega in vetrovnega vremena. Drugi tekmovalni dan so piloti pristajali zunaj, razkropljeni po državi Viktoriji in New South Welsu. Naši piloti so pristali v bližini mest Bending, She-pestoun in Reachmond. Z ekipo, ki je ostala na zemlji, smo vzeli prikolico in se spustih na avstralske ceste, ki vodijo čez savane. Pokrajina v Viktoriji je ravna in poraščena z malo drevja- Ob cesti je žična ograja, ki varuje pred ovcami, govedom in kenguruji. Tisto noč sem prevozil 700 km, ki v tej deželi ne predstavlja kdo ve kakšne razdalje. Največ dela sem imel s pilotom Peperkom, ki je pristal na lepo urejenem letališču Ben-dig- Tja sem prispel ob enih ponoči, ko je bilo letališče že zaprto- Ograjeno je bilo z visoko ograjo, vhodi pa so bili zaprti. Drugega nama ni preostalo, kot da sva jadralno letalo razstavila ter ga po delih prenesla čez ograjo. Zanimiva pa je posebnost tega letališča, saj lahko pilot, če namerava pristati ponoči, sam
prižge luči na pristajalni stezi s pomočjo radia na določeni frekvenci.
Naj vam povem nekaj zanimivosti o življenju na farmah. Farme so razkropljene po vsej Avstraliji, razen v peščeni puščavi. Ker so razdalje med sosedi ah mestom velike, imajo nekateri farmarji svoja letala ah helikopterje. Pogovarjali smo se z nekim farmarjem, v državi NSW, ki ima 5-000 ovac. Minimalno za obstoj ene farme je 2.000 ovac ter 4.000 ha pašnikov. Lani poleti (v januarju) so imeli požar, ki je trajal tri dni, zgorelo je 200.000 ha pašnikov in 2.000 ovac. Vsa živina od ovac do govedi se pase na pašnikih vse leto. Ovce strižejo vsako leto, sedmo leto pa jih dajo v zakol-Država jim daje velike ugodnosti za razširitev farm ter celo ugodnosti pri odkupu mleka. V pogovoru smo ugotovili, da gre farmarjem v Avstraliji kar dobro.
Tudi nam ni šlo slabo, spah smo v motelu, hrano pa smo si pripravljali sami na roštilju. Pili smo dobro avstralsko vino in poceni kupovali kakovostno meso 1800 din kg). Obroke smo si pripravljali zvečer, za kosilo ni bilo časa- Zvečer se je prilegel tudi skok v bazen pred motelom. Razočaralo pa nas je, da so bili vsi lokah ob 20. uri že zaprti, življenje v mestu pa pusto. Zanimivo pa je bilo, da lahko prineseš v restavracijo, ki nima dovoljenja za točenje alkoholnih pijač, pivo ah vino s seboj.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Prvo tovariško srečanje
Izbrali smo vroč dan
Z vremenom smo res imeli srečo, z organizacijo tudi, čeprav je bilo kar dosti težav. Naš cinkarniški dan je resnično postal naš in upamo, da ga bomo ponovili tudi prihodnja leta.
Na Gričku seje 13. septembra zbralo preko tisoč ljudi. Veliko jih je prišlo z družinami, saj je bil dan kot nalašč za izlet v naravo.
Največ navdušenja je na nastopu požela skupina Kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovelj z uprizoritvijo Švejka in Rokerov sa Voglajne. Predstavila sta se naša pesnika Fikret Imamovič in Marija Bernjak ter moški pevski zbor Cinkarne. V uvodu je spregovoril predsednik KPO Marjan Prelec in skupaj z predsednikom delavskega sveta DO Emilom Krivcem podelil
zlate in srebrne znake Cinkarne zalsužnim delavcem. Za popoldansko razvedrilo so poskrbeli Štajerski fantje, katerim se je pokvaril mikrofon in ojačevalec, in so zaradi tega delali daljše odmore. Srečanja se je udeležil tudi predsednik skupščine občine Celje, Tone Zimšek.
Začelo pa seje že ob osmi uri z orientacijskim pohodom, nadaljevalo pa vse popoldne, ko so se vrstila tekmovanja v vlečenju vrvi, plesno tekmovanje, streljanje z zračno puško in tekmovanje v ženskem nogometu. Rezultate teh tekmovanj smo že objavili v Informatorju, zato jih ne bi ponavljali-
Nasvidenje drugo leto!
