65. številka.
Trst, v soboto dne 2i. mar.a 1903.
Tečaj XXVIII
\ o i
Edinost
Slasilo političnetp društva „€9inost" za primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitn..-Za večkratno naročilo b primernim popustom. Poslana^, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi .itd!.. se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pd?flj?tjo nredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-
ništvo v ulici Molili piccolo *t. 3. H. nadatr.
Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
V edinosti je moč t
Uredništvo In tiskarna . ulica Carintia 5tev.
12.
Iz proračunske razprave v zbornici poslancev na Dnnajn.
Go»or drf,a»-neg* poslanca Spiačiča v seji zbornice po*J*ncev doe 11. marca 1903.
(Dalje.)
Razmero t deželnem zboru istrskem.
Io meni j*» nalaga, ^a gospodu naini-•st^r^kemu predsedniku in drugim gospodom m?ncari5u Biankiniju in drugim pog »odom , ki Kodo morda govorili.
Tako bo poslane Spinči<; in tovariši dne 12. de«?embra 1901. uložili interpelacijo, za-devajoeo rarm^re v deželnem zboru is+rskem sploh, in postopa rje deželnega glavar" s in vidnega zastopnika posebej. Ne deželni
fc^avar, in tudi ne vladni zastopnik se ne poe1už*reta v debat' deželnega zlw>r». in v svojih govorih i u odgovorih na interpelac'ie dražega nego italijanskega jezika (Ćujte !), nikrli hrvatskega a'i slovenskega jazika, jezika večine prebivalstva v deželi.
Na to interpelacijo njegova ek^cel^nca gospod ministerski predsednik sicer ni odgovoril z besedami, pač pa je odgovoril z dejanji, ko je bil potem izvoljen nov dH&elni zbor, i« sta bila ni predlog visoke vlade, popola m n'sterskega predsednika. na nivo imenovana dežel oi glavar in vladni zastopnik.
Jaz pravim Da novo, ker je bil deželni zbor na novo izvoljen, ali os^bi sti ostali ist', in njim postopanje je tudi ostilo isto, vse je ostalo pri starem. Položenje, v katerem se sedaj nahaja novi deželni zbor, je bilo opisano v interpolaciji posl. Spinčićt in tovarišev od 12. novembr- 1902.
Nedavno, za B >ž»če, se je bilo dogodilo, da vladni zastopnik — kar je bilo sicer v navadi — niti pozdravil ni deželnega zbora, bržkone zato, da ni bil siljen tudi hrvatski ali slovenski givoriti pred deželnim zborom.
(Cnjte!)
Deželni odbor istrski krši zakone.
Nekolikokrati že je bilo izrečeno, in to tud' o«i državnega sodišča, da deželni odbor iVrski nasproti Hrvatom in Slovencem krši zakone, in to ravno tudi v jezikovnih stvareh. O takem dogodivšem se slučaja j« govo-nla mej drngm interpelacija posl. Sp;nčića io tovarišev od dna 29. maja 1901. Ni mi pa znano, da bi bila c. k. vlada kaj ukrenila v var-tvo zakona in pravice. (Čujte!) Kako politične oblasti spoštujejo ravno« p ravnost !
Dalje g >vori interpelacija istega poslanca Spinčci in tovrš-'v od 15 aprila 1902. o
pozivih do vojaških obvezancev od strani c. k. okrajnega glavarstva v Kopru in sicer pozivih za vojaške obvezance, ki so Slovenci io ki ne u mejo druzega, nego slovenski jezik in ki so torej doma ie čist > slovenske občine. Ta vabila so bila torej cd c. k. okraj nega glavarstva v Kopru izdaea v italijanskem jeziku. Njegova ekseel-enca gospod ministerski predsednik je pojasnjeval to s pomoto, ki da se je dogodila v pisarni. Tudi njegova ekscelee«a gospod ministerski predsednik Thun j« svoječasno na slično interpelacijo odgovorit, da se ig dogodila pomota v pisarni ; jaz sem mu pa v kakih 14 daeh potem dokazal na podlagi mnogoštevilnih, več stoto d ukazov, da je bil krivo informiran, in isto bi mogel tudi danes dokazati njegovi ekseelenci gospodu pl. Koer berju, ker onaenjeni slučaj m omamljen, da se namreč slovanskim občinam in posamičnim državljanom v Istri in v Primorju sploh usiljuje italijanski jezik. Kako gospodje tamkaj sicer postopajo, kaže odlok c. k. na-mestništva v Trata dae 20. septembra 11*00, št. 20056/IX, ki je podpisan od c. k. namestnika Goessa in se tiče rešitve neke v slovenskem jeziku sestavljene uloge v volilnih stvareh v slovenski občini Dekani.
Ta rešt9v je sestavljena v nemškem ^jeziku (Čujte ! Ćujte !), in je bila ravno v tena jeziku doposlana okrajaemu glavarstvu, ki je preskrbelo prepis te rtšitve v .nemškem je-ziku (Čujte! Čujte!) in jo je potam dostavilo občini s kratko atergalno noto.
Na ta način kaže c. k. vlada svojo nevtralnost ; in naše občine, oziroma rjih funkcionarji in stranke morajo okolo letati, da umejo to, kar jim priobčujejo c. k. oblasti na njihove slovenske vloge.
(Pride ee.)
in Habsburške dinastije in še do zadnjih ča- čilo o zavarovanju mirovin zasebnim uradni-sov bila je Hrvatska večna vojašnica, iz ka- kom. Potem da položi tudi svoj državno-tere so ee pošiljali sinovi hrvatskega naroda zborski mandat.
na vsa boina polja. In kako plačilo so do- O dr.u Fortu je znano, da je za bolj
bi'1 za to? Najčnnejšo nehvaležnost, njih se radikalno politiko in zastopa mnenje, da Cehi je žrtvovalo Madjarom in Italijanom. ne bi smeli odnehati od obstrukcije. Zato je
Zi Dalmaeijo so posledice duvalizma še v vednem nesoglasju z večino kluba, hujše, nego za Hrvatsko in SUvonijo ; Dal- Legitimaeijski o Isek zbornice poslancev
macija je 1» la naravnost izdana. Glasom jas- je imel dne 18. in 19. t. m. sejo. GoBpodje nih določb v avstrijsko ogrski nagodbi, sank- so se bavili z volitvami, proti katerimi so c/jon;rani po kralju, mora se Dalmacija pri- i uloženi protesti. To nas j e spomn ilo kij u Siti Ogrski in to ee zgodi, kadar bodo na volitev g. Bennatija v Istri, želeli mogočni Madjari. Oni čakajo le ugod- Ta tudi še ni verificirana. Kako je b stvarjo?! aeka trenotka, ko bodo mogli uresničiti svoja Alt poizvedovanja še niso dovršena ? Ni nam imperijalist ena streml enja. Avstrija ve to in toliko radi enega mandata, marveč nam je vsled tega p »polnoma zanemarja Dalmacijo, do tega, da užaljena politična morata zadobi Tako se Dalmacja bliži popolnemu propadu, zadoščenje. Kar se je godilo na tej volitvi, Dodatno nam je todi še zabeležiti, da način, kakor je bil izvoljen Bennati — »živ se je posl. P o v š e v seji dne 19. jako ob- ali mrtev« je mož hotel priti na Dunaj — širno bavil z novim carinskim tarifom. Pov- to ne sme ostati nekažnjeno. G. drž. poaL j darjal je, da bodo jako visoke nemške uvozne Plantanu moremo zagotoviti hvaležnost istr-I carine zelo škodovale našemu izvozu, posebno skih Hrvatov in Slovencev, ako povspeši j pa izvozu poljedelskih prklelkov. Izvoz konj : stvar.
