Zelen i kras
co va^ekipa
Občinski praznik Občine Logatec
■HB VLAGANJE IZVRŠB IZ DOMAČEGA NASLONJAČA
a* •> • ••i • a; a •

Novembra slavnostna otvoritev novega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v okviru projekta Čista Ljubljanica
V	preteklih letih je bilo širše območje porečja Ljubljanice - reke sedmerih imen, veliko gradbišče. Gradbena dela na skupini projektov pod imenom Čista Ljubljanica, so sedaj večinoma zaključena oziroma so v sklepni fazi. Gre zgolj še za zaključna dela urejanja okolice večine novih objektov. S sistemom novo zgrajenih kanalizacijskih omrežij in novih čistilnih naprav bodo vključene občine Logatec, Postojna, Pivka, Vrhnika, Brezovica, Borovnica, Cerknica in Škofljica bistveno pripomogle k trajnostnemu razvoju celotnega območja, k ohranjanju narave in biotskih vrst na površju, še posebej pa bodo pripomogle k zmanjšanju onesnaževanja tako občutljivega kraškega sveta in podzemnih vod.
V	občini Logatec so dela na prenovi čistilne naprave in izgradnji kanalizacijskega sistema praktično zaključena. Izvajalec opravlja še zadnja ureditvena dela. Slavnostna otvoritev objektov v Občini Logatec je načrtovana meseca novembra 2015. Dela so v zadnji fazi izvedbe najbolj intenzivno potekala na prenovi čistilne naprave, ki je
ves ta čas nemoteno delovala. Naročnik načrtuje, da bo za prenovljeno čistilno napravo pridobil uporabno dovoljenje oktobra letos. Vzporedno je potekala izgradnja kanalizacijskega sistema v skupni dolžini 12 kilometrov, ki je bila v celoti izgrajena v prvi polovici leta 2015.
■A*
Naložba v vašo prihodnost
' OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Kohc/ijski sklad
Operacijo deino financira Republika Siovenija
JUBLJANIC
Glede na težave, ki so določene občine imele v fazi priprave dokumentacije in izbire izvajalcev, je izvedba celotnega projekta potekala po prilagojenem časovnem načrtu. Začetne težave so v zadovoljstvo vseh uspešno prebrodili, za kar gre zasluga tudi novi odločbi, ki so jo prejele občine letos poleti.
V posameznih občinah je vrednost izvajalskih pogodb presegala vrednosti sofinancerkih pogodb, kar bi sicer pomenilo dodatne obremenitve za posamezne občinske proračune. V zadovoljstvo vseh deležnikov, ki v projektu sodelujejo, pa je bila julija 2015 izdana nova odločba, ki vrednost upravičenih stroškov iz 45.454.986,00 evrov povečuje na 54.160.302,11 evrov, kar pomeni dodatna sredstva za večino občin. Celotna vrednost projekta Čiste Ljubljanice bo tako znašala 70.679.639,83 evrov. Znesek delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije in sicer iz Kohezijskega sklada«. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda, delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni.

uvodnik
IZ VSEBINE
PRAKTIKUM
KPL: Poostren nadzor nad zbiranjem
odpadkov.......................................................4
Prodaja na logaški tržnici tudi ob sredah! .. 4 Kulturne prireditve skozi oči občanov...........7
DRUŽBA
Občinske nagrajenke letos iz pedagoških
in gasilskih vrst..............................................10
Državni sekretar Šefic pohvalno
o nastanitvenih kapacitetah v Logatcu........12
Na dan mobilnosti avtomobile
zamenjali s kolesi..........................................13
Japonski gasilci obiskali Logatec ...............14
GENERACIJE
Rovte dobile enega najlepših vrtcev
v Sloveniji......................................................16
Upokojenci vztrajajo pri svojih zahtevah ... 17
KULTURA
Podobarska delavnica Jakoba Jeršiča
v Rovtah.........................................................20
Juterškovo srečanje v Lazah - letos
kar 62 ustvarjalcev! ...................................... 21
GOSPODARSTVO
Novela ZGD-1L: novosti za podjetnike .....27
Vlaganje izvršb
iz domačega naslonjača.............................29
SPORT
Teden presežkov TSK Logatec.....................31
Spoštovane, spoštovani,
mesec vinotok se že preveša v drugo polovico, poljski pridelki so skoraj vsi v kaščah, pred nami sta praznika dan reformacije in dan spomina na pokojne. Za nami so praznični dogodki v počastitev občinskega praznika, 20. septembra.
Ja, čas hitro beži, tako tudi življenje. Mnogi se sprašujemo, kako živeti in delati v okolju, da ne prihaja do nestrpnosti, »vroče krvi«, katere posledica so vojne in z njimi begunci. To tragedijo, stisko družin in posameznikov doživljamo z ljudmi iz Male Azije tudi Logatčani. Nekatere, predvsem tiste bolj ranljive prebežnike, kot so družine z otroki in matere z dojenčki, smo oskrbeli s hrano, obutvijo in obleko v Izobraževalnem centru Uprave RS za Zaščito in reševanje v Blekovi vasi. Izredno so se izkazali pripadniki Civilne zaščite Logatec, prostovoljci Rdečega križa in filantropije.
V dvorani Narodnega doma smo doživeli lep prvooktobrski večer z logaškimi krvodajalci ob slavnostni prireditvi v počastitev in zahvalo večkratnim darovalcem krvi, tistim, ki so darovali kri desetkrat, pa vse do petdesetkrat in več. To so res ljudje plemenitega srca, saj s svojo krvjo rešujejo življenja drugim. KAPLJA + KAPLJA = ŽIVLJENJE Življenje človeka v miru ima neskončno ceno in za ohranjanje zdravja tako sami kot širša skupnost skozi vzajemnost namenimo veliko denarja. Življenje človeka v vojni je brez vrednosti. Kakšno veliko nasprotje: MIR, VOJNA, a povsod isti Človek. Zemljan. Kaj je vzrok, vzgib v človeku, da dela dobro in kaj motiv za slabo početje? Morda vzgoja, premalo kulture, izobrazba, statusni simbol, okolje, v katerem živi ... ? Ne vem ...
Morda je odgovor našla logaška pesnica Ana Perpar v pesmi GLAVA IN SRCE:
»Glava ve mnoge stvari. V njej se sleherna misel porodi. Srce čuti. Tega glava ne zna. Pogosto nekaj noče v glavo, a gre do srca.« Spoštovane, spoštovani, vsi, ki dajete del sebe, znanje, čas v službi ali svoj prosti čas za lepše, boljše življenje, predvsem pa upanje, da bo boljše. HVALA vam.
Lep pozdrav, župan Berto Menard
logaske novice - oktober 2015 - st. 10
3
ipraktikum kpl: poostren nadzor nad zbiranjem odpadkov
Obveščamo vas, da v oktobru in novembru izvajamo poostren nadzor nad vsebino posod za odpadke. Pozornost namenjamo predvsem ustreznosti zbiranja organskih odpadkov. Preverjamo, ali še vedno končajo v črnih/sivih in modrih posodah. Opozarjamo vas, da kuhinjski organski odpadki spadajo v zeleno posodo ali/in kompostnik na lastnem vrtu, papir in papirna embalaža pa v posode za papir na »ekoloških otokih« ali v Zbirnem centru Ostri vrh.
Z doslednim ločevanjem organskih odpadkov prispevate k zmanjševanju odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Zavedati se morate, da mešanje organskih z drugimi odpadki povzroča največje onesnaževanje okolja z odpadki, saj jih je, potem ko so zmešani vsi skupaj, nemogoče ločiti in iz njih pridobiti še uporabne surovine. Z mešanjem organskih in drugih odpadkov nastajajo toplogredni plini, nevarne organske kisline in smrad. Možnost ločenega zbiranja organskih odpadkov je KOMPOSTIRANJE, ki je eden izmed naravnih procesov recikliranja odpadkov. Kompostiranje lahko poteka
v velikih skupnih kompostarnah, kjer se organski odpadki zbirajo s pomočjo odvoza tovrstnih odpadkov »od vrat do vrat«, ko gospodinjstva zbirajo odpadke v za to namenjenih zelenih posodah. Drugo možnost za gospodinjstva pa predstavlja lastno kompostiranje na vrtu. Vsako gospodinjstvo se je dolžno odločiti za prvo ali drugo možnost ločenega zbiranja odpadkov, saj vnovič poudarjamo, da le-ti ne smejo končati v katerikoli drugi posodi za odpadke ali kanalizacijskih odtokih. Obstajajo različne možnosti in predlogi, kako uspešno kompostirati organske odpadke na domačem vrtu, ki jih lahko najdete v knjigah ali na spletu. Kompostiranje se zdi zelo zahtevno opravilo, vendar v resnici ni tako, saj gre za naraven postopek, ki poteka sam od sebe. Večino dela opravijo v naravi prisotni organizmi, naloga vrtnarja je le ta, da pripravi ustrezne odpadke in jih zlaga na kompostni kup.
Za dobre rezultate pri kompostiranju je najpomembnejša prava mešanica različnih sestavin. Držati se morate preprostega pravila: pol »rjavih« in pol »zelenih« sestavin po teži. Zelene sestavine hitro
zgnijejo v sluz neprijetnega vonja, zato jo mešate z rjavimi sestavinami. Če se kompostni kup ne segreva dovolj, je to znak, da primanjkuje »zelenih« sestavin, če pa se okrog kupa širi vonj po amoniaku, pomeni, da primanjkuje »rjavih« sestavin. Zelene sestavine so naslednje: gabezovi listi, pokošena trava, perutninski gnoj (brez stelje), mladi pleveli in druge rastline, koprive. Vmesne sestavine so sadni in zelenjavni olupki, praproti, rabaibarini listi, čajni listi in kavna usedlina, čajne vrečke, zelenjavni in rastlinski ostanki, slamnat živalski gnoj, rezano cvetje, obrezani mehki deli živih mej in grmov, stelja rastlinojedih hišnih ljubljenčkov, trajni pleveli. Rjave sestavine pa so stara slama, čvrsta rastlinska stebla, stebla zelnatih rastlin, stare rastline z gredic, jesensko listje, lesnati deli obrezanih živih mej in grmov, obrezani trdi in zimzeleni deli živih mej, kartonaste škatle za jajca, papirnate vrečke in drugi papirnati izdelki, zmečkani in raztrgani časopisni papir. Na kompostnik pa ne sodijo mesni in ribji ostanki, steklo, pločevinke, živalski iztrebki, pesek, plenice, pepel, plastični izdelki in izdelki iz drugih umetnih mas ter nevarni odpadki.
Komunalno podjetje Logatec, d.o.o.
PRODAJA NA LOGAŠKI TRŽNICI TUDI OB SREDAH!
S poskusno uvedbo še enega tržnega dne skušamo občanom zagotoviti lokalno pridelano hrano tudi med tednom.
Po več letih sta ponudba in povpraševanje na logaški tržnici ob sobotah dosegla zadovoljivo raven. Oblikoval se je krog kupcev in prodajalcev, ki redno obiskujejo našo tržnico. Ponudba obsega sadje in zelenjavo, mlečne in suhomesnate izdelke. Občasno se pojavijo tudi prodajalci domačega peci-
va in piškotov, vina, žganih pijač in še kaj bi se našlo.