Srečko Centrih in Živko Beškovnik - člana ZARJE iz Trnovelj v vlogi Rokerov sa Voglajne.
Še z jubileja
mozirske
Kemije
Mozirčani so organizirali tudi športne prireditve. V neenakopravnem boju so se pomerili moška nogometna ekipa Kemije Mozirje in ženska nogometna ekipa Cinkarne- K sreči je bil rezultat neodločen (5:5), da ne bi bilo zamere- Pomerili so se tudi v streljanju z zračno puško in vlečenju vrvi ter hoji na hoduljah. Zabave torej ni manjkalo.
Naslednji teden pa je investicijska služba prisotpila k obnovi našega Planinskega doma.
Predsednik KPO, Marjan Prelec je prebral pozdravni tekst, na odru stoji tudi cinkarniški moški pevski zbor.
Streljanje z malokalibrsko puško je bila zadnja naloga orientacijskega pohoda. Na sliki zmagovalna ekipa.
Praznovanju Kemije Mozirje v Logarski dolini so prisostvovali tudi predstavniki obžine Mozirje in pobratenega mesta Čajctine iz Srbije
Šport in rekreacija
Naši trikrat prvi
Krajevna skupnost Gaberje vsako leto med drugimi prireditvami organizira za svoj praznik tudi razna športna tekmovanja-
Tekmovanja so potekala v odbojki ženske, igrah spretnosti in nogometu za ženske. Največ uspeha so imele naše ekipe, saj so v vseh treh panogah osvojile prvo mesto-
Odbojko je organiziral TVD Partizan Gaberje na svojih igriščih. Sodelovalo je osem ekip. Naše odbojkarice premagale vse svoje nasprotnice: BC Merx, Partizan Gaberje, LIK Savinjo in v finalu ekipo Klime ter tako prvič v zelo močni konkurenci osvojile lep prehodni pokal KS Gaberje.
Organizator iger spretnosti je bila letos Merx ali bolj točno, Zdenka Zimšek, ki je s svojimi idejami organizirala zanimive igre. Na Gričku se je zbralo osem ekip, ki so se borile za lepo prehodno kristalno vazo, ki jo
ekipa (2 dekleti in 4 fantje) osvojila tretjič in jo tako dobila v trajno last.
Nogometni ženski turnir je organizirala Cinkarna na Gričku, sodelovale so ekipe Partizana Gaberje, Emo in naša ekipa.
Največ realizacijskih sposobnosti so pokazale naše nogome-tašice, saj so premagale obe ekipi in dosegle kar 5 zadetkov. Rezultati turnirja:
Cinkarna : EMO 2 : 0 EMO : Partizan G- 2 : 1 Cinkarna : Partizan 3 : 0 Po končanem tekmovanju so predstavniki KS Gaberje čestitali vsem igralkam za lep nogomet, podelili spominske pokale, še posebej pa naši ekipi lep prehodni pokal, ki bo eno leto krasil naše vitrine-
Vsem športnicam in športnikom, ki so nas zastopali na vseh tekmovanjih, iskrene čestitke za dosežene uspehe.
M. L.
Nogometaši TiC>2 prvaki Cinkarne 1986
Za interno tekmovanje med TOZD v malem nogometu je bilo letos izredno zanimanje, saj se je prijavilo kar osem ekip, ki so se v predtekmovanju pomerile vsaka z vsako v svoji skupini. Najbolj lep in učinkovit nogomet je pokazala ekipa Vzdrževa-
nja, ki je dosegla največ zadetkov (14) in premočno osvojila
1.	mesto v B skupini, medtem ko je zmagovalna ekipa A skupine Ti02 imela več dela za osvajanje
1.	mesta, saj je igrala s Kemijo neodločeno 1:1.