j in prašičev na Nemško da bo skoraj gotovo' V karakteristiko nemških kon-
popolnom* ponehal. Tudi izvoz sofiivja da je servativcev. Povodom smrti Riegrove so zelo p idel, kar so v prvi vrsti zakrivile že- j nemški konservativci podali ne le eksempel, leznice z neugodnim prevažanjem in visokimi kako daleč more sezati nehvaležnost strank tarifi. Opozarjal je na jako mnogoštevilno iz-jin IMu, ampak so tudi temeljito poBtavili seljevanje, katero tvorijo skoraj izključno na Iaž ODe* ki bi hote,i u5iti- dil ie politični
PODLISTEK.
62
Na rojstni zemlji.
£piftal K»aver-Šandor-GJal«kl ; prevel M C.
XXII.
— Po večerji pojdemo na luščenje tur-šč ce — je začela Vera. — D>t ej naj Vam pokažem sp s?, g »spod Lev ? Samo — ako jih najdem. One ve za ključ.
— Pa ne treba danes — pridem
jutri.
— Jutri? Ali ni že kasno?
— No — za en dan — sicer bom mogel storiti potrebno tudi brez pisma. Tako in tako moram imeti poprej poročilo z Dunaja.
— Torej dobro! Ali jutri vsakako ? .Jaz Vam prinesem sama.
Večer je minol Levu v preprijetnem, pa bilo tu li praznem raz?ovarjanju z deklicama. Sedel je na f>telju deklicama nasproti, ki
Politični pregled
V Trstu, 21. marca 1903.
Državni zbor. Zbornici pos ancev. — (Nada'jevanje včerajšnega brzojavnega poročila.)
Pusi. B i a n k i n i je povdarjal, da so Hrvat vled du/alizma razdeljeni na dva dela, kar da škuduje p litičn>m interesom toliko Hrvatom tostran, kolikor onstran Litve. Duvalizem je pokopal staro in slavno hrvat-sk« drž»vo in že let, odkar obstoji duvalizem, si Madjar; prizadevajo; da bi uničili še zadnje ostanke hrvatske države. G o-vornik je izjavil da prej ali slej pride do krvave revolucije, ako Madjari ne nehajo zatirati Hrvatov. Povdarjal je, da je dolžnost vlade, in v prvi vrsti v'adarja simega, da zabrani nadal e zatiranje Hrvatov in da ne dovuli popolno uničenje naroda, ki ima to'.iko zaslug za d nastij ». Stoletja in stoletja s) Hrvat pretakal potoke krvi v obrambo Avstr.je
kmetovalci. Povdarjal je potrebo visokih uvoznih carin na vino, da ae tako ob varuje pogina domačo vinogradništvo. Avstrijski poljedelci ne morejo vsprejeti nagodbe, kakoršnja je sklenjena med obema vladama, ker je ta nagodba škodljiva našemu pjljedelstvu.
Duvalizem, nadaljeval je govornik, obsoja Slovane v suženjstvo. Ali duvalizem ne bo mogel dolgo obstajati in dovede do vojne med državljani. Ako bodo stvari nadaljevale tako, pride drugi ban Jelačić, ki bo vodil Hrvate preko Drave. Takrat bodo himno maščevanja pevali tudi drugi zatirani narodi ns Ogrskem, Slovaki, Romuni, Nemci iu Srbi. To bo kritičen dan za vso državo.
konservatizem identičen z narodno pravičnostjo in toleranco, da je torej ta politični konBervatizem ekstrem nasproti onemu drugemu ekstremu, ki ga imenujemo narodni šovinizem. Danes je »konservatizem« nemških katolikov v državnem zboru tako temeljito narodno netoleranten, da se ne more po-vspeti več niti do činov pijetete do odličnih — mrtvih. Praška »Politik« pravi nemškim konservativcem v lice, da se njihov »katoliški centrum« povodom smrti Riegrove ni vedel ni lepo ni plemenito. Leta in leta je bil Bieger zvest zaveznik nemškim konservativcem in je tudi radi njih — povodom šolskega predloga Lichtensteinovega — žr-
To je mogoče preprečit Ie na jeden način in tvoval svojo do tedaj brezprimerno popu-
s cer potom revizije državnih prav. Vse hr- ' laroost med svojim narodom. A katoliški vatske dežele : Hrvatska, Slavonija, B )sna, centrum ni imel za Riegra ni ene beBede Hercegovina, Dalmacija in Istra morajo tvo- eožalja ter je v toli resni uri n a m e -, riti neodvisen upravni teritorij. jnoma žalil ves češki narod.