Ponudniki prihajajo iz naselij in vasi naše občine, sosednjih občin, pa tudi iz bolj oddaljenih občin Primorske in osrednje Slovenije. Ker povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih narašča, se je povečalo tudi število ponudnikov na naši tržnici, zato z veseljem ugotavljamo, da so trenutne zmogljivosti ob sobotah polno zasedene. V želji, da bi našim občanom zagotovili lokalno pridelano, svežo zelenjavo in sadje tudi med tednom, smo letos poleti pričeli s poskusnim uvajanjem še enega tržnega dne, in sicer ob sredah. Trenutno so ob sredah na tržnici prisotni trije ponudniki sadja in zelenjave. Obseg ponudbe je seveda odvisen tudi od povpraševanja, zato vas, občan-
ke in občane, vabimo, da obiščete logaško tržnico tudi ob sredah ter na ta način prispevate k povečanju števila lokalnih kmetij, ki bi se odločale za prodajo in pridelavo sadja in zelenjave ter drugih prehrambnih izdelkov v lokalnem okolju. Vse kupce, ki parkirajo svoje avtomobile na parkirišču »Pri Krpanu«, ob tej priložnosti prosimo, da spoštujejo pravilnik o prepovedi parkiranja na delu parkirišča ob stojnicah, ki velja v času obratovanja tržnice. Omenjeni pravilnik je bil sprejet na Občinskem svetu Občine Logatec na pobudo občanov, kupcev na logaški tržnici. V prizadevanjih pri uvedbi novega tržnega dne želimo biti uspešni in skupaj z občankami in občani pripomoči k povečani samooskrbi oziroma večjemu deležu hrane, pridelane na lokalnih kmetijah.
Besedilo in foto: Komunalno podjetje Logatec, d.o.o.
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
4
Logaške novice, glasilo Občine
Logatec
ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 15. 10. 2015 Naklada: 4.500 izvodov Naslovnica: Občinske nagrajenke 2015 Foto: B. M. K., arhiv društva Adoramus
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
PRAKTIKUMi nov začetek bazena logatec
Po polovični obratovalni sezoni preteklo šolsko leto logaški bazen v sodelovanju med lastnikom in najemnikom tokrat pripravlja nadaljevanje in nov začetek v prenovljeni podobi. Poleg zamenjave bazenske folije in novo označenih plavalnih prog, ki se jih veselijo predvsem vse številčnejši rekreativni plavalci, pričakujejo v bazenu tudi nova otroška igrala in prenovljene programe, ki
bodo razveselili otroke in njihove starše. Prenovljena pa je tudi spletna stan Bazena Logatec.
Prav tako niso pozabili na oazo sprostitve, v kateri so že v prejšnji sezoni prenovili tuše, tokrat pa je novo podobo dobil tudi hladni bazen v prostorih savn. Ob ponedeljkih se obeta ženski dan v savni, ob četrtkih pa bo mogoče savno zakupiti v celoti tudi v večernih terminih.
BREZPLAČNA SVETOVANJA V OKVIRU PODPORE DOPOLNILNIM DEJAVNOSTIM NA KMETIJI TER NEPOSREDNI PRODAJI PRIDELKOV IN IZDELKOV
V	okviru podpore dopolnilnim dejavnostim na kmetiji ter neposredni prodaji pridelkov in izdelkov je Občina Logatec zagotovila možnost brezplačnega svetovanja vsem, ki tako dejavnost že imate in jo želite razširiti, ali pa interesentom, ki vas odprtje take dejavnosti zanima.
V	ta namen lahko za brezplačne informacije pokličete na tel.: 05 37 43 914 (Idrij-sko-Cerkljanska razvojna agencija), lahko pa se dogovorite tudi za brezplačno svetovanje, ki bo v sejni sobi Občine Logatec, 19. oktobra, od 10.00 do 12.00 ure. Obvezne so prijave po e-pošti: darja.lahajnar@icra.si ali po telefonu: 05 37 43 914. Vabljeni.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V OBČINI LOGATEC V OKTOBRU
KDAJ: 28. OKTOBER 2015 med 12. in 17. uro
KJE: UPRAVNI CENTER LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50A, LOGATEC PRVO NADSTROPJE, SEJNA SOBA OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO
01/7590-600
Naslednji termin za brezplačne pravne nasvete za občane je 25. november 2015.
10	logaške novice - oktober 2015 - št. 
5
praktikumi
SAMO ŠE MESEC DNI ZA ODDAJO POROČIL ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IZ RAZPISOV 2015
Občina Logatec je v proračunu za leto 2015 za sofinanciranje humanitarnih dejavnosti, kulture, športa, mladih, starejših, kulturne dediščine in turizma namenila 348.469,30 EUR. Vse upravičence, ki so kandidirali za sofinanciranje svojih dejavnosti s strani Občine Logatec za leto 2015, pred zaključkom razpisnega obdobja spominjamo, da je zadnji rok, ko morajo biti vsa poročila dostavljena na sedež sofinancerja, 23. oz. 27. november 2015 (odvisno od področja oz. pogodbe). Dokumentacije, ki bo dostavljena po tem roku, Občinska uprava ne sme več upoštevati, denarna sredstva pa upravičencem tako zapadejo. V primeru poročanja za dogodke oz. aktivnosti, ki jih boste izvajali med 23. 11. 2015 in 31. 12. 2015, se odda izpolnjen obrazec Izjave, ki je prav tako objavljen na istem mestu na logatec.si, kot ostali obrazci za področje sofinanciranja Občine Logatec. Vsako razpisno po-
Poraba sredstev do konca septembra 2015
dročje ima svoje posebnosti in različne pogodbene zahteve, zato priporočamo, da upravičenci poročila pripravijo pravočasno in podrobno preverijo vsa pogodbena določila. Z oddajo zahtevane dokumentacije upravičenci ne čakajte do zadnjega dne, ampak jo čim prej dostavite sofinancerju, pri čemer priporočamo, da se z dokumentacijo najprej zglasite pri pristojnem uslužbencu, ki bo preveril, ali je vse pripravljeno skladno s pogodbenimi določili. Po preteku zadnjega roka Občinska uprava upravičencev ne bo več pozivala k odpravi napak ali dopolnitvam, ampak izplačala samo sredstva, ki bodo pravilno dokazana, kakor zahteva pogodba. Vsi obrazci poročil so na voljo na več mestih spletišča www.logatec.si. Pri pošiljanju omenjenih dokumentov prosimo vse upravičence, da dokumentov ne spenjate s spenjačem.
Občinska uprava
Kulturni programi	Kulturni projekti	Založništvo	Projekti v interesu	Turizem	Humanitarna	Starejši	Mladi	Šport	Dediščina
48,85%	18,6%	100%	60,78%	67,76%	49,6%	27,9%	25,11%	54,10%	70,93%
MAME PRVE V 17. SEZONI ABONMAJA KOMEDIJE OBČINE LOGATEC
Oktobra začenjamo z novo sezono abonmaja komedije. Po izboru lanskih abonentov si bomo v prihajajoči abonmajski sezoni predvidoma ogledali naslednje komedije: Mame, Moška copata, Mulc ... vas gleda in Slovenska literatura od A do Ž. Predstave si bo možno ogledati predvidoma v oktobru in novembru 2015 ter februarju in marcu 2016. Ker pa imajo gledališča zaradi različnih vzrokov možnost predstavo odpovedati, zamenjati ali prestaviti, vam bomo ob takih primerih pravočasno sporočili spremembe. Prva predstava, Mame, bo uprizorjena na odru Narodnega doma v nedeljo, 18. oktobra 2015. Pričetek je ob 19. uri. Predstava Mame je komedija z Vesno Pernarčič, Tijano Zinajic, Barbaro Medvešček, Vesno Slapar in Ano Urbanc v glavnih vlogah. Gre za avtorski projekt priznanih mam in igralk, ki je namenjen vsem slovenskim materam in tistim, ki bodo to šele postale. Je pa seveda tudi priložnost za vse moške, ki si želijo ali upajo biti enkrat na pravem t.i. "babjem žuru".
Pet še vedno mladih mamic ukrade noč svoji družini, da si privoščijo sproščeno druženje. Skozi poplavo "ženskega čveka" spoznamo njihove poglede na vzgojo, kariero, zdravo prehrano, moške in seks. Sočutne in skrbne, sproščene in odkrite, divje, jezne in razuzdane nam brez dlake na jeziku, predvsem pa brez otrok, nalijejo čistega vina, ki bo spremenil marsikateri pogled na materinstvo.
To predstavo pa krasoti visoka titula, v njej namreč nastopa Ana Urbanc, žlahtna komedijantka na Dnevih komedije 2015. Komedija je nastala v produkciji Krekerja in SiTi Teatra BTC. Dodatne informacije o predstavah bodo na voljo na spletišču občine Logatec v dneh pred posamezno predstavo, zato nas obiščite na www.logatec.si.
Kako do vstopnic za izven?
Vstopnice za izven za vsako izmed abonmajskih predstav in vstopnice za silvestrsko predstavo bodo na voljo na prodajnih mestih:
-	Upravni center Logatec, recepcija, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, tel.: (01) 759 06 00
-	Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19, 1370 Logatec, tel.: (01) 750 98 41
-	Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, tel.: (01) 754 15 18.
Vstopnice za izven bo možno kupiti teden dni pred predstavo. V upanju na še eno fantastično sezono vas lepo pozdravljamo.
Občinska uprava
logaške novice - oktober 2015 - št. 10	6
praktikumi
z znanjem nad sladkorno bolezen
Zdravstveni dom Logatec je v okviru delovanja Zdravstveno vzgojnega centra 17. septembra v prostorih zdravstvenega doma pripravil predavanje o sladkorni bolezni.
Uvodoma sta spregovorili članici društva diabetikov Ljubljane, ki sta nam predstavili samo društvo: kako je organizirano, kako deluje in tudi, kako lahko postanete njihov član. Delujejo že več kot 55 let, po vsej Sloveniji pa je v društvih aktivnih prek 18.000 članov. Na voljo so bile tudi zloženke o sladkorni bolezni, zdravi prehrani, gibanju, o samem društvu diabetikov ... Predavanje smo nadaljevali z direktorjem Centra za sladkorno bolezen, zdravnikom Damjanom Justinkom, dr. med., spec. int. med. Predstavil nam je dejavnike tveganja za nastanek sladkorne bolezni, znake bolezni ter način zdravljenja. Seznanjeni smo bili o tem, kaj lahko jemo, katera hrana najbolj vpliva na dvig glukoze v krvi, kako naj jemo in kako ter
koliko časa se je priporočljivo gibati. Na koncu je bila tudi priložnost za dodatna vprašanja in pojasnila.
Vsako leto 14. novembra praznujemo svetovni dan bolnikov s sladkorno boleznijo.
Janja Erjavec, ZD Logatec
kulturne prireditve skozi oči občanov
Občina Logatec na podlagi določbe zakona, ki ureja uresničevanje interesa za kulturo, pripravlja večletni strateški dokument razvoja kulture na območju občine. Sestavljajo ga štiri krovna področja: 1. analiza okolja, ki je najpomembnejši del, 2. oblikovanje strategije, 3. načini uresničevanja strategije in 4. spremljanje in kontrola uresničevanja strategije - evalvacija. Trenutno je v nastajanju analiza okolja, ki obsega kvantitativno in kvalitativno analizo notranjega okolja ter analizo mikro in makro zunanjega okolja. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti z vseh štirih analiziranih področij se bodo pokazale v SWOT analizi.
Sestava strateškega dokumenta
Kvantitativna analiza notranjega okolja obdela obseg kulture, značilnosti porabe sredstev na tem področju in pomen kulture za ekonomski, socialni in regionalni razvoj. Kvalitativna analiza notranjega okolja pa obdela 11 segmentov, in sicer stanje kulturne dediščine, kulturne infrastrukture, medijev, področje financiranja kulture, stanje izvajalcev ljubiteljskih
dejavnosti, poklicnih kulturnih organizacij, analizo mnenj lastnikov kulturne dediščine, zadovoljstva obiskovalcev prireditev, tradicionalnih prireditev, analizo prireditev, ki jih organizirajo javne inštitucije, in analizo prireditev, ki jih organizirajo zasebniki in društva.
Analiza makro splošnega zunanjega okolja obsega preverbo družbeno demografskih, tehnoloških, ekoloških in politično-pravnih dejavnikov. Pri analizi mikro zunanjega okolja pa se preveri, kakšni so povpraševanje, konkurenca in najnovejši trendi na področju kulture.
Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti analiziranega stanja bodo osnova za oblikovanje razvoja kulture, saj bodo pomagali oblikovati poslanstvo in vizijo kulture, kvantitativne in kvalitativne cilje. Iz slednjih pa bo mogoče izluščiti temeljno in poslovno strategijo razvoja, iz slednjih pa politiko razvoja in politiko potrebnih investicij.
Poglavje uresničevanja strategije bo že zelo konkretiziralo programe znotraj po-
samezne politike. Programi bodo obsegali posamezne ukrepe, proračune za izvedbo teh ukrepov in procedure.
Kako se bo izvajanje programov spremljalo in uresničevalo, pa bo določalo zadnje poglavje strateškega dokumenta, ki tokrat nastaja na pravi način, torej od spodaj navzgor in z vključevanjem vseh deležnikov.
Strateški dokument s skupnimi močmi pripravlja strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh področij kulture z območja Občine Logatec, in sicer direktor Knjižnice Logatec, član Strokovne komisije za gradnjo Narodnega doma, dva člana Strokovne komisije za razdeljevanje sredstev na področju kulture, dva člana Odbora za družbene dejavnosti, predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, predstavnik Zveze kulturnih društev Logatec in predstavnici Občinske uprave Občine Logatec.
Koga smo vprašali?
Pri analizi kvalitete določenih segmentov notranjega okolja je komisija za mnenja,
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
7
praktikumi
želje in videnja povprašala tudi javnost. Lastniki objektov kulturne dediščine so bili povprašani po stanju njihove in ostale dediščine. Organi krajevnih skupnosti po prireditvah in kulturni infrastrukturi znotraj njihovih pristojnosti, izvajalci ljubiteljskih kulturnih dejavnosti po več področjih kulture in občani po prireditvah in prireditveni infrastrukturi.
Občani oz. vsa gospodinjstva v občini so prejeli vprašalnike na temo prireditev in prireditvene infrastrukture z julijsko številko Logaških novic. Vprašalnike smo pošiljali še po elektronski pošti, na voljo pa so bili tudi v Knjižnici Logatec in na recepciji Upravnega centra Logatec. Občani so se odzvali v 90 primerih in vrnili v večini izpolnjene vprašalnike.
Kdo je odgovarjal?
Sodelujoči občani so imeli možnost podati svoje osebne podatke z naslovom, če so želeli sodelovati v nagradni igri, sicer so svoja mnenja in želje podajali anonimno. Anonimnost je izkoristilo 28% odgovarjajočih. Povprečna starost vprašanih je 43,45 leta, najmlajša jih ima 12, najstarejši 78. V 58% so se za izpolnitev vprašalnika odločile ženske, 7% vprašanih je bilo moških, 35% pa tega podatka ni izdalo. Ko se vprašani podajo na dopust, za kulturo zapravijo v povprečju 78,16 eur. Kar petina jih najraje obišče zgodovinski kraj, po 12% se jih poda na tradicionalni festival ali pa v središče dediščine oz. tradicionalnih obrti ter na odmevno glasbeno prireditev. Sledijo obiski pop ali rock koncertov, muzejev, klasičnih glasbenih prireditev in verskih krajev. V umetnostno galerijo se jih odpravi 5%, po 3% v kino ali na plesni dogodek in drugo, na repu pa sta gledališče in ogledi spomenikov. Drugačna zgodba je doma.
Najprej kultura...
62% vprašanih najraje obiskuje kulturne prireditve, sledijo športne s 17%, z veliko manjšim odstotkom preostale. Za obisk prireditve jih v 46% prepriča zvrst, v 38% kdo nastopa, s 7% sledita cena vstopnice in šele nato dejstvo, da je kdo od nastopajočih sorodnik.
Gledališče, rock, klasika
V domačem kraju se občani najraje podajo na ogled gledališke predstave (15%),
sledijo jim odmevne glasbene prireditve (14%), pop/rock koncerti (13%), klasične glasbene prireditve (13%) in takoj za tem tradicionalni festivali (12%). V veliko manjših odstotkih sledi druga ponudba. Povprašali smo jih tudi po zvrsti. Glede na izraženo pripadnost določeni zvrsti bi v šali lahko rekli, da so Logat-čani rock klasiki ali pa klasični rockerji. Za pripadnost rocku se je odločilo 17%, 16% pa jih prepriča klasika. 15% jih posluša vse (z manjšimi odkloni), 13% ima najraje pop, 11% pa narodno-zabavno glasbo. Od 4 odstotkov navzdol sledijo etno, jazz, metal, zborovska glasba, indie, reggae, blues, country, dalmatinske, dixie, elektronska, hip hop, punk, funk, kantavtorska, slovenske popevke in ljudske pesmi.
Top kulturna področja
Pri opredelitvi, katero področje kulture je vprašanim najbližje, so slednji odgovorili malce drugače: glasba - 26%, knjiga - 14%, predavanja - 12%, igra - 11%, film in likovna umetnost - 8%, potopisi - 7%, ples - 6%, intermedijske umetnosti, branje poezije, predstavitve knjig - 3%, drugo (primerne predstavitve) - 1%.
Logatec vs. Ljubljana
Zaskrbljujoča ugotovitev je, da kar 40% vprašanih najraje obišče kulturne prireditve v Ljubljani. Sicer je malce večji odstotek tistih, ki se na prireditev poda v Logatcu - 47%, a idealno bi bilo na kožo napisati dogodke vsem tistim, ki na svoj odmerek kulture uhajajo v Ljubljano ter jih tako zadržati v Logatcu. Sosednjih občin se nimamo kaj dosti bati, saj se na Vrhniko najraje poda samo 5% vprašanih, v Postojno 1%, da kraj ni odločilen ali da se podajo drugam od naštetega (npr. Nova Gorica), oz. kjer zasledijo kvaliteto, jih pove 6%.
Vstopnina ni vprašljiva
Je mogoče motivacija za odhod v Ljubljano v vstopnini? Ne. Zelo zanimiva je ugotovitev, da ljudje cenijo trud organizatorjev tudi skozi vstopnino in bi jih kar 22% za vstopnino odštelo 10 eur, samo odstotek manj pa se ne bi branil seči v denarnico celo po 15 eur. Seveda je odvisno tudi od tega, kdo nastopa. 30% vprašanih bi odšte-
lo vstopnino glede na to, kdo nastopa. 5 eur bi jih plačalo 14%, 20 eur 11%, 30 eur in več 2%.
Ne pogostitev, najpomembnejši je dober program
54% jih pravi, da mora prireditev imeti najprej dober program, 32% jih prisega, da so odločilni dejavnik dobri izvajalci. 6 % jih prisega na možnost parkiranja, vstopnina jih gane v 3%. Da je pogostitev obvezna sestavina, sta obkljukala samo 2% vprašanih, 1 % pa v spominu najbolj ostanejo spominki in darilca.
Prireditev ob državnih in občinskih praznikih ne marajo
Kar 56% vprašanih se prireditev ob državnih in lokalnih praznikih ne udeležuje, ker se jim zdijo nepotrebne, dolgočasne, ne marajo govorov, imajo take prireditve že v službi. Zdijo se jim same sebi v namen, uniformirane, imajo vedno isti program, so brutalno nezanimive in neizvirne. Vprašani navajajo še, da gre pri teh prireditvah za delitve na »ta bele« in »ta rdeče«, za razdvojenost občanov in strankarskih politikov, da jih ne obiskujejo tudi, ker ne spoštujejo prirediteljev, občine, so razočarani nad vodenjem države, ne marajo protokolov. Ker ima država mačehovski odnos do zgodovinskih vrednot in ker nismo pred zakonom vsaj delno vsi enaki. Da državne gledajo po TV, lokalne pa jih ne zanimajo, saj je po njihovem mnenju dovolj drugih. Manjšina, ki je zabeležila, da jih obiskuje, pa pravi, da prihajajo zaradi službenih obveznosti, zaradi nastopajočih, svoje zavednosti, da gre za spoštovanje in doživljanje praznika, zaradi spodobnosti, patriotskega čuta. Spet tretji jih obiskujejo, ker na njih večkrat tudi sodelujejo. Četrti pa, ker se na ta način praznuje.
Čas in prostor idealne prireditve
Ura in pol. Daleč največ, kar 61% vprašanih ugotavlja, da je to pravšnji odmerek časa, da se še da slediti vsebini, dokler je še zbranost prisotna. Devetim odstotkom ljudi pade koncentracija po 45 minutah, različnih drugačnih mnenj (npr. da je idealno 60 minut) pa je 7%. Za večdnevno prireditev (festival) se je odločilo 17% vprašanih, kar festivalom ponuja dobro osnovo. Najraje kar ves dan, pa bi se udeleževalo prireditve 6% vprašanih.
8
logaške novice - oktober 2015 - št. 10	8
praktikumi
Festival? Vsekakor.
89% jih pravi, da je festival vsekakor dobra ideja za Logatec, ki ima izredno dobro prometno lego, želja po različnih dogodkih in povezovanju slednjih in njihovih ustvarjalcev je prisotna pri večini odgovorov. Devet vprašanih pa tej ideji nasprotuje, saj so jih zmotili nekateri letošnji predvsem glasni glasbeni dogodki v Gorenjem Logatcu, ki pa so po mnenju večine ustrezali logaški populaciji tako po izboru glasbe oz. vsebine kakor po trajanju.
Kraj prireditve in možnost parkiranja izredno pomembna
57% pravi, da prostor odloča o tem, ali se bodo udeležili prireditve ali ne. Kateri prostor je pravi zanje? 48% vprašanih se prireditve najraje udeleži na prostem, 32% pa v dvorani. Zelo malo se jih je odločilo za druge podane izbire prostora; za šolske 6%, za cerkev 4%, za gostilno 3%, za gasilski dom 2%. 67% jih pravi, da obiskujejo prireditve tudi v sosednji krajevni skupnosti, 33% jih ne. Za 56% vprašanih je možnost parkiranja ob obisku prireditve zelo pomembna, samo 9% nič ne pomeni, če lahko parkirajo v bližini prizorišča, 35% pa je parkiranje srednje pomembno.
Narodni dom Logatec - čim prej novega
49% je všeč njegova lokacija, 22% ni zadovoljnih z notranjo opremo, 18% ni všeč nič, kar je z njim povezanega, 17% moti starost, 10% motita zunanjost in zrak, 15% so všeč prireditve, ki so v njem. 9% pa gre na živce razporeditev prostorov. Ostala všečna in nepriljubljena področja so zasedla manj odstotkov glasov. Velika večina si želi novega kulturnega doma, ki bi bil prilagojen tudi invalidom, imel veliko boljšo akustiko. Moti jih zastarelost in obrabljenost, parter brez nagiba tal, sedeži na balkonu, ki so brez zamika, in zadušljiv zrak. Motijo jih neustrezen oder in garderobe ter porazne sanitarije, zastarela tehnična oprema odra, vonj po plesnobi in majhnost.
Potencialni drugi prireditveni prostori
Večina vprašanih bi se podala na prireditev na območju občine, kjer slednjih še ni bilo ali pa jih ni bilo veliko. Med predlogi so največkrat izpostavljeni: izobraževalni center RS za zaščito in reševanje - enota Logatec (vojašnice v Blekovi vasi), Mare-ke, Grad Logatec in Grajski park, Lanišče,
Planinsko polje, Logaško polje, območje Doma starejših Grapovčnik, Sekirica, Za-polje, park med Krpanom in Mercatorjem, pri Spominski kapelici padlim v 1. svetovni vojni, Naklo (hrib), večkrat pa se pojavi »nov Narodni dom Logatec« (opomba: pri večini teh lokacij so določene omejitve, kar ima za posledico neizvajanje prireditev na teh krajih).
Kje občani izvedo za prireditve?