Vratar Metalurgije je ubranil oster strel napadalcev Transporta
Rezultati tekmovanja
A skupina
Kemija : Veflon	1	: 0
DSSS : Ti02	1	: 3
Veflon : DSSS	0:2
Ti02 : Kemija	1	: 1
Kemija : DSSS	0	: 1
Veflon : Ti02	1	: 3
B skupina*
Transport • Metalugrija	1	: 2
Grafika : Vzdrževanje	0	: 5
Metalurgija : Grafika	9	: 0
Vzdrževanje : Transport	4	: 1
Transport : Grafika	0	: 1
Metalurgija:
Vzdrževanje	0	: 5
1.	Ti02	7:3 = 5 točk
2.	DSSS	4:3 = 4 točke
3.	Kemija 2:2 = 3 točke
4.	Veflon 1:5 = 0 točk
1. Vzdrževanje 14 : 1 = 6 točk 2- Metalurgija 11:6 = 4 točke
3.	Grafika 1:14 = 2 točki
4.	Transport 2:7 = 0 točk
V finalu so se med sabo pomerile enako uvrščene ekipe obeh skupin za končno uvrstitev, odigrali so samo dve tekmi za 3 - 4 in 1 - 2 mesto- Ekipa Metalurgije je premagala oslabljeno ekipo DSSS z rezultatom 3:1, medtem ko je ekipa Ti02 premagala Vzdrževalce 3 :0 brez borbe in tako osvojila naslov prvaka Cinkarne za leto 1986.
Končna lestvica
1.	Ti02	5. Kemija
2.	Vzdrževanje	6. Grafika
3.	Metalurgija	7. Transport
4.	DSSS	8. Veflon
M. L.
Ekipa Metalurgije - tretje mesto
Ekipa Titanovega dioksida - prvo mesto
Ekipa DSSS - četrto mesto
Ekipa Kemije - peto mesto
Ekipa Grafike - šesto mesto
Ekipa Transporta - sedmo mesto
Ekipa Veflona - osmo mesto
Šah
Šahovska sekcija našega kolektiva se je tudi letos udeležila Delavske šahovske olimpijade Jugoslavije- Olimpijada je potekala v Puli v lepem turističnem kraju Verudele od 20 do 24. oktobra 1986-
Za ekipo Cinkarne so igrali Jazbec Mladen, Ružič Vojislav, Mežnar Mirko, Tasič Milan in Tajnšek Branko. Branko je nastopil prvič na tem tekmovanju. Nastopilo je 213 ekip iz raznih delovnih organizacij Jugoslavije. Tekmovanje seje odvijalo po švicarskem sistemu, tako da smo imeli devet kol. Ekipa je štela štiri člane z rezervo- Nastopili so lahko samo člani delovnih kolektivov in najvišjim naslovom mojstrskega kandidata. Skupni čas igranja je bil 2 uri. Prvo mesto je osvojila ekipa Energoinvesta iz Sarajeva z 25,5 točkami. Sledijo RMK Zenica
Pomoč
tabornikom
Na prošnjo celjskih tabornikov je naša delovna organizacija prispevala 200.000 din, saj se ob svojem delu nenehno srečujejo s finančnimi težavami.
Taborniki celjskega odreda so se udeležili skoraj vseh pomembnejših akcij in na vseh dosegli lepe rezultate. Z dolgotrajnim in trdim delom so postali republiški prvaki v Postojni, ena ekipa mlajših in ena starejših članov se je udeležila zveznega tekmovanja v Puli, v Beogradu so med 26. ekipami iz vse Jugoslavije zasedli prvo mesto in že drugič ubranili prehodni pokal, za katerega upajo, da jim bo drugo leto predan v trajno last. Udeležili so se tudi Molovanovi-čevega memoriala, to je republiško orientacijsko tekmovanje planincev, članov športnega društva Partizan in tabornikov. Taborniki so v svoji konkurenci dosegli peto mesto, tabornice pa v svoji, tretje mesto- Udeležili so se tudi zveznega tekmovanja v Skopju, uspešno organizirali slovenski taborniško partizanski mnogoboj, ki je najtežje in najpomembnejše republiško taborniško tekmovanje. Udeležilo se ga je okoli 100 ekip; Organizirali so tudi letno taborjenje, na katerem so sklenili delo lanskega leta.
Čeprav jih omejujejo finančna sredstva, upajo, da si bodo lahko še naprej pridobivali novo znanje in ga tudi potrjevali. Za dosedanjo pomoč pa se kolektivu Cinkarne lepo zahvaljujejo.
Mojca Stankovič
25 točk, Bokelska banka 24,5 točk itd.
Naša ekipa je osvojila 169 mesto z 15. točkami. Igrali smo dokaj dobro, imeli pa smo smolo, saj smo v prvem kolu naleteli na ekipo Energoinvesta, ki je bil tudi prvak in smo gladko izgubili z 4:0. To je tudi vplivalo na kasnejšo igro- Najboljše je igral Tajnšek, ki je osvojil 66 % možnih točk. Na tem tekmovanju je z dobro igro dokazal, da sodi v prvo moštvo.