Koje govoril še posl. Glabinski v Cel6 organ poljskega »kola«, »Čas«, ta
prilog nagodbi, bila je ista izročena nagod- i hiperkonservativni list, obsoja vedenje nem-benemu odseku, Htotako je bil tudi carinski skih konservativcev. Listi teh politikov so tarif izročen posebnem odseku, ki se ima .9e v strahu opravičevali, ker je bil Djihov še-le i-svoliti. Koncem seje je bila prečitana somišljenik, dr. Fuchs, na pogrebu v Pragi interpilacja poslanca Fellingerja glede (ali le za svojo osebo), ter so t.repetaje od-dvoboja med častnitti. Prihodnja seja bo v klanjali vsako odgovornost. »Čas« pravi, d a tore^ kaj tako ostudnega ni še našel
Parlamentarne stvari. Znani češki v avstrijski publicistiki!! posl. Forc, ki je avtoriteta izlasti v trgovin- Demonstracije Košutovcev v Bn-sko političnih in narodno-gospodarskih stvareh dimpešti- Včeraj so [v Budimpešti slavili je odložil svoje mandate v proračunskem, na- obletnico Košutove smrti. O tej priliki pogodbenim in železniškem ods !iu. Oblržal je dali so se vseučiliščniki na pokopališče na le mandat v socijalno-političnem odseku. To Košutov grob. Nazaj gredć prepevali se Kopa zato; da se reši po njem izdelano poro - šutovo himno in prirejali demonstracije proti
sti se namestili na divanu, ena takoj poleg druge in Verin laket se je združeval z ramo Z atino. Pripovedovali s> si razno in vsaki čas so se z^smejali sladko in veselo. On je seveda največ molčal in je le poslušil nji-jino dražestno govoričenje; ni toliko pazil na njijine besede, ampak je puščal, da mu je doDel nss tro'i njiju glas, njijin > smehljanje — ali vse vse. B lo je le otrjško ugibanje, fantaziranje, izbijanje iskrenih žarkih oočub-kov »dveh prijateljic« — ali bilo je tudi neizrečeno mnogo dražesti v vsiki kretnji, v vsakem zvoku, a glavno je bilo, da je bilo v eni in drug t Bte divne, nedolžne veselosti mlad h, od sveta nedotaknemh duš — od ene in druge je dehtelo in se svetlilo od lepote, dobrote in devištva, a Levu je bilo od tega kar bajno in sladko v duš . 05i, usta in ves obraz mu je kar obvesel na dražestnih dekliških pojavih in pred dušo mu je sililo vprašanje: »Mari je tudi to le iluaija? Mari se mi ne trese vsaka žilica v srcu in vsaka žica v duši od uživanja in zadovoljstva ob
pogledu na to čarobo ? Oh — čemu si z dvomi duha in razsodnosti kratiti slaBt takih trenotkov ?« — in skoro jezno in besno je odbijal oi sebe navale razsodnosti in pesimističnih razlogov svojih.
Po večerji, na kateri je Vera pokazala ves svoj hišni talent in svojo ljubeznjivost ter je znala razgnati tudi melanholijo Klenuši-Čevo, so Be stari zopet umaknili v Albaničevo sobo in so nadaljevali s kartanjem.
— A midva pojdeva na luščenje tur-ščice! — je rekla Vera, obrnivša se k Levu. — No, malce izvolite počakati. Poj vi, Zlatica, v mojo sobo !
Trajalo je kake pol ure, predno sti se vrnili. Lev je vekliknil očaran, ko sti stopili
v s >bo. Bili sti preoblečeni v krasno kmečko obleko nošoje posavske. Lepo nakitjena platnena obleka si je prilegala posebno dobro eni in drugi. Zlatica se je kar spremenila v lepo, čilo kmečko dekle. Vera je s:cer tudi v tej noši obdržala svoje odlične izgledanje, zato pa je krasna narodna obleka zadobila na njej
neki oplemenjeni značaj in je še bolj izticala svojo večno lepoto. Lev je mogel v prvi hip, od zanosa m oduševljenja, le opazovati in uživati krasno sliko, a potem je začel navdušeno ploskati z rokama in poskakovati okolo deklic kakor kakov mladič. Oni sti se sicer res s prvega vedli plaho in sramož-ljivo, s Čemer sti, ne misleči na to, pogodili tudi vedenje, ki pristoja kmečki noši. ali videči potem zadovoljstvo Levovo in ugodni utis nanj — sti zadobili obe zopet svoje naravno navadno vedenje ter sti se vrteli po sobi srečno, zadovoljno in kokeino. Idša mimo velikega ogledala se je Vera postavila prednje in se je natanjko ogledala v njem. Zadovoljna sama s seboj je popravila le še lase, spuščene v dve debeli kiti, in se je potem obrnila do Leva, pozvavši ga, da pojdejo na skedenj, kjer so luščili tursčico. Tudi Zlatica je našla še časa, da je pre i odhodom skočila pred ogledalo ter se ogledala v njem na vse strani.
(Pride še.)
vladi, p>k u,>ni voj-ki in dinastiji. Prišlo je na v imenu vsega prebivalstva — nima nikdov irredentistiški demonstraciji, dOČim bo nato d<> spopadov med demonstranti in poli-\ Trstu ! Nima je iz jednostavnega razloga, mestnik puščal stranki popolno Svobodo na <*ijo in ie bilo o tem maogo oseb ranjenih, ker nam aspiracije gredo navsl^riž. »Indipen- mestni upravi. Obe stranki sti se doaedaj Med dem »stranti so bili tudi poslanci ne dente« je zagrešil brezobraznost na dve strani, vestno držali tega dogovora. Irredentist čne
Udaril je resnici v obraz, čutstvovanji veli- demonstracije se niso dogajale, ali lista »Pic-
odvisne f-tranke.
Pos1. Re chs, Bakonyi, Pichler in Va- kega dela prebivalstva — a je o tem naša- colo« in »Indipendente« proslavljata do ne-
5>?«Sbc rrr^Jčnfn. V p->ned., dne marca ob nr* yo-®dpo)*jdj>« ro bodo v*l<* nsrerhe tuk. «v i-r. okrajnega soriška ra f viln* »tvari vr>":,e sledeč« dražbe pret&iftaii : ulica Ferriera 21, 16 postelj; uliea Chiozra 28, hipna oprava ; ulica Solitario 17, hišna
*zoDvi p b ; ranjeni. 32 rseb je bilo težko maril, nalagal spoštovanega predsednika ita-, bes vse, kar se dogaja v Italiji. Prve kolone. oprava; uliča Geppa 12, hišna oprava ; ul'ca ranjen.h a - > jih prepeljali v bolnišnico. — Iranskega parlamenta ! Brezobraznost je tem j v teh dveh listh, ki izhajata dosedaj se v Parintia 17, žeiezna blagajna in 2 klopi; Tudi nek- policijski inšpektorje smrtno ra- ljudem postala že v drugo narav. ; Avstriji, so posvečene Italiji namesto Av-' ulica Luigi Galvani. hišna oprava; ulica
njen. Dem »netracije so se na večer ponav- ! Z višave T tržaški okolici nam p:- atriji. Odkrite demonstracije proti Avstriji ee Po?te 4, Btroj za rezanje papirja, tiskarski liale v gledališču in potem tndi po ulicah do sejo: Naš obrežni hrib meri 252 m. nad-j ne prirejajo, ali prirejajo se tajne agitacije. > stoj in razno.
11. ure po nfči. morske višine. Krasen razgled imamo na Senator Aecc li v Milanu je izjavil odkrito v Vremenski vestnik. Včeraj toplem?:
j morje in mesto tržaško. Človek si res želi »Antologia italiana«, a profesor Ceci v »Po- ob 7. zjutraj 7.8, ob 2. uri popoludne bivati na višini ; četudi v priprosti "asi, da je le na višini !