Največ preko plakatov. Tako jih za prireditev izve kar 20% vprašanih. Zelo močno oglaševalsko sredstvo so Logaške novice s 16%, prijatelji jim povedo v 10%, 9% jih izve preko facebooka, preko elektronske pošte in letakov pa 7%. Na TV Lep jih dobi informacijo 7%, 5% na logatec.si, v 3% jim za dogodek povedo sorodniki, slišijo na Radiu 94 ali preberejo v Notranjsko primorskih novicah. 2% jih izve v gostilni, preko spletišč organizatorjev in na napo-vednik.com, 1 % v brošurah in turističnih vodičih, preko drugih radijskih postaj in na portalu Novice z Notranjske. Pod drugo so navedli še osebna vabila, internet in Knjižnico Logatec. Najav za dogodke na Logaškem pa vprašani še niso zasledili ali pa jih ne iščejo na spletu Notranjsko primorskih novic in v dnevnem časopisju.
Pomanjkanja kulturnega dogajanja ni, bi pa imeli več prireditev in predvsem kino
52% vseh vprašanih ne čuti pomanjkanja kulturnega dogajanja na območju občine, 41% ga čuti, 7% vprašanih se ni opredelilo. Na vprašanje, ali bi si želeli več prireditev, ni odgovorilo 10% vprašanih, 28% jih je zadovoljnih s sedanjim stanjem, 62% pa si želi več prireditev. 57% vprašanih jih obiskuje kino predstave, 53% bi obiskovali kino predstave tako v dvorani kot na prostem, 19% bi bilo zadovoljnih z ogledom predstave na prostem, 27% pa v kinodvo-rani. Kino - predvajalec bi si moral priskrbeti vse filmske žanre, saj nekega posebej izstopajočega ni.
Najbolj všečne prireditve
Hibrid največkrat podanih odgovorov pri v naslovu navedenih področjih so naslednje prireditve: Gregorjev sejem, Logaško poletje, Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec, Gala novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile, Abonma
komedije, predavanja v knjižnici, gasilske veselice, Kmečki praznik na Medvedjem Brdu, prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dramska predstava na prostem ŠKD Vrh, Večer pri vodnjaku, slavnostna seja Občinskega sveta ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj, prireditev ob dnevu državnosti, Poletje v Rovtah, Rock in Rovte, prireditve JSKD, decembrska prireditev Twirling kluba logaških mažoret, Festival Veris - kot je nekdaj bil, LogaLajf in Koncert Dan ljubezni.
Najbolj prepoznavna društva v Logatcu
Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec je dobilo 18% glasov, KUD Adoramus 12%, Mladinsko športno - kulturno društvo Dlan na dlan 10%, Kulturno društvo Simfonični orkester Cantabile 9%, Klub logaških študentov 8%, po 6% gasilci in Twirling klub logaških mažoret, 4% vprašanih se je odločilo za odgovor »ne vem«, po 3 % glasov so dobili Društvo likovnikov Logatec in Pevsko društvo Logatec, 2% vprašanih je glasovalo za Društvo Univerza za 3. življenjsko obdobje, Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec, Planinsko društvo Logatec, Društvo Ognjič, Društvo upokojencev Logatec in Literarno društvo Zeleni oblaki, po 1% glasov pa so prejeli naslednji našteti: Aikido, Balinarsko, cerkev, Dramsko društvo (Sezuti čevelj), Društvo upokojencev, Košarkarsko društvo, Kulturno dramsko društvo Vrh Sveti trije Kralji, Kulturno-turistično društvo Hote-dršica, Nogometno, Odbojkarsko, Pedenj-ped, zdravstvena služba, ZŠAM in Dom ostarelih.
Vsem sodelujočim pri analizi stanja na področju kulture se najlepše zahvaljujemo za njihovo oceno stanja.
Občinska uprava
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
9
IDRUZBA
OBČINSKE NAGRAJENKE LETOS IZ PEDAGOŠKIH IN GASILSKIH VRST
Na občinski praznik, ki ga v Logatcu praznujemo 20. septembra, so tudi letos, tradicionalno, podelili občinska priznanja. Spominski plaketi z znakom sta pripadli Prostovoljnemu gasilskemu društvu Hotedrši-ca ob 110. obletnici obstoja in delovanja v dobro skupnosti in Katarini Dolenc za dolgoletno nesebično delo z odraščajočimi otroki v okviru skupine Nazaret. Občinsko priznanje Častni občan Občine Logatec pa je prejela Metka Rupnik za njen prispevek v vzgoji in izobraževanju mnogih logaških generacij.
»Vesel sem, da živim v občini, ki ima prek 200 magistrov in doktorjev znanosti, 6-odstotno brezposelnost, številne dokončane investicije in pomembne načrte za prihodnost,« je na proslavi ob prazniku Občine Logatec med drugim dejal župan Berto Menard. V nadaljevanju je spomnil na aktualne prihode beguncev, ki si, pravi, iščejo prostor pod soncem, in vnovič pozval k strpnosti.
Hotenjski gasilci že 110 let v službi ljudstva »na pomoč«
Z namenom gašenja požarov je bilo pred 110 leti ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Hotedršica. Prvi požar so gasili na Ravniku, leta 1906, v Hotedršici pa so šli prvič v akcijo 1908.
Število članov društva je iz leta v leto raslo, 1925. so sezidali gasilski dom, 1931. pa kupili motorno črpalko. Po vojni se je tradicija gasilstva nadaljevala. Leta 1968
so se odločili za prenovo gasilskega doma.
Društvo danes šteje 140 članov, od tega kar prek 70 operativnih. V društvu aktivno delujejo komisije za starejše člane, članice in mladino. Skupaj s člani se redno udeležujejo vseh tekmovanj, se srečujejo na izobraževanjih, posvetih in drugih aktivnostih v in zunaj kraja.
Na predlog Gasilske zveze Logatec so hotenjski gasilci ob 110. obletnici v službi ljudstva »na pomoč« prejeli omenjeno občinsko priznanje, ki ga je na prireditvi prevzela predsednica Darja Merlak.
Ustvarjalne delavnice Katarine Dolenc za boljši jutri
Katarina Dolenc - Kati, že več kot 20 let svoje znanje in veselje deli na ustvarjalnih delavnicah skupine Nazaret, ki združuje predvsem osnovnošolsko mladino in deluje v okviru Društva Mladinski center sv. Nikolaja. Poleg ustvarjalnih delavnic, kjer udeleženci pridobivajo spretnostne veščine in znanja, ki so danes pogosto žal spregledani, pa imajo delavnice za vse udeležence prav posebno dodano vrednost, saj mladi pridobivajo in razvijajo tudi pomembne socialno-družbene veščine. Poleg ustvarjalnih delavnic pa Katarina Dolenc približuje ljubezen do nastopanja vsem tistim, ki jih zanima dramska igra, saj lahko prve izkušnje z igranjem in nastopanjem pridobijo prav pod njeno taktirko. Na predlog občanke Mire Celarc Jereb je Katarina Dolenc prejela Spominsko plaketo z znakom.
Metka Rupnik - ravnateljica z izjemnim posluhom za učence in šolo
Na predlog kolektiva OŠ 8 talcev Logatec s prvopodpisano Bojano Breznikar je občinsko priznanje Častni občan Občine Logatec za prispevek v vzgoji in izobraževanju mnogih logaških generacij prejela Metka Rupnik, dolgoletna ravnateljica OŠ 8 talcev, uni. dipl. pedagoginja in učiteljica matematike.
Rupnikova v svojem življenju zelo uspešno združuje dva, zanjo zelo pomembna vidika delovanja, pedagoškega in podjetniškega v smislu izboljševanja sistema. Sprva v vlogi učiteljice matematike na OŠ 8 talcev Logatec mnogim ostaja v spominu kot učiteljica in razredničarka z izjemnim posluhom za učence, človeka. Šolo je vodila do upokojitve leta 2012. »Ravnateljica, ki globoko razume, da vodenje šole zahteva predvsem odličnega pedagoškega vodjo, hkrati pa spretnosti sposobnega podjetnika. Je oseba, ki poseduje odličnost obeh načinov vodenja. Imela je jasno vizijo razvoja šole, vključno z načrtnim izobraževanjem vseh zaposlenih,« je bilo med drugim povedano v obrazložitvi. Največja logaška šola se je v času njenega vodenja razcvetela tako glede materialnih pogojev kot na pedagoškem področju. Tudi zaradi njenih velikih prizadevanj imajo Laze še vedno svoje izo-braževalno-kulturno središče v Podružnični šoli Laze. Odpiranje šole lokalnemu okolju ter stalna skrb za povezanost z njim sta naslednji značilnosti njenega načina vodenja. Metka Rupnik tudi danes vodi šolo. V Logatcu od septembra 2013 predseduje upravnemu odboru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Logatec, ki vnaša novo kvaliteto v izobraževalne možnosti Logat-čanov.
Mešani pevski zbor Adoramus, ki je letos poleti prejel prestižno priznanje na tekmovanju v Ohridu, je prireditev glasbeno obarval in jo tudi zaključil, in sicer v mednarodnem duhu, kot se v tem času spodobi.
Blanka Markovič Kocen
10
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
nasproti hoferja spar

družbah
Na 7. redni seji občinskega sveta so se logaški svetniki odločili, da Tatjana Selan ostane v Svetu zavoda vrtec Kurirček, potrdili osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), s katerim bodo določili merila in pogoje, pod katerimi bo lahko na zemljišču poleg Hoferja svoj trgovski center postavil tudi Spar. Svetniki so potrdili tudi nove cene komunalnih storitev.
Selanova ostaja v Svetu zavoda vrtec Kurirček
Po izteku mandata ravnateljici Fridi Ru-pnik do zaključka razpisa vrtec vodi vršilka dolžnosti Brigita Česnik, medtem ko je Tatjana Selan, predstavnica občine v Svetu zavoda vrtca Kurirček na zaprtem delu seje - župan jo je zaprl zaradi varstva osebnih podatkov - dobila podporo, da v Svetu tudi ostane.
Kot je uvodoma pojasnil predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Boris Hodnik, je razpis za novo direktorico Vrtca Kurirček še vedno odprt. »Gre za to, da trije predstavniki občine niso uspeli uskladiti stališča v svetu zavoda, zato se je mandatna komisija glede na navodila in sodno prakso odločila, da zadevo prenese na občinski svet, ker sama nima pristojnosti odločanja.«
Zgodba se vleče že dalj časa, Selanova pravi, da skozi oba njena mandata, ko med zaposlenimi in med njimi ter starši ni bilo medsebojne komunikacije. Rupnikovi očita, da ni imela odprtih vrat za starše, otroci pa da niso imeli enakih možnosti. Na problem so že dalj časa opozarjali tudi na sejah vrtca, kar je, tako Selanova, razvidno iz zapisnikov.
Frida Rupnik te navedbe zanika kot izmišljene, medtem ko sindikalistka Nada Cin-drič pojasnjuje, da so trditve, da si je želela sama zasesti mesto ravnateljice, smešne, češ da se zaveda, da za kandidiranje nima pogojev. Kaj več pa bo najbrž pokazala tudi napovedana revizija v vrtcu.
S Sparom varnejša pot do Sekirice
Svetniki so le z manjšimi pripombami potrdili osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), s katerim bodo
določili merila in pogoje za postavitev trgovskega centra Spar na zemljišču poleg Hoferja. Občani bodo s tem pridobili pločnik tudi do Sekirice, kar so ocenili kot pozitivno, imeli pa so pomisleke glede zelenih površin, češ da bo slednjih premalo. Direkcija za ceste bo namreč ob gradnji trgovskega centra rekonstruirala del državne ceste, po zagotovilih Petra Lovšina iz družbe Urbania, kjer pripravljajo OPPN, bo urejen tudi pločnik od stanovanjske soseske Sončni Log, mimo Hoferja do Ceste talcev, ki prečka državno cesto in pelje proti Sekirici.
Svetnik Janez Ovsec (NSi) je imel pomisleke zaradi degradacije prostora, okoli stavbe bi si namreč želel več zelenih površin. Po njegovem mnenju se krajinska arhitektura Logatca zelo slabša.