Rezultati dvobojev:
Energ. Sa. : CC	4	: 0
Famos Koran : CC 1 : 3 CC : 11. oktobar Skopje 3 : 1 Rud. ug. Plevlje:CC 3,5 : 0,5 CC : Obiličevo	2,5:1,5
»Duga < : CC	2	: 2
CC : GRC Zlatibor 0 : 4 CC : David Pajič	1	: 3
CC : Agrokombinat 3 : 1
Mirko MEŽNAR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata Jožeta LAJ-LARJA starejšega, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tozda Kemije in Vzdrževanje, za darovano cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala tudi gasilcem Cinkarne, ter tov. Janku Rebovu za poslovilne besede ob grobu-
žalujoči žena Magda, Jože in Majda z družinama.
ZAHVALA
Kolektivu Kemije Mozirje se prisrčno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Iskrena hvala tovarišema Janezu Zabre-zniku in Janezu Lovrenčiču za pozornost in izrečene dobre želje. Vsem želim obilo delovnih uspehov in dobrega medsebojnega razumevanja.
hvaležna Katica Leskovšek
POPRAVEK
V prejšnji številki Cinkarnarja je prišlo do nekaj neljubih napak pri napisih pod slikami upokojencev. Namesto napačno napisanega Ivana Šaleja je pravilno Adolf Radič, namesto Antona Lamuta je pravilno Miha Volk in namesto Adolfa Radiča je pravilno Stanislav Čakš ter namesto Stanislava Čakša je pravilno Ivan Šalej. Vljudno se opravičujemo!
Uredništvo
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev pošljite v uredništvo do 1. 12. 1986! Nagrade so 3.000, 2.000 in 1 000 din.
[TTjJjil		m	0	M		/	INDIJSKI P&ISTAU	OVOJ, OVITEK.	cvetni PRAN	NEUMNICA	CINKARNA CELJE			OSEBNI ZAIMEK	TIP VISOKE ŠOLE	EUO OD IMEN BOGINJE IZIS	DEL DREVESA	6LAVNO MESTO JORDAUUC
	j,.J '					fftlPADNIK KOPTOV					ETNIČNA SKUPINA V UI6E.fi.IJI	TURŠKO PRENOČIŠČE	OLJKIN SADEŽ					
			s										ANTON REBULA					
			K	1		ZNAČILEN AMERIŠKI NAČIN Življenja												
						SOČA LOJ Z Okupatorju LOŠČILO, EMAJL												
L		L				►							VRSTA MEvltCE	RAJ. . PARADI Z ITALEC				
/	BESEDA “tZ NAfeLASA	IBAUSKA KROUlKA, POKRA JI UA LETOPIS		REKA V UOTOAU.il AZIJI	ALFI NIPIČ			PRiTRDIL -NICA DOMAČA ŽIVAL			OPEft.Nl SPftV						ZMftZUJEUA ftONk	AFRIŠKA DftlAVA
KARTA Pfcl TAROtOJ					HtfŠEftUOVA PESEM				PtVKA SPI 0.0 VA	AJANT	NAJVEČ JA ŽIVAL SKOPIMA PT\C				vtČJE ŠTEVILO PEVCEV	SILVO TAJNIKAR VAŠTE		
gorski feOE.fc.EN					MOJA DLkEA	avstru. MESTO ZAJEC ANTON						MAŽA						
OBSEVANJE 6 SONČVJIHl ŽARKI												POLJSKI P6JSTAN ALFRED NOBEL						
RAZČLE- NITEV							TITANOV MINERAL							ODPRTINA V STENI				
/	DUŠA (talinsko)					CIUHAH. IJA CELJE		POLOŽAJ PRI Jo€>\						ESIPČAUUO SOŽAUfcTVO				/_
Rešitev nagradne križanke
Prvo nagrado 3.000 din prejme Marinka Krašovec, Titanov dioksid, drugo nagrado 2.000 din prejme Bojan Horvat, DE Marketing in tretjo nagrado 1.000 din Marjan Brežnik, Delavska U/A Celje - upokojenec. Čestitamo!