Tržaške vbsi
romano«, da Avstrija je jako dobro po- 15 0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 774.4. godila, ko noče ustanoviti v Trstu italijan- — Danes plima ob 4 42 predp. in ob 11.32 mila skega vsručilišča, ker to ne bi slu- pop.; oseka ob 613 predpoludne in ob 5"5
naroenem
po-
ni. ob 4 uri pop. v dvorani »Gospodarskega društva« ua Frdeniču pri sv. Ivanu.
Določiti bo treba kandidata za naš okraj ; zst > glejte, da pridete vsi, a to ie volilci !
Nevolilci nimajo vstopa na zborovanje.
Domači volilni odbor.
Ozebli a vest. Veletržec v Trsta gosp. gasen < £enJ Kornelij Gor u p, sin veiedušnega sloven-
Odbor političnega društva »Edinost« | Narava je je!a odprati srce bo imel d^ne* zvečer ob H. in pol uri Pomlad Je tu' ]ju(i)e P«dno obdeljujejo svoje ž i I o vednostim, ampak i r r e d e u- popoludne. evojo sej« j vinograde. Poaebno to zimo so bili pridni;; t i z m u. -
' Volilci III. okraja! Podpisani vas PriPravili 8J veliko novih ™ogwdov in na-j Toliko o tej stranki v vabi na ,hcd volile«v, kateri bo dae 22. t. °adov' Jako hvalevredno ! Trud bo že popla- ! gledu
čan ; zato pridno : cepi v mladesti
ttare zobe! naše mestno gospodarstvo in omenja: pli
Z naše višave bi se dalo tu pa tam name, trancway, občinske srednje šole, spo-pisati marsikaj, ali včasih smo preleni ; naj- menika Verdiju in Danteju, starinski muzei, večkrat pa ne maramo delati zdražbe in podpore raznim dijakom, ki študirajo v Ita-prepirov, ker nimamo take bolezni. Saj veete, kako rado iz male iskrice nastaja velik, neu-
Kakot je splošno znano, dajajo Mauth-nerjeva semena za repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Potem pa žigesa »Grazer Tagespost« Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvet-
ljice.
Vesti iz ostale Primorska
X y blaženje bede v Dalmaciji.
liji, grt zne občinske doklade — gospodarstvo
v obče, ki je tako, da je slednjič izzvalo »Neue Freie Presse« javlja, da je vlada od-
odpor v najširš h masah, a temu odporu se kazala namef-tništ v u v Dalmaciji iz kreditov
Ker se pa sedaj bližajo tisti resni časi, 1 je postavilo na čelo novo društvo »Domenico za lajšanje bede znesek 550 000 K. ko treba, da sleherni zavedni človek pou- Ronsetti«. ~ Prenos ostankov pokojnega kar
V zaključku omenja »Grazer Tagespost« dinala Jakoba Missia t novo grobnico,
bo treba zopet bojevati in odbijati krivične grd>h volilnih m^hinacij, katerih se poslužuje Dne 24. t. m. mine leto, odkar je umrl po-
nas radi ! gosprdovalna stranka, a meni vendar, da kojni kardinal in knezo-nadškof goriški. Tega
skega mecena g. Josipa na Reki, je od črnogorskega kneza odlikovan s komturskim kri- SuJe in svetuje svojemu tovarišu, in ko se žem Danilovega reda.
Mestni svet. Sinočpji seji mestnega naP8de naših sovražnikov, ki
sveta je pr«-.isedoval prvi podpredsednik, dr. potls^di in štrli kakor kačo, — povdarjamo!»Domenico Roesetti« bržkone zmaga v prvem dne prenesejo na sv. Gori zemake ostanke
bi
Venezitn. Rešila se je najprej zadeva glede že v naPrej> da ne bomo trpeli nikakega
podelit te nagrade za jeden zgodovinski epis hujskanj« in podtikanja, pa naj prihaja od
o Trstu. katere-koli strani.
Na to se je na predlog svet. dr. S p a- Dosedaj smo opuščali vsako polemiko in
d o n i j a
dnino od K 3.60 na 4 K. jih morali čuti včas h.
in tretjem rreredu, tako, da bo to društvo pokojnega kardinala v novo grobnico v ka-
imeio skupno s slovenskimi zastopniki večino peli sv. Mihaela. Knezo-nadšk« f goriški bo
v mestnem zastopa. imel tega dne na sv. Gori msšo-zadušnico
Ta izvajanja v graškem listu so silno za pokojnega svojega prednika.
povšalo občinskim dijurnistom se ni«mo menili za plitve čenčarije, ki smo i razburila ooe glavni glasili naše vladajoče; X E pur si muove! Iz I stre pmo
_ Danes pa, ko 8traH^e' ki sti hoteli istim pritisniti pečat prejeli :
Predsednik dr. Venezian je na to odpri stojimo pred vratmi resnih dogodkov, opo- smešnosti, a nisti pomislili, kako se spominjaj Na severu Istre, na črti Reka Trst, pri-
debato glede izvolitve odseka, ki bo imel re- zarjamo dot;čnega gospoda, naj ee nikfr ne veB svet. da eti 36 tako rekoč, do % čeraj kazujejo se v tekočem letu jako razveseljivi
siti reklamacije glede vo iinih lis*. meša v naše volitvene stvari, ker ga iste V9>kd«r radi sklicevali ravno na dopisnika v pojavi vstrajnega rodoljubnega dela, pojav,
Prvi je oglasil za besedo svet. dr. čisto nič ne brigajo. Sicer pa je bil dotični »Grazer Tagespost« :n ga priznavali kakor ki so za kulturni in gmr tni napredek našega
R v bar, Ktteri je izjavil, da n raa nič proti gospod sam izjavil, da se ne bo mešal in da, i avtoriteto glede naših razmer! naroda največrga in stalnega pomana.
temu, da se izvoli ta odsek. S tem pa se ce'o ne pojde volit (to smo Sloveaci !) No, I Tempi se spreminjajo in izroči g ose »ni komisiji en del dela, ki v potem pa se je menda zopet skesal in je rekel, ' žnjimi !