Zemljišče, kjer bo stal Spar, je veliko 7.000 kvadratnih metrov, od tega naj bi sama stavba merila 2.000 kvadratnih metrov. Po OPPN-ju so na tem območju dovoljene restavracije in točilnice, stavbe za storitvene dejavnosti, trgovske in druge poslovne stavbe.
Zainteresirana javnost je lahko do 1. oktobra oddajala ustne in pisne pobude na javno razgrnjen OPPN, do katerih bo občina morala zavzeti stališča.
Nove cene komunalnih storitev
Svetniki so potrdili tudi nove cene komunalnih storitev - oskrbe s pitno vodo, odva-
janja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in ravnanja s komunalnimi odpadki - ki so začele veljati s 1. oktobrom. Uporabniki bodo v prihodnje plačevali nižje cene za ravnanje s komunalnimi odpadki, cene za oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode pa se bodo nekoliko povišale. Znesek mesečne položnice za gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod in javno kanalizacijsko omrežje, bo v povprečju višji za 1,88 evra. Povišanje je posledica odprave subvencij, ki jih je Občina Logatec do sedaj dodeljevala gospodinjstvom. Za gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod in imajo greznico ali malo komunalno čistilno napravo, bo kljub odpravi subvencij znesek mesečne položnice v povprečju nižji za 1,37 evra. Na položnicah za gospodinjstva, za katera izvajamo samo ravnanje s komunalnimi odpadki, bo znesek v povprečju nižji za 6,39 evra. Omenjeni podatki veljajo za štiričlansko družino s povprečno porabo vode 12m3 na mesec.
»Komunalno podjetje Logatec je pri izračunu novih cen upoštevalo določbe Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, razlogi za spremembo cen in način izračuna cen pa so prikazani v elaboratih posameznih javnih služb, ki so dostopni na spletni strani podjetja,« je pojasnil direktor KPL dr. Boštjan Aver.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
11
idruzba
v logatcu septembra sprejeli begunce
PRIPRAVLJENI TUDI ZA NAPREJ
Ob povečanemu številu beguncev na slovensko-hrvaški meji in sporočilu, naj bi se naposled napolnili tudi namestitveni center za begunce v ICZR Logatec, so se že v petek, 18. septembra, in v soboto, 19. septembra, sešli vodstvo operativnega dela štaba Civilne zaščite in
logistična podpora, da bi se čim učinkoviteje pripravili na prihod beguncev.
Kot je bil obveščen stab CZ, je v popoldanskih urah v Logatec iz Postojne in Brežic prispelo do sto oseb, ki so jih namestili v ICZR Logatec.
Ves večer in del noči s sobote na nedeljo so predstavniki CZ s prostovoljkami OZRK Logatec in tabornikov Rod Srnjak popisovali in dostavljali oblačila in obutev tega potrebnim beguncem ter jim ponudili obroke hrane. Ekipa za logistiko in podporo -taborniki in Klub logaških študentov - so usmerili v pomoč pri dodatnih pripravah za opremljanje nastanitvenih zmogljivosti v ICZR Logatec. Iz skladišča CZ so dostavili 200 jogi-odej za potrebe beguncev. Enake >o dejavnosti so se nadaljevale vso nedeljo do
§ 3. ure zjutraj.
«
cq Predstavniki Civilne zaščite so beguncem | razdelili načrte poti do železniške posta-^ je in vozne rede vlakov. Sobotna skupina beguncev, pretežno družin, je že v nedeljo zjutraj zapustila Logatec, v ponedeljek dopoldan pa so pot nadaljevali tudi begunci, ki so prispeli v nedeljo.
Štab CZ Logatec
obisk
DRZAVNI SEKRETAR ŠEFIC POHVALNO O NASTANITVENIH KAPACITETAH V LOGATCU
V petek, 2. oktobra, se je v Logatcu mudil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki si je na povabilo župana Berta Menarda ogledal nastanitvene kapacitete v Izobraževalnem centru Uprave RS za Zaščito in reševanje v Blekovi vasi. Visokega gosta sta poleg župana spremljala še Damjan Barut, namestnik poveljnika Civilne zaščite Logatec, in Janko Petrovič, vodja
logaškega nastanitvenega centra. Z državnim sekretarjem so se iz upravne stavbe odpravili v apartmajske objekte, ki jih je Šefic označil kot nadstandardne, primerne predvsem za ranljive skupine, to je za družine z otroki. »Takega standarda begunci niso deležni niti v nemških nastanitvenih centrih,« je dejal.
Predstavniki logaške občine so Šeficu pojasnili, s da o morali prenoviti le eno od obeh
apartmajskih stavb, medtem ko bodo v bivalne kontejnerje namestili še grelce. Prav na dan obiska je bil v Centru vzpostavljen tudi Wi Fi. Nekaj minut se je gost s spremstvom zadržal tudi v jedilnici nastanitvenega centra, ki sprejme okoli 120 ljudi, medtem ko je Uprava RS za zaščito in reševanje za kuhinjo angažirala zunanjega izvajalca, ki bi hrano pripravljal tudi za begunce. Šefic je sicer prepričan, da bi kot država morali imeti agencijo za izjemne dogodke, ker slednjih pri nas nihče ne pokriva. Po njegovih besedah do 1.500 azilantov na dan ne bi predstavljalo večjega problema in bi jih lahko popisovali na mejah, v primeru večjega števila pa bi morali delati lokalno in morda uvesti tudi posebne vlake. »Toda za sedaj kaže, da toliko azilantov, kot smo ji sprva pričakovali, ne bo,« je dejal Šefic. »Dokler bo avstrijska meja odprta, težav ni pričakovati, bodo pa te nastopile, če Avstrijci mejo zaprejo, saj bo v tem primeru potrebna trajnejša oskrba,« je dodal.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
12
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
družb
na dan mobilnosti avtomobile zamenjali s kolesi
V okviru Evropskega tedna mobilnosti je v Logatcu potekal športni dan, ki so se ga na kolesih skupaj s tukajšnjimi osnovnošolci in učitelji udeležili tudi člani ZŠAM, policisti in občinski inšpektor. Rovtarski osnovnošolci so kolesarili na Vrh Svetih Treh Kraljev. V Knjižnici Logatec so pozvali k obisku na kolesih.
Kolesarska karavana je izpred osnovnih šol Tabor in 8 talcev krenila že v jutranjih urah, po obveznem pregledu koles in uvodnih pojasnilih spremstva. Kolesarili so po ulicah Logatca, kjer sta policist Blaž Alič (na fotografiji desno) in občinski redar Jure Plečnik (na fotografiji na sredini) otrokom tudi na samem terenu (v prometu) razložila nevarne situacije, praktično pa so prikazali tudi varno vožnjo s kolesom po najbolj prometnih ulicah. »Občinsko redar-stvo Občine Logatec veliko pozornosti namenja predvsem preventivi in vzgoji v cestnem prometu, ki je nedvomno velika dodana vrednost za naše bodoče generacije, čeprav ni v statistiki nikjer zabeležena, cilj le-te pa je dvigniti nivo prometne kulture pri vseh bodočih udeležencih v prometu,« je poudaril inšpektor Plečnik.
Učenci obeh omenjenih šol so se dopoldne srečali pred logaškim Narodnim domom, kjer so se pomerili na poligonu, medtem ko so svoj program športnega dne na kolesih opravili tudi v OŠ Rovte.
Tudi v knjižnico s kolesi
V Knjižnici Logatec so pozvali mlade bralce in njihove starše, naj se s kolesi pripeljejo do knjižnice. Tam jih je pod lipo čakala ka-mišibaj predstava v izvedbi Simone Kavčič, zatem pa so si imeli priložnost izdelati vetrnico za na kolo v ustvarjalni delavnici z Ano Mrzlikar.
Besedilo in foto: Metka Bogataj, Brane Pevec, Urška Orešnik, Blanka Markovič Kocen, Alen Bogataj
Rovtarski šolarji s kolesi na Vrh Svetih Treh Kraljev
Način potovanja se vedno bolj seli za volan avtomobilov in drugih hrumečih in smrdljivih izpustov polnih prevoznih sredstev. Udobnost je seveda na prvem mestu. A ozaveščenost o bolj zdravem in aktivnem življenju v zadnjem času spet veliko vlogo daje kolesu in vožnji z njim kot zelo priročnem in primernem, lahkem in seveda čistem načinu premikanja iz kraja v kraj.
V Rovtah so v tednu mobilnosti sredi septembra tej dejavnosti posvetili kar cel športni dan. Učenci predmetne stopnje, ki imajo že kolesarski izpit, so s seboj pripeljali kolesa, ki so morala seveda biti primerno opremljena, pa čelade so si nadeli na glavo in se pod spremstvom podali na Vrh Svetih Treh Kraljev. V dveh skupinah so prekolesarili spuste in vzpone in se vrnili v šolo, kjer jih je kolesarski strokovnjak poučil nekaj pomembnih reči o kolesarstvu in kolesih. Da je bilo kolesarjenje ta dan še bolj varno kot sicer, so poskrbeli policist Blaž Alič, zdravnica iz ZD Logatec dr. Katarina Turk ter član inšpekcijske službe iz Logatca Jure Plečnik. Da smo lahko odrasli mladim vzor, ne le v besedah ampak tudi v dejanjih, je dokazal tudi ravnatelj Mitja Turk, ki je prav tako na kolesu pospremil učence na trasi do Vrha.
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
13
idruzba
japonski gasilci obiskali logatec
Z gosti in županom pred gasilskim domom v Dolenjem Logatcu
Dolnjelogaške prostovoljne gasilce so prvi septembrski teden obiskali predstavniki Gasilske zveze Japonske s predsednikom Toshifumijem Akimotom na čelu. Ob robu konference v Zagrebu se je namreč japonska delegacija odločila obiskati tudi bližnjo Slovenijo. Gostje so se pred obiskom Logatca zadržali
v Ljubljani, nad katero niso skrivali navdušenja, po pogovoru z županom Bertom Menardom in predstavniki PGD Dolnji Logatec ter ogledu gasilske postaje pa so se napotili v Postojnsko jamo. Kot je uvodoma pojasnil župan Berto Me-nard, imamo v Logatcu sedem prostovolj -nih gasilskih društev, pohvalil pa se je z
velikim številom šoloobveznih otrok med gasilci. Povedal je, da občina za delovanje prostovoljnih gasilskih društev namenja tri odstotke proračuna, kar je približno 180 tisoč evrov.
Pobudnica obiska je bila logaška gasilka in nekdanja visoka funkcionarka Marinka Cempre Turk, ki se je lani septembra udeležila prve gasilske ženske konference na Japonskem. Predsednik gasilske zveze Japonske je bil med drugim navdušen tudi nad vključevanjem mladih v gasilske vrste, s čimer se na Japonskem ne morejo pohvaliti. Povedal je še, da imajo 860 tisoč gasilcev, vendar je glede na število ljudi to veliko manjši odstotek kot v Sloveniji. Župan je gostom ob koncu prijateljskega pogovora izročil simbolična darila, med drugim potico in knjigo, slednji pa so slovenske gostitelje obdarili s tradicionalnim kimonom - opravo japonskih gasilcev in še nekaj tradicionalnimi spominki.
Blanka Markovič Kocen Foto: Blaž Korenč
zavod zeleni zep organiziral 1. pohod ob rimski dediščini
oleti je Zavod Zeleni žep organiziral 1. Pohod ob rimski dediščini. Pohodniki smo se zbrali na križi-
šču v Kalcah pri odcepu za Podkraj-Hru-šico. Pot nas je vodila mimo stare meje med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo, po makadamski cesti mimo tako imenovanega »Zasutega mesta«, kjer naj bi bila v rimskih časih zadnja postaja pred vzponom na Hrušico. Po stari rimski cesti smo pot nadaljevali do Lanišča (edinega restavriranega objekta Rimskega zapornega zidu oz. Claustre Apium Juliarum). Sledilo je rimsko okrepčilo z rimsko malico in vrnitev na izhodiščno točko. Vsak pohodnik je prejel še spominek na 1. Pohod ob rimski dediščini. Razšli smo
se dobre volje z obljubo, da se naslednje leto spet snidemo.