Pravilna rešitev:SAMARA, TIL, OLUPEK, AET1J, ŠARADA, LLANO, POREČ, DATELJ, ELIN, PENA, OTKA, CEH, KARENINA, PELJEŠAC. MILITARIST. ANADIR. BARIJ. MOKA. LIPA. OGRAJICA, BOBER, SA. TVARINA, OSAT.
Kadrovske spremembe
VSTOPI:
Vrbek Marija, pripravljalec in kontrolor dokumentacije, posebna finančna služba, Perc Tanja, pripravnik V. stopnje, DSSS, Jakob Gregor, pripravnik V. stopnje, DSSS, Grujičič Stana, čistilka, proizv. prostorov, splošna služba, DSS, Cafuta Ivan, vlagalec v peč, keramika, Metalurgija, Jirinak Stjepan, vlagalec v peč, keramika, Metalurgija, Gašparič Stjepan, pako-valec Zn prahu, Metalurgija, Kondič Duro, pakovalec Zn prahu, Metalurgija, Raušer Aleksander, del. za pomoč v valjarni, Metalurgija, Belak Romana, II. grafični delavec, Grafika, Vujkovič Milena, II. grafični delavec, Grafika, Ikanovič Husein, zidar, tozd Vzdrževanje, Bervar Liljana, šivilja, tozd Vzdrževanje, Vrečko Jože, II. skladiščni delavec, Transport, Jakopanec Zdravko, II. skladiščni delavec, Transport, Simonič Martin, strugar za zahtevna dela, tozd Veflon.
Selšek Zdenka, pripravnik V. stopnje, kadrovska služba, DSSS, Zvonar Irena, pripravnik V. stopnje, kadrovska služba.
DSSS, Bele Avgust, vozač surovin, keramika, Metalurgija, Vok Milan, pripravnik IV. stopnje, Grafika, Ivšak Bernarda, II. grafični delavec, tiskarna, Grafika, Kosič Andreja, pripravnik IV. stopnje, Vzdrževanje, Antolič Robert, pripravnik IV. stopnje, Vzdrževanje, Paulin Rajko, pravnik IV. stopnje, Vzdrževa-vanje, Jurhar Tomaž, pripravnik IV. stopnje, Vzdrževanje, Aškerc Igor, pripravnik IV. stopnje, Vzdrževanje, Cafuta Drago, pripravnik IV- stopnje, Vzdrževanje, Belak Branko, pripravnik IV. stopnje, Vzdrževanje, Velenšek Aleksander, pripravnik Iv. stopnje, Vzdrževanje, Špoljar Vjekoslav, pripravnik IV stopnje, Vzdrževanje, Za-veršek Dejan, pripravnik IV. stopnje, Vzdrževanje, Selič Irma, pripravnik V. stopnje, Transport in skladišča, Kolar Janko, pripravnik IV. stopnje, Transport in skladišča, Šoštarič Drago, II. skladiščni delavec, Transport in skladišča, Krantič Šaban, II. skladiščni delavec, Transport in skladišča, Vižman Ivica, II. skladiščni delavec, Transport in skladišča, Dorič
Dragan, pakovalec Ti02, končna obdelava, Ti02, Pinjušič Zdravko, delavec na klarifikaci-ji, osnovna proizvodnja, Ti02, Majcenič Zdravko, pripravnik IV. stopnje, Veflon, Rojc Bojan, vratar, splošna služba, DSSS, Čater Bernardina, pripravnik V. stopnje, kadrovska služba, DSSS.
IZSTOPI
Marčič Andrej, pripravnik, DSSŠ, Vidovič Kristina, čistilka, splošna služba, Drobnak Marija, izdelovalec priključkov, Metalurgija, Horvat Mirko, I. rezalec. Metalurgija, Milosavljevič Miroslav, oddelkovodja proizvodnje cinka. Metalurgija, Vejnovič Duško, pakovalec Zn prahu. Metalurgija, Samaršič Ibrica, II. skladiščni delavec, Transport, Kevac Nisad, strugar za manj zahtevna dela, Vzdrževanje, Verhovšek Vladimir, I. kurjač, Energetika, Ocvirk Jurij, tehnolog za ARM področje, Vzdrževanje, Simonič Tomaž, izmenovodja, Grafika, Beričnik Peter, skupinovodja, Kemija Mozirje, Mrzlak Silva, snažilka v proizvodnji. Kemija Mozirje, Rebernišek Zvonko, delavec na klarifikaciji, Ti02.