prijatelji Sijana zahava na Reki, v čitalnici,
ki ima svoj dom na najlepši točki tega mesta,
zmislu ij 44 mestnega statuta pripada občin- da pojde volit (doslednost, kje si?). Mi pa Slovenke t Trsta in okolici! V ne- iznenadila nas je. Hrvatska omladina je do-
skemu svetu. mu pravimo le toliko: naj stori k a k o r de,j° min za danes|! ki Pe ^an mate za obstanek in razvoj naroda imamo več moči, nego je ljubo njim. Če pa ne izda ta opom n, bodi dotičniku našega ! Pridite vse, ki želite, da se naša Kulturno trdnjavo — »Narodni Dom«
deca, naše upanje, naša prihodnost reši pete — zjda letos poFojilniea na Vo loške m,
tujčeve! Pridite vse, ki ste v resnei Slo- v mestecu, kjer so pred 10 leti gospodovali
venke z dušo in src^m, in ne samo < b go- ge italijanski prodanci. Oni so bili tudi po-
tovih pr.likah ! Žrtvujte vee le dve uri za tem, ko se jim je po hrabrih bojih tamoš-
dobro in koristno stvar! Saj Vam ostane še Djjh Hrvatov iztrgala občina iz rok, še tako
toliko dni n toliko ur na razpolago, da Vam predrzni, t'a so z denarjem najrevnejših slo-
preč.tajo sam, mena. Na ta način smo do-| Tagespost«, "napisala nekoliko grenk,h na pa5 De 9me biti ŽaI 7'a ede° 8"m PnPoIudae jfv se^idali velikansko poslopje ter mu vtie-
biii nad tisoč nov h vulilcev, kateri so seveda adreso naših komunalnih oblastnežev. Zadnjič I V k°r 9t 8V8tl .rtvan ! gotovo pridete vse ! niH na prečelje napis »Ca-ino-Leseverein«,
povedano, da h( čemo v prihodnje p(itnh somišljenikov, nikdar in nikoli pa v imenu vsega prebivalstva. Te pravice — govorili namreč v političnih stvareh
, ... . i 'Izgovor ne velja nobeden!
smo povdarjali simptomatično pomembnost- ° J
dejstva, da prihaja graja od take prijateljske strani. Danes pa naj zabeležiiro Da kratko, k; j vse očita »Grazer Tagespost« našim eignorom. N e novega ni to, staro je, isto, kar mi pi
Propali so grozno, sramotno. Stavba je prišla Zahvala. Podpisani se najtopleje zaliva na boben še prej, nego je bilo mogoče pn-ljuje kumici društvene zastave, gospej Josi- četi izdajalsko delovanje. Zavedeni reveži s<» pini Kranjc, in njenemu g. soprogu za po- zgubili vse in so morali še doplačevati ! darjeDih 10 K, in g. Josipu Franet ču, kijeprvi koncert v tem poslopju
i j ,. , podaril 1 krono, krr se ni udeležil nedelj- na ie bil — hrvatski. Zdaj pa, p(
semo vedno in vedno; ali novo je vendar r * r a J > i > t
zbok mesta, od koder prihaja. skega konoerta- Bcdnuh letih v.pešnega svojega delovanja,
»Grazer Tfgeppcst« beleži, da bo na letošnjih volitvah resna borba med dvenoa italijanskima stratjkama, med društvom »Patria« in društvom »Domenico Ros^etti«. Če govorimo o prvo imenovanem društvu — pravi — bi bilo zgrtšeno misliti — da »Patria«
ODBOR je posojilnica na Voloskem že tako krepka-
pevskega društva »Kolo«. da si zida ovoj »Narodni Dom«, postavlja Janez Vrh in — ščavi. Kar je bolj trdnjavo eminentno narodno kulturnega po-reanih laških l;stov v Trstu, so že davno mena. Krst c:evci kar p tujo od jeze, a pomeči opustili piktnja se »ščavi«. Vrh, slovenski j|ra ni. In prav je t ko.
odpadnik, je še edini, ki tu in tam pika s Srditih bojev v P od g radu ne bom
označa Trst ali Avstrijo! Trat rrorda" iVrela-! t0 *,90vk°' *ram(tefo Ie ki jo rabi. — opisoval. Znani so dovolj. Omerjam jih zato,
tivno, Avstrje nikdar! Za vladajočo stranko j Mi em° Že Ve5k"fc Povedal'- da med ker Po ravno ti boji provzočili, da ,e je
je Avstrija le molzna krava. Po načelih feiDi Ve5 Š?aVOV ; l>aČ J6 Š6aV°V V Afr,kl ! «^ovila posojilnica, nameravana že kakih stranke mora biti A^trija zadovoljna, ako In Vai °ni' karteyG JC k 12 let Pre> Ta gojilnica menda ni stareja
Trst vsprejernlje žrtve od n:e, da bo Trst 5asU 7'adrje' Za Ital'J° ^ ~ sUvDe V°J°e ! od one na Voloskem. Deluje tudi v ,krom velik in močan. Trst pa hoče'biti itajijanski. Pu9tite' g< JaDeZ' DaŠC Gre^r,ne' ^ejš'h razmerah. A trdna je vender že t diko,
Kardinalna t^čka v programu tega društva bafa in D°len°e ra m'rU ,n °brmte raje P°_ da tndi ona leto9 zida »Narodni Drm«. Poje »italijanska na rednost«. Vsako znamenje zorn°Bt ~ fUŽnJem v Afrikl ! treba za to je bila tam že v,lika. Bil sem življenja od st.ani našega zaveznika, kralja i Konstatujemo ! V dodatek k včeraj- lani tam na lepi otrr ški predstavi, za katero italijanskega, se vsprejernlje od te stranke z Snj' not ci ° razpošiljanju voMnih I st kon- fo se trudile rodoljub ,e dame in dosegle entuzijazmom. Glasilo te stranke, »Piccolo«, zatiramo se, da je bil gosp. Šorli, laetnik prav f ovoljen vspeh. Ali gostilniška še pre se ni sramovt 1 te dni priobčiti z navduše- »Trgovinske kavarne«, Že trikrat na magi- cej prostrana, ^ ender t a zelo nizka soba, v njem not o, da se je kralj italijanski — ko staui povpraSU radi volilne liste in da jo do kateri edini je mogoče prirejati zabave, nije te dni vsprejel v avdijenci marchese Po- dane8 ~ "i dobil ! kakor ni primerna ?a to. In čitalnica ? Ta lesinija iz Portča, ki je, nota bene, poslanec Persko drnštTO »Velesila« t Skednju Je v ntki vlažni in temni kleti- Posojilni« v parlamenta na Dunaju, in ki je bil šel v priredi veselico s petjem, igro in plesom na Pa mdnje v sobici, katera je že prenapol-Rim, da ^e zahvali na podeljenju nekega »belo nedeljo«, dne 19. aprila 1003. Vspo- *ko je vstopi'o deset ljudij. Veem tem
reda — pokazaljako dobro obve- red bo priobčen pravtčf-.sno.
ščenega o razmerah v Istr*. V ojaško veteransko podporno društvo
nedoetatkf m ee oe- Sram ga bodi ! A ve n»>j. da vspeha ne doseže, kaVor ga niso dosegli oni, ki po se toliko trud li proti posojilnici v Podgraa east vč. g. dekanu Rogaču in priznanje Podgradski posojiln-ei, brez katere pomoči spit b ne bi bilo mogoče zidati in urediti mlekarne.