Besedilo in foto: Matjaž Kurent
14
logaške novice - november 2015 - št. 11
rovte: slovesno ob dnevu spomina
NA ŽRTVE VSEH TOTALITARNIH REŽIMOV
družba/generacijei
Praznik obeležujemo na dan podpisa sporazuma Molotov - Ribbentrop, s katerim sta si nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza 23. avgusta 1939 razdelili Vzhodno Evropo. Ta dogodek je bil praktično dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva. Protesti, s katerimi so opozarjali na komunistične zločine, so se leta 1989 iz zahodnih razširili na baltske države in tako naznanili razpad vzhodnega komunističnega bloka.
Spomin na tragično preteklost
Na ta dan sedaj tudi v Rovtah vsako leto Odbor farnih plošč, VSO Logatec in KS Rovte pripravijo spominsko sveto mašo in kulturni program v spomin na vse žrtve totalitarizmov. S slovesnostjo opozarjajo na tragično preteklost Evrope, spomnijo se žrtev, poudarjajo nujnost obsodbe storilcev in s tem postavitev temeljev sprave, ki bi temeljila na resnici in spominu. Sveto mašo je ob somaševanju duhovnikov daroval g. Franc Maček, ki je v svoji pridigi izpostavil silno moč skrivnosti odpuščanja. Poudaril je nujnost molitve za vse žrtve, njihovo trpljenje. Moliti pa je treba tudi za njihove krvnike, saj oni zaradi svojih dejanj še posebno trpijo.
Kulturni program
V kulturnem programu zunaj cerkve je množico najprej nagovoril Lenart Rihar,
direktor Rafaelove družbe in član odbora Nove slovenske zaveze. Spomin je posvetil našemu rojaku msgr. Janezu Hladniku, po rodu iz Petkovca, ki je od argentinskega predsednika Perona izposloval dovoljenje za sprejem 10.000 Slovencev in katerega 50. obletnico smrti obeležujemo letos. Po njem je v Argentini tudi poimenovana ulica.
Vse prisotne je z odločno in jasno besedo nagovoril tudi dr. Janez Zorec, sin beguncev (mati je bila iz Rovt), rojen v Argentini. Danes svetovno znani astrofizik je s povsem drugega zornega kota obelodanil vojno in povojno dogajanje v Sloveniji. Odlično je opisal tudi dejansko stanje duha v domovini danes. Govor je objavljen na spletni strani župnije Rovte.
Pahor: nikoli več se ne oddaljimo od demokracije
Na koncu pa je obiskovalce in vso slovensko javnost nagovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na lastno pobudo je prišel v Rovte in s tem dal organizatorjem in slovesnosti posebno priznanje in dodano vrednost. Iz Rovt je pozval vse Slovence in Slovenke, naj se nikoli več ne oddaljimo od demokracije in naj nikoli več zaradi kakršnekoli ideologije ne dvigne roko brat nad brata. V kulturnem programu je sodeloval Domoljubni pevski zbor, Logaški trobilni kvartet in Ivanka Mivšek.
Ves čas prireditve je bila v župnišču odprta razstava o msgr. Janezu Hladniku.
Robert Albreht
MIHAEL DOPOLNIL 102. LETO
Naš najstarejši krajan in obenem tudi najstarejši občan Mihael Jeršič iz Rovt je 28. septembra dopolnil 102. leto. Rojen je bil leta 1913 v Rovtah. Starša sta mu umrla v zgodnji mladosti. Po bratovi zaslugi ter z veliko vnemo se je izučil za orodjarja. V svojem poklicu se je kasneje še izpolnjeval in postal vodja za zahtevna dela na vodovodnih in ogrevalnih napravah. Delal je v različnih podjetjih po Sloveniji, Jugoslaviji in nekaj časa tudi v Nemčiji. Po upokojitvi se je zopet preselil v Rovte, kjer že 46 let sam živi na svojem rojstnem domu. Občasno ga za krajši čas obiščejo sinovi, ki sicer živijo drugod po Sloveniji.
Mihael je še vedno bistrega duha in močne volje. Tudi to jesen je vzel v roke motorno
žago in pomagal pri pripravi drv za zimo. Večinoma še sam poskrbi zase, a vsega le ne more, zato mu je pomoč sosedov zelo dobrodošla.
Ob njegovem rojstnem dnevu smo ga člani ŽK Rovte obiskali na njegovem domu. Zaupal nam je, da ga še vedno močno zanimajo tako novice iz Slovenije kakor tudi iz sveta. Redno posluša Radio Ognjišče ter prebira tednik Družino, televizijo pa je odklopil. Na morje bi sicer odšel, vendar ni časa, saj je treba postoriti še to in ono. Za zapeček pa bo sedel kdaj kasneje, ko bo že star.
Želimo mu še dolgo mladost in obilo zdravja.
Janez J.
15	logaške novice - november 2015 - št. 11

igeneracije
rovte dobile enega najlepših vrtcev v sloveniji
Po dolgih letih čakanja na novi vrtec so župan Berto Me-nard, predsednik KS Viktor Trček in občinski svetnik Rafael Cepič (na sliki zgoraj), ki se je dolga leta boril za izgradnjo vrtca v Rovtah, ob aplavzu prisotnih 18. septembra prerezali trak, rovtarski župnik Janez Petrič pa je novo stavbo vrtca tudi blagoslovil.
Petek, dan za začetek, bi lahko rekli dogajanju, ki je tisti dan zasenčilo vse druge dogodke v Rovtah in bližnji okolici. 18. september 2015, lep, sončen in prijetno topel dan je na nov, povsem spremenjen prostor pred farno cerkvijo privabil številne obiskovalce, ki so želeli z obiskom na svoj način prispevati k pomembnosti dogodka. Rovtarji so nanj čakali precejšnje število let. Vrtec je bil najprej nekaj ne najbolj nujnega v tedaj še mali vasici, a razvoj in vse večji porast prebivalstva je zahteval ali, bolje rečeno, želel, da se otroško varstvo tudi v Rovtah uredi po željah krajanov. A kot pravi pregovor, je potrpljenje božja mast, tako je tudi tokrat potrpljenje rodilo kar bogat sadež v obliki enega najlepših, najbolje opremljenih in najsodobnejših vrtcev v Sloveniji. Ko je zadnje mesece zgradba dobivala svojo končno podobo, kar nismo mogli skriti navdušenja in nestrpno smo čakali ta veliki dan. Otroci, njihovi starši in vzgojiteljice ter vzgojitelji so na čast temu dogodku prav po otroško razposajeno pripravili prijeten program. Svoje so dodali tudi nekdanji »vrtičkarji«, sedaj že osnovnošolci, srednješolci in celo že odrasli mladeniči in mladenke, ki so s pesmijo, zapeto in zaigrano, popestrili slovesnost. Seveda so bili najbolj prisrčni prav tisti, ki jim je vrtec namenjen. To so malčki tja do šestega leta starosti. S svojo sproščenostjo, morda tudi nekoliko z zadrego ali strahom so zavzeli prostor in spletli
barviti venček radosti, kjer se ne ocenjuje nastop, ampak le umetniški vtis. In ta je bil seveda ocenjen z najvišjo oceno. Kako pa naj bi bilo drugače, saj so prav otroci najbolj izvirni, neposredni, četudi ne ujamejo še vseh molov in durov, pa tudi ne vseh plesnih korakov in ustreznega ritma.
V Rovtah vse več otrok
Kako je vrtec Rovte nastajal, sta prisotnim vsak na svoj način povedala župan Občine Logatec Berto Menard, ki je poudaril pomen skrbi za otroke in varstvo le-teh, predsednik KS Rovte Viktor Trček pa je na kratko orisal pot od komaj nekaj več kot deset vpisanih otrok v rovtarski vrtec pa vse do danes, ko se število otrok v organiziranem varstvu že bliža trimestnemu. Pot seveda ni bila lahka, poceni in hitra, zato je morebiti veselje še toliko večje in bolj pristno. Najpomembnejši trenutek pa je bil seveda simboličen prerez traku in uradno odprtje nove pridobitve. Župan Berto Menard, predsednik KS Viktor Trček in občinski svetnik Rafael Cepič, ki se je dolga leta boril za izgradnjo, so ob aplavzu prisotnih prerezali trak, rovtarski župnik Janez Petrič pa je novo stavbo vrtca tudi blagoslovil. Da se je prireditev lepo in v veselem vzdušju zaključila, sta poskrbela še Uroš in Miha, ki sta iz svojih prijateljic »frajtoneric« privabila živahne zvoke in tako na najlepši možni način zaključila res prelep in slovesen dan. Obiskovalci so si seveda lahko ogledali tudi notranjost, ki je z eno besedo prekrasna. Z veliko volje in vloženega dela zaposlenih se bodo skozi ta vrata vsak dan vračali mali navihanci in kar je zelo pomembno: vedno več jih je v naših lepih Rovtah.
Ob okusnem golažu, domačem kruhu in slastnem pecivu izpod rok domačinov in domačink se je popoldne prevesilo v večer. Sproščen pogovor, veseli obrazi in dobra volja so dokaz, da ljudje še imamo trenutke, ko smo radi skupaj in cenimo napredek in dosežke. Poslej varstvo otrok ne bo več skrb mladih staršev in se bo kraj, vsaj kar se tega tiče, lahko uspešno razvijal. Vsem delavcem, ki soustvarjajo otrokov vsakdan pa želimo, da bi malčke čim bolje opremili za nadaljnjo pot v življenje in da bi skupaj tvorili prijetno in toplo okolje, kjer se bo prav vsak otrok počutil vrednega in sprejetega. To jim je v rovtarskem vrtcu vsekakor zagotovljeno. Občini in vsem, ki so zaslužni za to, kar smo dobili, pa en velik HVALA.
Metka Bogataj Foto: Blaž Korenč
16
logaške novice - november 2015 - št. 11
generacijei
upokojenci vztrajajo pri svojih zahtevah
IZOBRAŽEVALNI CENTER UPRAVE RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE V LOGATCU
Prireditev, ki je sestavljena iz treh delov - sprejem gostov, kulturni program in druženje ter zabava - je velik zalogaj in odgovornost za vsako društvo. V kulturnem programu je tudi letos sodelovalo nekaj pevskih zborov iz drugih društev upokojencev, tako iz cerkniškega, rovtarskega in starotrškega, pridružil pa se jim je tudi Ženski pevski zbor društva invalidov in upokojencev Logatec. Vsak zbor je zapel po tri pesmi iz svojega programa, ob koncu pa je bil še posebej veličasten skupni nastop vseh štirih zborov. Pod vodstvom zborovodje Matije Logar so ubrano zapeli Ali bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? s solistom Borisom Ruparjem in dve narodni, V dolini tihi in Mi se 'mamo radi.
Srečanja so se udeležili gostje iz ZDUS, predsednik mestne zveze Miran Sedmak, nepogrešljiva Anka Tominc in župan Občine Logatec Berto Menard ter predsedniki društev upokojencev Notranjske regije. Številni upokojenci iz drugih krajev so se na srečanje pripeljali z avtobusi. Organizatorji so pripravili tudi srečelov, celoten izkupiček od prodanih srečk pa bo namenjen izdaji publikacije ob 70-letnici DU Logatec, ki bo naslednje leto.