Bratina Majda, raziskovalec priskrbe, DE Marketing, Rojc Bojan, vratar, splošna služba, DSSS, Čater Bernardina, pripravnik V. stopnje, kadrovska služba, DSSS, Vogrinec Kristina, sobarica samskega doma, kadrovska služba, DSSS, Ruvič Radomir, II. talilec, sekundarna proizvodnja cinka, Metalurgija, Jeršečič Alojz, polivalentni delavec, S kislina, Metalurgija, župane Emil, planer .centralne strojne delavnice, Vzdrževanje, Hrovatič Simona, administrator v skladišču, Transport in skladišča, Kodela Stanko, voznik kamiona, Transport in skladišče, Šalamun Janko, II. kurjač, Energetika, Simonič Martin, strugar za zahtevna dela, Veflon.
V JLA SO ODŠLI:
Damjanovič Dušan, pomočnik valjača, stara valjarna. Metalurgija, Dragosavac Nebojša, delavec za pomoč v valjarni, nova valjarna, Metalurgija, Podvor-nik Tomislav, opravnik naprav za mehansko obdelavo, barijev sulfid. Kemija Celje, Luzar Rok, elektrikar za manj zahtevna dela, centralne elektro in ARM delavnice, Vzdrževanje-
V Andih in pod njimi
Piše: Andrej GOVEDlC
(Drugo nadaljevanje)
Na koncu drugega jezera nas šofer izkrca in čez pol ure smo že v taboru Ljubljančanov, ki so prišli pred desetimi dnevi. Tu prespimo in naslednji dan krenemo proti Piscu (5800 m). Pisco je sicer perujska tradicionalna pijača, a hrib Pisco je dobil ime takrat, ko so se prvopristopniki, Francozi (okoli leta 1958) po turi na mrtvo napili »pisca«. Po šestih urah naporne hoje smo dosegli rob snega. Tu smo prenočili in naslednji dan krenili naprej. Na snegu smo si pripasali dereze, cepinov skoraj nismo potrebovali, ker je Pisco samo aklimatizacijska tura, da se navadimo na redkejši zrak in višino.
Dve uri smo potrebovali, da smo prišli na sedlo med Huan-doyem in Piscom na višino 5300 m. Naslednje štiri ure vzpona nam je razbijalo po glavi in topili smo se od vročine. Slekel sem si pulover in nadaljeval pot v kratki majici- Kasneje se je pokazalo, da sem naredil napako- Opeklo meje namreč po obeh rokah. Končno sredi popoldneva dosežemo vrh! Veličasten razgled. Tik pred nami se dviga Chacra-raju, eden najtežje dostopnih vrhov na zemlji. Na levi strani doline Paron in že vidimo naš naslednji cilj: južna stena Arten-sonraja (6025 m). Kot je navada, se najprej slikamo in že sestopamo proti sedlu. Lojz je tam pustil smuči. Smučati iz višine 5300 m je pa tudi dogodek, čeprav gaje precej izčrpalo. Pod mejo snega zopet prespimo ob
lepi laguni. Naslednji dan se srečamo z Milanom in Danijem, ki sta šla v Huandoy in opoldne smo že na cesti v dolini Llanga-nuco, kjer čakamo kakšen prevoz za Huaraz. Ker po dveh urah čakanja ni bilo nikogar, vzamemo pot pod noge in krenemo mimo jezer proti dolini Sante- In vendar čudež! Osamljeni »dip« in njegov šofer ždita v senci borov, kakor bi čakala na nas. V resnici je čakal skupino turistov, ki so bili ob jezeru-Pa nič zato- Po četrturnem »handlanju« za ceno, smo naložili opremo in se odpeljali.
Sledijo trije dnevi počitka pa nakupovanje hrane za naslednjo turo- V torek zjutraj naložimo goro opreme na streho avtobusa in se odpeljemo do mesteca Čaraš, ki je približno 50 km stran od Huaraza. Okoli nas se zgrne najmanj petnajst prevoznikov, ki bi nas radi peljali v dolino Paron. V Carasu so precej dražji, ampak na srečo se pripelje naš znanec iz Yungaya in nas odpelje- V Paronu se domenimo, naj pride po nas čez enajst dni.