Naposled mi je omeniti še ono važno kulturno t« čko, ki letos vzrase sicer ne v Istri, vendar pa tik istrske meje, na črti Reka Trst, na katero sem kazal v uvodu tega dop-sa. »Narodni Dom« v Trstu bo velikansko poslopje na lepem prostoru med na lej-šimi. Tu bo središče vsega slovanskega življa v Tretu od tu se bo širil napredek, sejila prava kultura, to bo trdnjava, ki bo z vsj ebom odbijala najljutejše napade sovražnikov.
E pur si muove !
Vesti iz Kranjske.
* Orisinalen način plačevanja na-
jfnisčine. Neki Jakob Podpečan v Ljubljani je bil na dolgu z najemščino za svoje stanovanje o l 6. t. m. *em. Ko ga je zvečer pozvala gospodinja, naj plača, je vzel iz listnice bankovec od 10 K in je rekel gospodinji, naj mu da ven 4 krone. Žena je položila 4 krf ne na m;zo in v hipu so bile te kron ce n oni tankov* c — v roki Podpe-čaca, ki je otffrUl — skozi okno na dvorišče. Žena za njim na dvorišče — pa ne sk< zi okno — on na ulico, ona še za nj m, dokler jej ni — izginil pred očmi. Tako je mož piačal najemščino in pr fitiral še 4 kronice po vrhu. Samo, Famo, če tista sitna policija ne utakne svojih prstov v to Podpečanovo — kupčijsko transakcijo!
* *?-VIet blagajnik ljudske kuhinje. Gospod dr. Josip Staič deluje že 25 let ka ki.r bl?gajn k 1 udnke kuhitje v Ljubljani. Pred* čera šnj m se mu je pokknila deputacija, ki mu je v znak zahvale izročila di-pk mo.
* Zanimanje za javne stvari. »SI.
Narod« p še o nastopnem žalostnem dogodku : A* stri a se pripravlja na obnovljenje trgovin-sk h pogodeb z raznimi evropskimi državami. Umevno je ob sebi, da zamere koristi svojih državljanov varovati le tedaj, Če pozna njihove žeje in potrebe. V ta namen je vlada ustavila po ebno »Zen'ralt-telle iiber die V rbere tung« der Handelsvertaaje«, indu-stria ni -vet je določil 12 referentov, ki zbirajo grad vo in sestavijo se tudi prstbne en-1 ete v taifti namen. To je zlasti važno z ozirom na avtrnomni carinski tar f, da bo Tlt da v» dela, do kam sme iti, ne da bi oškodovala d ma'o obrtnijo in trgovino. Ker je v Avstriji že od nekdaj navada, da se najraje pozablja na južne dežele in da se nsiraje žrtvujejo k< r s>ti južnih dežel — vinska klavzula je svarilen vzgled — je predsednik trgovinske in obrtniške zborn ce kranjske, g. Lenarčič, za minoli teden povabil 60 prvih kraujskih tvrdk na posvetovanje v stvari fcvtonoirnega carinskega tar fa in trgovinskih pogo leb, z'asti z osirona na naš eksport le-a. Stvar je za kranjsko deželo velike vi žnosti. Izmed povabljen h je pet opravičilo svojo odsotnost, qi sestanek pa je p eg preds dnika trgovske in obrtne zbor-n ce, g- Ltnarč ča, in svet oka trgovske in obrtne zbornice, gos p. Baumgartneria, prišel samo eden Je-mi trgovec. Koireitarja ne bomo pisali !
Vesti iz Štajerske.
— Celjsko državno praidništvo se
je vendar premislilo m je odstopilo od na daljr-ega Bednega pr- ganjanja celjske »Do-m v ne« po § 300. k. z.
No, b« Jje tako. Mr rda je kdo r p-zoril g( spode na d^živcem pravduišt1. u na s cer blizu obče znano zgodovinsko resn co, da je krščan tvo slavilo svoje zmage ravno s po-m čjo — mučeništev ! In gospodje so se aaorda maili potem, da bi bili podobni pror ku li leamu, ki je šet tja, da bi pro-kl ojal, a je v resnici blagpsl< vljal ! I »obro bi bilo zares, ako bi si g. spodje na državnih obla-tih sploh priučili nekoliko modrosti iz ž vljen a tudi nasproti nam Slovercem !
— »Češki Sokol« t Celju. P r hod njo spomlad se povabijo v Celje na iz'et »Sokoli« iz Ćeštcega, Moravskega in Šlezije. — Takrat jih pride, če le mogoče, dva, tri tisoč. Će utegne, privede jih sam starosta češkega »Sokola«, dr. Po'lhpnv. Spored tega velepomenljivega 'zleta čeških bratov na celjska slovenska tla se objavi v kratkem. - -Za red brdo takrat »Sokoli« sami skrbeli, kajti pride jih toliko, da bi celjska policija ne mogla sama izpolniti svoje naloge.
— O rob Atile, kralja Hunov, najden 2 Po Mariboru ee govori, da je pri sv. Janezu na Dravskem polju neki kmet našel Atilov grob. Na kr-ti je zapisano »Attila«. Kmet zs hteva za to najdbo 20 000 kron. Včeraj se je mudila na licu mesta komisija, ki se je imela prepričati, ako je kaj resnice na tej govorci.
Razne vesti.
Drugače nego v Rusiji! Lakonski in diugi Slovanom sovražni listi kaj radi upi-jejo na slovansko Rusijo, češ, da tam grozno vre med diiaštvom. Vsaki in tu li najmanjši nemir, ki se je dogoilil med ruskim visoko-šo stvem, se grozno napihuje in razkričava; in sicer toliko časa, da na zadaje morajo res verjeti vsi tržaški ignorantje — in teh ni malo ! — da je vsa velikanska Rusija v enem plamenu !
Dijaški nemiri se dogajajo v veči ali manji meri, po vsej Evropi, in zadnje Čase strelno ca Špan skem, torej na romarskih tleh. Toda laški listi kriče vedno le o nemirih v slovanski Rusiji !
V nobeoi državi pa ni toliko dijaških nemirov, k*kor ravno v Italiji, kjer se istih ne udeležujejo le visokoš lei, kakor v Rusiji in drugih državah, ampak r« vol tira često tudi sred nje šolstvo ! Ravno te dni je vsa Italija vznemirjena po občem štrajku srednje šolcev ; toda, ker se to dogaja v Italiji, se »otr« Čjim« demonstracijam ne pripisuje nobena posebna važnost ! Ko bi bilo pa v Ru siji le 10 del teh de mf nitracii, bi Be na rusko barbarsko vlwdo iz i vali celi petoki umazanega — ČTn;la.
Je pač resnic*n rek :
V očesu nasprotnika vid jo smet, v svo jem očesu pa ne opažajo — bruna !
Braojfiv^ pur: ĆU*.
Obletnica Košutove smrti.