Dovolj je bilo sedem let zategovanja pasu
Glavni govornik na srečanju, predsednik mestne zveze Marjan Sedmak, je med drugim povedal, da prihaja čas, ko bodo tudi upokojenci zahtevali uskladitev pokojnin. »Dovolj je bilo sedem let zategovanja pasu.« Župan Občine Logatec Berto Menard je poudaril močno povezanost med člani društva, »saj živimo v takih časih, ko moramo delovati kot celota.« Anka Tominšek pa je opo-
zorila: »Če bomo enotni in zahtevali to, kar nam je bilo odvzeto, bomo uspeli. Politika se igra, a z upokojenci jim ne bo šlo lahko.« Za družabni popoldan je poskrbel ansambel Litijski odmev z veselimi vižami, tudi za lačne in žejne je bilo poskrbljeno.
Najpozneje čez leto dni se bodo upokojenci vnovič srečali ob okrogli obletnici logaškega društva.
Besedilo in foto: Vinko Aleksander
LOGAŠKI SKAVTI NA POLETNEM TABORU
Tako kot vsako poletje smo se tudi letos logaški skavti med počitnicami odpravili na poletni tabor. Odkrivali smo lepote Zgornje Savinjske doline: Solčavo, Podvolovljek in okolico. Seveda pa brez zanimivih pustolovščin in odkritij ni šlo. Volčiči so se s časovnim strojem odpeljali v preteklost, kjer so potovali okrog sveta. Spoznavali so različne kraje, običaje, jezike in igre. Reševali so princeso iz rok strašnih ugrabiteljev, spoznali igro kroket in se namakali v mrzli Savinji. Izvidniki in vodnice so ves teden spoznavali zgodbo o Hobitu. Čez dan so gradili tabor, ponoči pa so ga stražili. Noči so jim popestrili tatovi, ki so kradli zastave. Na koncu tabora so izvidniki in vodnice končno našli izgubljeni zaklad in si ga tudi razdelili med seboj. Popotniki in popotnice so se s kolesi odpeljali iz Logatca mimo Vrhnike do Ljubljane. Od tam so pot nadaljevali mimo Brezij na Bled, nato pa še mimo Kamnika na Veliko planino in do Podvo-lovljeka. Med potjo so srečali prijazne ljudi, pri katerih so lahko prespali ali dobili kaj za pod zob. Ohladili so se v vsaki reki, ki jim je »prišla na pot«. Kadar niso kolesarili, so spoznavali sebe in druge, si delili izkušnje, spoznanja, predvsem pa so poizkusili ugotoviti, katera pot ja za njih prava.
Konec tedna smo se zbrali v Podvolovljeku, kjer smo se družili vsi, od najmlajšega, do najstarejšega skavta. Ponoči smo kopali jarke okrog šotorov, da nas v njih ne bi obiskala voda (imeli smo kar precejšen naliv). Čez dan smo spoznavali kontinente sveta,
poslušali predavanje gospoda Karla Gržana, drug od drugega pa smo se učili tudi različne veščine. Skupno druženje smo zaključili s sveto mašo, ki jo je daroval naš duhovni asistent Bogdan Berce, pri kateri so se nam pridružili tudi starši skavtov.
Klara Tomazin
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
17
igeneracije v rovtah se je treslo, a ne od potresa
Vzrok za tresoče Rovte je bila namreč glasba. Glasba, ki lahko združuje staro in mlado. Če je poletje namenjeno bolj veselicam in narodnozabavni glasbi, pa je jesen v Rovtah bolj rokovsko obarvana. Tretji vikend v septembru je bil že kar nekaj časa rezerviran za tako imenovani Rock in Rovte.
V dveh dneh se je na Kovku - bližnjem športnem središču Rovt -zbralo veliko število poslušalcev in ljubiteljev nekoliko bolj udarnih ritmov. Pretežni delež obiskovalcev so bili mladi od blizu in daleč, a opaziti je bilo tudi tiste, ki se že malce otožno spominjajo najstniških dni. Prav je tako, saj so lahko glasbeni okusi tudi zelo različni. Ker so vremenske razmere v tem času lahko zelo spremenljive, je bil dogodek organiziran kar pod šotorom. Ta se je v obeh dneh dobro napolnil, še bolj seveda v soboto, ko je bila na vrsti glasbena poslastica, skupina SIDDHARTA. Organizatorjem lahko izrečemo samo pohvale, da so uspeli dobiti tako znane glasbenike. Pa tudi fantje iz te skupine si zaslužijo ogromen aplavz, da so bili pripravljeni nastopiti na zanje verjetno skromnem festivalu, koncert so izvedli na profesionalnem nivoju in pripravili neverjeten in nepozaben žur.
V petkovem večeru so oder najprej zasedli Seul Océan, to je domača instrumentalna zasedba, ki ji je pripadla čast odpreti festival. Sledili so še Lokal Patrioti, nekdanji Lintverni, stari rokerji iz Ži-rov.
Višek petkovega večera so bili odlični novodobni I.C.E. Na koncu pa so iz Idrije pridigali še Valuk, idrijski black metalisti. Ni kaj, pisano kot sadna kupa, vsega po malo, a na koncu slastno. Sobotni večer je bil v znamenju prej omenjenih glasbenikov, Sid-hartovcev, iz Ljubljane pa so poleg njih prišli in spravili na noge mladi ljubljanski pop rockerji, skupina Strip. Priredbe od AC/DC so za vse ljubitelje starega rocka igrali fantje iz skupine Asi/Dsi. Nekoliko nevsakdanje in malce strašljivo je ime naslednje skupine, Banditi se imenujejo, »špilajo« pa brezkompromisni punk rock. Hotedršica ni tako daleč, da ne bi od tam mogli priti Raz-paljot, mladi, katerih ime zveni nekoliko rusko, a ni bojazni, so sami domači fantje in radi imajo glasbo. Tako kot vsi, ki so ta dva večera rockovsko obarvali.
Letos je bila po enoletnem premoru izvedena 3. edicija festivala Rock in Rovte. Nastopali so že Mi2, Big Foot mama, Zmelkoow, Elvis Jacskon, Prisluhnimo Tišini, Zablujena Generacija ... Joj, koliko znanih imen je že bilo v tako majhnem kraju. To pa ni kar tako, kajne?
A za prihodnost se organizatorji malce bojijo, saj je v okoliških krajih še kar nekaj podobnih dogodkov. Organizacija zahteva veliko energije, dela, usklajevanja in seveda denarnih sredstev. Organizatorji se bodo vedno trudili za atraktiven in kakovosten program. Tu pa jim lahko damo, ŠD Kovk Rovte, posebno pohvalo, ker poskrbijo tudi za tako promocijo, kajti šport in glasba sta tisti dve stvari, ki ne ločujeta, temveč združujeta ljudi. Upamo, da naslednje leto spet trese Rovte že 4. Rock in Rovte. Hvala tudi glavnim sponzorjem Martinšek s. p., Etiketa s. p., in Občini Logatec ter vsem, ki so sodelovali pri uspešni izvedbi.
Metka Bogataj
oš TABOR LOGATEC: SIMBIOZA IN ČAS
Učenci, starši, dedki in babice, sosedje, ki so prišli v četrtek, 24. septembra, popoldne v OŠ Tabor v Logatcu, so zvečer odhajali zadovoljni, ker so preživeli dve urici s tistimi, ki jih imajo radi.
Ob vhodu je bila stojnica, na kateri so pobirali prostovoljne prispevke in se je prihajajoči niso izogibali, saj so vedeli, da s tem prispevajo za šolski sklad za otroke, katerih starši sami ne morejo plačati za dodatne aktivnosti (izleti itd...). Po kratkem uvodnem govoru ravnateljice Miše Stržinar je bilo na vrsti skupno ogrevanje z zumbo. Ste vedeli, da ta ples vključuje tudi račke, ki smo jih plesali že precej let nazaj? Potem pa se je dogajanje preselilo v razrede: v enem so predstavili salso, v drugem klasične plese, v tretjem balet in tako naprej do devetnajste ure, ko je sledil še skupni zaključni ples in sladko presenečenje.
Besedilo in foto: Brane Pevec
18
logaške novice - november 2015 - st. 11
generacijei
zaključek poletnega bralnega izziva v knjižnici logatec
Poletavci so sedaj že tradicionalen poletni bralni projekt, ki sicer poteka v več slovenskih knjižnicah, v Knjižnici Logatec pa sedaj že četrto leto. Projekt je prejel priznanje Slovenske sekcije IBBY 2014 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Letos se mu je po vsej Sloveniji pridružilo več kot 1300 bralcev, starih od sedem do dvanajst let, ki so poleti (vsaj) tridesetkrat brali po pol ure. V Logatcu šte-
vilo sodelujočih iz leta v leto raste, letos je izpolnjene bralne kartončke oddalo kar 85 Poletavcev. Od tega je večina starih od sedem do deset let, pri starejših pa zanimanje za branje žal upada, zato nameravajo ustvarjalci projekta v Mestni knjižnici Ljubljana Poletavce nadgraditi z NajPoletavci, tj. z bralnim izzivom za stare do petnajst let.
V Knjižnici Logatec so Poletavce nagradili z nastopom Andreja Rozmana - Roze, ki
PODARIM DOBIM V LOGATCU
V soboto, 12. septembra, je v Dolnjem
T	j	1	»VV	» V	SVV
Logatcu na dvorišču pred zupniscem potekala izmenjava oblačil in predmetov s povednim naslovom Podarim Dobim.
»Moj dom je prepoln. Prepoln stvari, ki jih ne potrebujem, ne želim, ne uporabljam. Zdi se mi, da me stvari dušijo. Obenem pa mi ves čas manjka - oblačil, pripomočkov ... spremembe.«
Na Ježici v Ljubljani že nekaj let poteka dogodek Podarim Dobim, ki ga organizira tamkajšnja skupina mamic Domačice. In letos smo po njihovem zgledu dogodek pripravili tudi v Logatcu. Gre za izmenjavo oblačil in stvari. Za pobudo, da očistimo domove stvari, ki jih ne potrebujemo in se oskrbimo s kakšno novo, ki nam bo prišla prav. Gre za alternativo množičnemu nakupovanju, ideji »moj otrok mora imeti vse novo«, za protiutež kopičenju smeti. Po vsebini in obisku lahko rečemo, da je dogodek še najbolj pisan na kožo mladim mamicam in očkom, saj se
je nasmejal tako mlade bralce kot njihove starše. Ob koncu je izžrebal tudi nagrajence - letošnja glavna nagrada je bila rolka, ki jo je sponzoriralo podjetje Hervis. Vsi sodelujoči pa so bili nagrajenimi s čednimi poletavskimi majicami in priznanji. Pohvaljeni pa niso bili le otroci, temveč tudi njihovi starši, katerih spodbude veliko pripomorejo pri vzgajanju branih navad.
Urška Orešnik
v prvi vrsti zbirajo (izmenjujejo) otroška oblačila, obutev in igrače. Najbrž v vsaki starševski omari leži par kosov oblačil, ki so jih otroci bodisi prerasli bodisi celo nikoli oblekli. In kakšna igrača, ki se na polici zgolj praši. Da bi bila izmenjava še bolj zanimiva, smo v Logatcu zbirali (in seveda izmenjavali) še nosečniška oblačila, odrasla oblačila (večinoma je šlo za ženska), razne pripomočke za otroke, gospodinjsko opremo, knjige in druge uporabne predmete. S poudarkom, da morajo biti stvari čiste in delujoče.
Po dogodku je nekaj stvari ostalo. Oblačila za najmlajše smo podarili zavodu Živim, nekaj oblačil,obutev in igrač je svoje mesto našlo v skupnem skladišču Rdečega križa in Karitas Logatec, uporabne stvari pa smo odpeljali v Depo Vrhnika. Iskrena hvala vsem, ki ste podprli naš dogodek, prišli ter prinesli in odnesli kako oblačilo ali predmet. Veseli smo bili vaše radodarnosti in hvala, da ste prinesli res lepe, čiste in uporabne stvari.
Bil je res lep dan in upamo, da ta dogodek čimprej ponovimo.