Ob jezeru postavimo šotore, skuhamo obilno večerjo in preden se odpravimo spat, si celo umijemo zobe. Spal sem izredno dobro, tako da sem bil zjutraj spočit in dobre volje. Dobra volja pa me mine, ko vidim koliko opreme moram nesti na hrib. Odpravimo se. Pod težo nahrbtnikov sicer preklinjamo, vendar se premikamo.
Na drugi strani jezera se razidemo- Milan in Dani gresta na Caras I, mi pa na Artensonraju (6025 m). Vendar kmalu zaidemo v skoraj »džunglast« svet in
Otok iz trstifevja (jezero TITICACA 3800 m nadm. viš.)
Vrh ARTENSONRAJL
nekaj časa plezamo oziroma se prebijamo med drevesi. Po krajšem prerekanju se obrnemo in se odločimo za bivak. Vsi smo čemerni, ker nam je pač en dan šel po zlu in mrko zremo proti hribu-
Naslednji dan, četrtek je, pridemo po šestih urah naporne hoje do ledenika. Od tod do stene je samo še dve uri po snegu- Na ledeniku si uredimo bivak, nekaj pojemo in se spravimo v bivak vreče.
Ne morem spati! Ledenik je že v mraku- Vrh Artensonraju pa še žari v zahajajočem soncu- Ali bomo uspeli? Napenjam oči, da bi videl, kakšna je stena, da bi se mi mogoče odkrila kakšna past, ki morebiti preži na nas- Čudovita južna »flanka« (45°, proti vrhu 60°, 800 m), pa čaka na prve letošnje plezalce-Naslednji dan, v petek, smo ob devetih že pod steno. Sklenemo, da se ne bomo navezali in začnemo plezati- Prvi ledni skok je za nami, Rok malo bolj levo snema, veter pa piha, oziroma divja. Zebe me v prste, kljub dvojnim rokavicam.
Zabijam cepin, pa z desno roko ledno kladivo, prestavim levo nogo, pa desno in tako vedno višje- Ure minevajo, začne nas skrbeti, ker smo počasnejši kot smo mislili, a s seboj nimamo opreme za bivak. Sklenemo, če do pol štirih ne dosežemo vrha, se obrnemo- Naklon se poveča na 60°, previdni smo, ker vsaka napaka pomeni padec. In točno ob pol štirih - vrh! Občutkov nimam nobenih, želim si samo dol. Slikam, čeprav ne vem točno kaj, izčrpan sem. Rok mi ponuja čokolado, pa ne morem jesti- Sestopamo. Prstov ne čutim več, tako me zebe. Začne se
mračiti. V popolni temi pridemo pod steno- Še »urca« in smo v bivaku- Tam nas že nestrpno čakata Dani in Milan in ponujata vroč čaj. Kako se je prilegel! Onadva sta priplezala na Caras I, jutri gresta na Artensonraju. Ko se spravim v vrečo, zapsim v trenutku, kljub omrzlim prstom. Zjutraj poležavam v vreči in gledam hrib. Na njem sta dve majhni črni piki, Milan in Dani. Precej visoko sta. Sicer pa imata lažje delo, ker smo mi nadelali 'stopinje v sneg in to precej olajša plezanje.
Popoldne spakiramo in se vrnemo v »base camp« na drugi strani Parona. Naslednji dan, ki je »gospodov dan«, nedelja, počivamo in »abivamo novih moči za naskok na Caras I. Milan in Dani se odločita za sestop v dolino v ponedeljek se zopet poslovimo.
Zopet se vzpenjamo po kamenju in popoldne smo pod ledenikom ,ki je nevarnejši kot tisti pod Artensonraju. Prvič se je v hribih pooblačilo in pričakovali smo sneg. A ko se ponoči zbudim in odprem šotor, je zopet kristalno jasno. Dobre volje zaspim. Jutro. Čimprej moramo čez ledenik, ker je zjutraj še vse zmrznjeno, potem pa se zaradi sonca in vročine odpirajo razpoke. Spet smo nenavezani. Opoldne pridemo na sedlo med Caras I in Caras II.
Na 5800 m postavimo šotor in to bo naš najvišji bivak. Do vrha je samo še dve uri, zato se spravimo v šotor in zadremamo. Ob treh se le skobacamo ven in nadaljujemo pot proti vrhu. Presenetljivo lahko je bilo, samo zadnjih 40 m nam je vlilo precej strahu-
(Nadaljevanje prihodnjič)

»CINKARNAH« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353, tisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.