BUDIMPEŠTA 21. (B) Daces 7jutraj so se zbrali d:jaki v avli in so zahtevali, ker je d< š!o speroč Io, da sta dva visokošolca umrla vsled včeraj dobljenih ran, naj se razobrsi žalovalna zfstava. Poslanci Košu-tovci so pozvali dijake, naj giedo pred par Isment. Sed*j, ob 10. uri, se pomikajo dijaki pred parlament.
BUDIMPEŠTA 21. (B) — Zbornica poslancev. — Po-larci so d< šli v velikem številu, galerije so natlačeno polne. Ko je ministerski pred^ednis: prišel v dvorano, so mu p: slanci viharno klicali »abzug«, na kar je vladna stranka vsklika'a »eljen«. Pred-ee lnik je naznanil, da se je v« č govornikov priglasilo za besedo, predno se preide na dnevni red. PreČital je 16 imen. V centrumu se je pojavila ironična veselost. Opozicija je protestirala proti temu »trustno in je kričala : »Krvniki se smejejo!«
Prsi. Ratkay (Kosutov^r) je govoril o včer jšnjih dogodkih in je v oz:val go-vernika, naj varuje pa/lamentariško dostojnost. Opozicija je protestovala priti temu. Slednjič si je predsednik pridobil posluh m je i-kreno j>r> sil zborn co, naj varuje dosto janstvo zakonodaje, ker sta da je skala ogr ske ustave. (P hvala na desni. Klici na levi: To je tarpeiška ska!a, s katere so ogrsko svobodo vrgli v glob'n^. Z'vljeuje in varnost državljanov je skala ustave.)
Posl. Raskayjs nadaljeval: Včeraj šnje prelivanje krvi je b io poklonstvo vlade pred Dunajem ia pred »B )g ohrani«, da se je odlikovala v < kscesih proti -prminu Lu-dovika Košuta. Ali veliki mrtvec je imel svoj uhod v f rca ( grške mladine. Govornik je črtal svoje doživljaj« meti včerajšnjimi do-grdki. Gotorn>k govori dalje.
Dogodki na Balkanu.
CARIGRAD 20 (B) Generalni inšpektor Hilmi paša odjKituje v M trov co, Ipek in Djakovo, da pomiri Albance. Ako njegovo po to vanje ostace brezvppešno, zdi se, da je porta odločena, da z energičnimi vojaškimi odredbami uduši opoz cijo Albancev proti izvedenju reform.
Umetnostna razstava.
DUNAJ 21. (B> Dan»>-« je c^sir otvoril trideseto letno rszslavo v d' mu umetn kov.
Velik požar.
BRNO 21. (B) Minolo noč je v predilnici in apreHiri Zieglerjeve tovarne volnin navstal požar. Skoda ?e ceni ra približno 400 000 kron. V?rok požsru je baje ta, da se je blago v tretiem nadstropji poslopja samo vnelo.
Naznanilo in priporočilo.
Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da jo
prodajalnica jestvin
v ulici del le
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G00NIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4' v Trsta
ko j o sem več* let vodil, popolno last.
Prodajalnica je dobro
Lesna št v. (i
prešla v mojo
saložena z
Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini
rejristroTana zađmira /. omejeno zavezo.
VABILO
redni občni zbor
ki se bo vršil
v sredo, (lne 25. marca 1903,
ob 3. url popcludne
v občinski pisarni
po sledečem dnevnem redu:
1. Polatr^n e računov.
2. Po»očilo kont'olufgi odseka.
o. Poitditev lačuna.
4. V litev treh udov v kontrolni odsek za l. 1 uo:;.
."). Kazni nas* e*i in predlog'.
XABREŽINA, 14. marca 1^03.
K obilni tidel' žbi vabi naiuljudneje čp-st'te radri ži ike
Načelništvo.
Općine—Repentabor !
I)a ugt di am in udobnosti p. p. občinstva je ; podpirani 7»če^ ši zjutišnj'm drem ( r^aniz-ral | v< žnje z »žarditijerf-mi« vnake nfdelje. Vožnje bodo v zvezi s prihodi eiettričnegs* tran vava Občovn. — Odhod iz Trp tu ob uruh 8*36 in 10 28 predpol. -- Odhod iz Repenlabr« <>h ur^b 3.50 in 6 30 popoludne. I Cena z« v žnjo 7 (^p^m v Rf ppntab- r in ra7,aj 30 nvč. V Repentalou najdejo iz'et-i niki vsak<» udobn-st, i^b-rna vina in isto tako kuhinjo — vee po /m^'nih c°rah. V j nfdi. d« g« s'avno občinstvo ni» poblite? brezplačen
X
X
21
X X X
X
ĐC X
K X X
n x x
x
x x
i
t i
i
nasl. Fr. Hitty
TRST.-al. Barriera vecchia 13-TRST.
Zaloga snovij za moške
iz tu in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
Izbor drobnarij.
Sprejema naročbe za obleke po meri.
Zahtevajte
hospito j ustrovtni cenik pariškega blaga od jriuniia. ki obs»f?a zi'»'raive n(>^<>-tl ter
t?e pošilja trrat. h in t'ranU(».
6ununivaaren £tablissement J(. Schvarzmanael
I„ DUNAJ, Kotheiitliurm^tras^e Hi.
XXXXXX2TXXXXXaella, Figli di O. Zuculinj v Trstu.
[Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini.]
ooccoooocooooooo
PODJETJE ZIMOLO - TRST o
Prvo podjetje ®
za
pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarn*: <"•!■*• 41
Telefon St. 141
Zaloga: nI. I -1 i t u t «-*
Telofon H. 145
Sprejemajo »e pogrebi v veliki gali in I. TI., III. IV. razreila ; prev« zi mrlićev t tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pc grebe v popolno črni. v zlato-
ćrni, urebruo-črni in zlato-modri barvi Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa a kovinskimi okras*.! z vloženo cmasto krsto ali brez nje; le<*enjh ki>t: b^lo 'n črn« akira-iih : >encev iz umetnih tvefti? V porcelanu ali biserih.
Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetuih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
O O
o o
s
o o
¥
*
M M
M *
M
¥ «
Odlikovana
1894.
Odliiovana
1894.
1891.
Vrvarsko blago
svojega lastnega izdelka priporočam po najnižjih cenah. Vsakovrstne vrvi, štrange, uzde, vrvice (špaga), pase (gurte) itd. Ceniki so na razpolago.
Anton Šinkovec
vrvi8ter.
Odlikovana tovarna
na voHnn in parno silo z naj>»oljšimi stroji iz prvih nomškili tovarn
ter
jj velika zaloga vsakovrstnega pohištva
I! Ivan MM i Šota pri Gorici.
Samostojna tvrd k a brez mike zveze z drugimi, ustanovljena 1. 18S9. ^ V lastni hiši. = Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej£ib do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi Htrugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenoćiAć. uradov itd z navadnim in najfinejšim pohištvom.
Za mizarje. -
Vebka zbirka ohkladkov iremesa). strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezauega in pooblan»-ga lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in V8f-h drugih tt;izarskih {»otrebSčin.
Lm 1 m« i * u i/LTubn. Ur t-e dela pamo iz lesa, posušenega v nalaSr z Lo uaprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jmiči za tsak posamezen koa. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
* * * * * * * * * *
Kranj (Gorenjsko
Y\CColt
Gosji.
- lekarnar piccoli
Lj ubijana.
I
Vaše železnato vin«» '"M Du^ MMn uporabljal z iz-•4 n ini \>pehom pr ni1 ji soprogi, kater« }** do'iro ća«a nervozna. Prosim \ a*, d« ni dopošljete po po iti se še-t steklenic cz <>raj imenovanega vina.
Dr. L farbcr
e. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 16. junija 1901.
Kazprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri. DalmaHjL Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K 2.40
steklenica.
Naznanilo.
Ud-mo t>* «1 (» s » i S' Ča-ti naznanjati e -pjenio u i bfi n-ivii \ me«Mj, okol o« in t.a de*rii, }» t ;a S r< k* riobr z-'ao>»
zalogo olja, kisa, mila itd.
u h trsu Barirrrn recehi* št
«
V isti §e nahaja ve lno bog« t icb<»r bv»» fcega blaga, n«da je pred neto * ki pranih "» toile'o.
Na dež 1 ► ee j*j<> pr»t po'-'^et u
poftni zav tk> od o ktf., a ve*j« naroeila p. p i železu ei tli parobiodu.
Cene ugodne
Za ron'>g, ftfevdni <-bi-k »e top" poroda
Ivan Millonig.
p tisoče tu- in inozemskih zdravnikov je preskušalo in priporoč ajo
Lovaccinovo vodoj^ajlase
p~plešah. pomanjkljivi rasti brade, sla'i rasti žerukih lasij, proti odpadanju lasij
in lučenju koze.
To oznanilo je velike važnosti za vsakega, hodi moškega ali žen>fco. ki so uporabljali brez rs peha dosedaj mnogoštevilnih mazil za povspeševanje rasti lasem. Nočem prigovarjati drugim sredstvom. toda smelo zago-tovljam. da je,Lovaerin4 najvspešneji. I>ti se pripravlja vedno po zname-nitem predpisu in dolia-jajo mi dan za dnevom na stoti'ie priznaliiib pisem. Nekaj dni po uporabi začnejo rasti lasje ter rastejo toliko časa, dokler se ne napravi zdrava, polna rašča z naravnimi in ukoreninjenimi lasmi. Razveli tega pa tudi ne odpadejo lasje, ki so se po v s peše vali /. mpor ibo ,.Lov»eriue**. Smelo trdim, da bi lahko napolnil vsako stran te sr a časopisa edi «o Ie se spričevali, ki sem jih dobil t zadnjih « m.-seih.
,.Lovaerinu delu:e v tako kratkem easu. kakor se le misliti more. Najprej se kaž?jo mali toda'ie ukoreninjen lasj^, kateri se potem razvijejo k ikor pri zdravem in mladem človeka.
..Lovaeriir- se uporablja ob ose1) vseh družbinih razre lov in od obet- spol .v m
"sake stflrosti. „
Zabran;uje izpadanje lasij, odpravlja luSčiue, daje pr dčasno osivelim lasem njih prvotno naravno barvo, odpravlja srbeu e, povspesuj- ra§'o o brvi j, trepalnic, brade, kakor tudi na pleši.
Ce »a veliki meklmici „Lovaerine64, ki zadošča za več mesecev, K 5.—, 3 steklenice K 12. 6 steklenic K 20.—. Razpotja proti povzetju a'i predplačilu zaloga za Evropo:
M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45.
Zaloge v Trsu: Ludvik Nag Ischmid ; na de elo in drobno v mirodilnici v ulic ^eba-stiano st. 1.; Hektor Zernitz. ulica Stad on št. 2.; Josip Zigor, ulica Caserma št. 8.; Agencija Zullin. Corso št. 21.; Ivan Ang li, ulicsi Canale 5t. 5. ; Ivan Cillia, Mat. Maichin.
pri ,
Varstvena maska: SIDRO
l
DRO \
LINEMENT. CAPSICI COMP.c !
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoinano izvrstno, bolečine b/aie
KiclisneTa leiaria pri £iateu levu t Pragi
Z. Ellub«On« ullo« 6.
f-S-'^
m
ča »vi>j • «lol>rt» Hoitirauo zalogo
predmeto / za stavbinstvo
traverze, zaklele, zelezo za kovače, stare žfleznične šine, držaje in ograje, \od-nj-ke. pumje, zelezne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, zelezne pohištvo in pred ognjem varna biagame. nagrobne križe in ograje ter
orodja za vsako obrt.
0
0 trerovlna z man i fakturnim blagom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila fsvojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico m« da more v polni meri zadostiti vsem zah«"0*HZ cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se ra^.no blago najbolje kakova^ti in najmodernejše iz A prvih tovarn, posebno pa snovi za mo.ke in ^ 5 ženske obleke, srajce, o^ratnike, ovratnice, tu V A ie velikanski izbor platnenega in bombažnega g A blaca, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila. £ 0 bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine raznovrstni okraski za Šivilje in k.tničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naroćbe na moške obleke rt po meri, kate-e izvrši najtočneje in najnatan- Q a neje po cenah, da se ni bati konkurence. ^
g poskušati, za se prepričati ! g
•ooo-oo-OO-Ooo«
BORISU LJUDSKA. POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka u'ica hšt. 7., . riil;.-
v lastni hidi. -X-
||raniliie rloare sprejemajo se o I vstce^a. ee ttuli ni član društva in se obrestujejo po 4!/*°/o> ne da bi se o«U>ijai reatu^ davek.
t'osojila dajej<» Be »amo ćlunom iu sieer Di menjice |»o 6 °/0 iu na vknjižbe po 5ljt°jQ
(Jrad uje vsaki dan od do 12. ure dopol« in od 2. do 3. ure popol. razven ue.lelj in praznikov.
.milje kraii. Hog leta 1900. Kron 1,263.463. Puštuo-nrau. raGuu št?. 831.313.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" \
Polno vplačani akcijski kapital - Špitalske ulice Štev. 2. ==
K 1,000.000 Zamenjava in eakomptuje Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni
vae vnoe rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom an; Tiu obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. i :
Promeae izdaja k vsakemu žrebanju. %
kupone.
izgubi
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. liskompt iu i 11 kusao menic. Borzna naročila.
LJUBLJANI
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestiin. Vloženi denar obrestuje oi dne vloge do ~ . dne vzdiga. — -__--
Promet s Čeki in nakaznicami.