Organizatorki Meta Hozjan in Irena Hozjan ter pridni pomočniki: skavti stega
Logatec 1
logaške novice - oktober 2015 - st. 10
19
ikultura
podobarska delavnica jakoba jeršiča v rovtah
Rovte, ž. c. sv. Mihaela, kip sv. Elizabete Ogrske z levega stranskega oltarja (foto: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU)
Problematika slabo raziskanega podobar-stva v Sloveniji (z določenimi izjemami) se jasno pokaže na primeru delavnice Jakoba Jeršiča v Rovtah.
V Statusu animarum tamkajšnje župnije je zapisano, da je bil rojen 5. avgusta 1869 na Praprotnem Brdu in umrl 15. junija 1921 v Rovtah. Njegovo smrt je zabeležila tudi notica v Glasilu K. S. K. jednote 20. julija 1921 v rubriki Vesti iz Jugoslavije: »Umrl je v Rovtah nad Logatcem podobar Jakob Jeršič. Zapušča vdovo in 9 otrok. Ranjki je bil globoko veren mož. Bog mu bodi plačnik!«. V omenjenem Statusu je zapisano, da naj bi bil poročen trikrat. S prvo ženo Marijo Skvarča naj bi imel dva otroka, z drugo ženo Heleno, ki je bila njena sestra, pa deset (trije so verjetno umrli ob rojstvu ali kmalu zatem);1 predzadnji otrok iz tega zakona, sin Miha (rojen 1913.), še živi.
Vloga Matevža Dežele
Jakob je torej imel v Rovtah podobarsko delavnico in pri njem je bil občasno zaposlen
1 Neujemanje v številu gre verjetno pripisati temu, da so nekateri otroci umrli ob rojstvu (sin Miha se namreč spominja, da je bilo pri hiši sedem otrok).
tudi Matevž Dežela (1845-1924) iz Ledin-skih Krnic pri Idriji. Sin Miha Jeršič, ki živi v domači hiši in je oba opazoval pri delu, pravi, da je bil oče predvsem mizar, kiparska dela pa je prepuščal Deželi. Spomni se, kako je imel ta ob sebi vedno vzorčno knjigo z upodobitvami svetnikov, v katero je ves čas gledal, medtem ko je urezoval v les in ustvarjal kipe.
Sinove besede se nekako ne ujemajo s predstavo, ki jo o Jeršiču dobimo ob prebiranju Kronike župnije Rovte in topografskih opisov Marijana Marolta v njegovem delu Dekani-ja Vrhnika iz leta 1929, ki sta bila podlaga tudi knjigi Upravna enota Logatec. Občina Logatec iz zbirke Umetnostna topografija Slovenije (izšla 2014). V Kroniki je primarna vloga pripisana Jeršiču, kar je povzel seveda tudi Marolt, ki se je za podatke lahko oprl le nanjo. Tako je Dežela na Logaškem pri njem omenjen le enkrat, in sicer kot Jeršičev sodelavec pri stranskih oltarjih v rovtarski župnijski cerkvi.
Jeršič in Dežela sta sodelovala leta 1902 pri predelavi oz. obnovi Tavčarjevih oltarjev (iz leta 1871) v župnijski cerkvi v Hotedršici ter 1909. v župnijski cerkvi na Vrhu Sv. Treh Kraljev in v podružnični cerkvi na Medvedjem Brdu.
Obrtniško delo pred umetnostjo
Da pa je bil Jeršič v prvi vrsti mizar, nam potrjuje npr. tudi dejstvo, da je za podružnično
Rovte, ž. c. sv. Mihaela, kip sv. Lovrenca z desnega stranskega oltarja (foto: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU)
cerkev na Petkovcu v 1. desetletju 20. stoletja izdelal arhitekturo stranskih oltarjev, kipe pa so kupili na Tirolskem in v Franciji. Pri pregledu opusa, ki mu je trenutno pripisan, opazimo tudi očiten razkorak v kvaliteti med slikarskimi in kiparskimi deli. Ohranjeni banderi na Praprotnem Brdu (1895) in na Medvedjem Brdu (1905) ter slika sv. Florijana za tron stranskega oltarja na Ravniku (1903) kažejo veliko okornost in jih lahko pripišemo samo nekomu, ki je deloval na povsem obrtniški ravni in se ni ukvarjal s problemi, kot so anatomija, gubanje draperij ipd. (določen slikarski potencial sicer razkrivajo v Arhivu Republike Slovenije hranjene Jeršičeve mladostne risbe, ki pa ga ni razvil). V tem segmentu torej navedbe v Kroniki in Maroltova atribucija Jeršiču držijo. Včasih je namreč prijel za čopič, o čemer priča tudi napis na prižnici v podružnični cerkvi na Ledinici pri Žireh iz leta 1914, ki pravi, da je pri njeni prenovi »sodeloval Jakob Jeršič podobar in slikar iz Rovt«; glede na to, da je bil na Praprotnem Brdu doma, bi bilo tudi po tej strani logično, da so slikanje tamkajšnjega bandera zaupali njemu (medla barvitost in trdota izdelave se ponovita tudi na drugih dveh omenjenih slikarskih delih). Nasprotno pa kiparsko opremo stranskih oltarjev (nekoliko starejši kip Brezmadežne na evangeljski strani je Ozbičev) in kipa apostolov Petra in Pavla iz 2. desetletja 20. stoletja v prezbiteriju v cerkvi v Rovtah odlikujeta vzvišena resnobnost in mir. Historistični kipi se naslanjajo tako na baročno kot na gotsko izročilo (v naravni velikosti upodobljeni sv. Lovrenc s teatralno iztegnjeno desnico spominja npr. na baročne kipe, sv. Elizabeta Ogrska in Ana pa na gotske sohe). Kipar je posebno pozornost posvečal draperijam, ki se »lepijo« na telo. Po analogijah sta jim sorodna kipa sv. Jožefa z Detetom v župnijski cerkvi v Dolnjem Logatcu in Srca Jezusovega v leta 1908 zgrajeni Kovačevi (Čukovi) kapelici v Rovtah, pa tudi nekateri kipi (npr. sv Dominik in Katarina Sienska) na zgoraj omenjenih stranskih oltarjih v župnijski cerkvi v Hotedršici.
Izpostavljeno Jeršičevo vlogo je verjetno moč razumeti v smislu »izvajalca« in Deželo kot njegovega »podizvajalca«. Dežela je prihajal iz revne družine in čeprav je imel precejšnjo umetniško žilico, je bil ves čas pri-moran delati v delavnicah drugih mojstrov, v tem primeru pri Jeršiču, kateremu so na koncu verjetno pripadle tudi vse zasluge za opravljeno delo.
Simona Kermavnar
20
logaške novice - november 2015 - št. 11
kulturah
juterškovo srečanje v lazah - letos kar 62 ustvarjalcev!
Na povabilo Nataše In Joerga iz Muzeja in Galerije Laze se je tokrat odzvalo rekordno število ustvarjalcev, kar 62 jih je prišlo iz različnih krajev naše dežele in tudi iz zamejstva. Srečanje, že trinajsto, je bilo zadnjo soboto v avgustu. Po zajtrku so se razkropili po okoliških krajih, da bi svoje vtise prelili na platna, v les in druge materiale - na razstavi izdelkov, ki je bila na ogled proti večeru, smo opazili tudi lep klobuk, spleten iz bršljanovih vej. Nataša Prestor je predstavila avtorje in njihova dela, na citrah pa je ubirala strune Mihaela Kuzele iz Pirnič. Ko je pričela tudi peti in smo slišali tisto N'mav čez Izaro, n'mav čez gmajnco, smo ji pritegnili tudi udeleženci srečanja. Luna se je pripeljala na Planinsko polje, likovniki so počasi odhajali z trdno obljubo, da pridejo zopet ob letu osorej.
Vse, ki razstave niste videli, pa vabim, da se po prijetnem sprehodu po Planinskem polju ali pa ob jezeru, ko bo Unica poplavljala, oglasite na Juterškovi domačiji v Lazah. Če pridete s Planinskega polja, potem takoj pri krajevni tabli in križu zavijete levo, druga hiša na desni. Priporočam pa, da se za obisk prej dogovorite. (Keramična delavnica, vaški muzej in galerija Laze - 031 380 398)
Besedilo in foto: Brane Pevec
POZ
REMIKI N
V prejšnji številki Logaških novic smo objavili razveselju-jočo informacijo, da sta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (SI) in Primorsko-goranska županija (HR) v letošnjem letu izvedla projekt, ki razkriva ogromen pomen in potencial rimskih ostalin, ki so locirane tudi na Logaškem.
Izvajalci projekta so raziskali celotno območje, po katerem potekajo ostaline rimskega zapornega zidu, imenovanega Claustra Al-pium Iuliarum. Sedaj potekajo postopki evidentiranja, dokumentiranja, valorizacije, registracije in zaščite te izredno pomembne kulturne dediščine. Javnosti pa jo že predstavljamo preko elektronskih medijev.
Na uradnem spletišču Občine Logatec logatec.si vas na osnovni strani čaka povabilo k ogledu tako spletne strani raziskovalnega projekta claustra.org, kjer so objavljena vsa dognanja, kakor različnih videov predstavitev. Predstavljajo 15 rekonstrukcij v sliki, 23 fotografij arheoloških izkopavanj, 17 arheoloških najdb,
ISTEMU CLAUSTRA ALPIUM IUIIARÜMIL]
30 posnetkov žive zgodovine, 32 posnetkov, kako so arheološki ostanki videti danes, interaktivni zemljevid z uvrstitvijo vseh točk na limesu ter veliko opisov zgodovinskih dejstev in kar 8 videov. Izmed njih izpostavljamo dva, in sicer predstavitvenega in tistega, ki ponazarja poskus rekonstrukcije Lanišča. Slednjega so pripravili predstavniki obeh organizacij s P. Kosom iz Narodnega muzeja Slovenije na čelu in grafikom I. Dolinarjem.
V video lahko na logatec.si vstopite s klikom na podobo poskusa rekonstrukcije Lanišča (P. Kos, Narodni muzej Slovenije; grafika I. Dolinar)
Kako je videti Lanišče v 3D tehniki dandanes, kakor ga je posnel Boštjan Burger, pa si lahko ogledate s klikom na fotografijo rimskega vojščaka na Lanišču, kakor ga je zabeležil Andrej Korenč.
Občinska uprava Foto: Andrej Korenč
logaške novice - november 2015 - št. 11
21
ikultura o krajevnem imenu logatec
LOGATEC NA ZEMLJEVIDIH IN V VOJAŠKIH ZAPISIH -8. DEL ETIMOLOŠKO-ZGODOVINSKEGA POPOTOVANJA
V obdobju Logaškega gospostva se Logatec omenja tudi v drugih delih in na zemljevidih. Kot Logit-sch se pojavi tudi na zemljevidu iz l. 1584 kartografa Wolfganga Laziusa: Goritiae, Karstii, Chaczeoloae, Carniolae, Histriae, et Windorum Marche descr.
Logatec omenja tudi knjiga »Historia re-rum Noricarum et Forojuliensium« iz l. 1663. Slovenski naslov prvega prevoda l. 1777 prevedenega prepisa izvirnika je »Zgodovina Norika in Furlanije« (»spisal prvi slovenski zgodovinar Martin Baucer, jezuitski samostan v Gorici«). Bibliofilska izdaja iz l. 1991 na str. 385 prinaša podatek (Poglavje) 113. Turki in kuga: L. 1497: »Naslednje leto je vdrla na Kranjsko tolpa Turkov in izropala polja Ribnice, Cerknice in Logatca in opustošila vse tja do Vrhnike.« Žal ne vem, kako je v latinskem izvirniku zapisan Logatec.
Logatec na korografski karti Vojvodine Kranjske
V Ljubljani rojeni stiški cisterijanec, astronom in geograf Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (1691-1757?) je l. 1744 izdelal »Korografsko karto Vojvodine Kranjske« (korografske karte so karte manjšega merila, za katere je značilno, da se s kartografskim prikazom poudari celovite karakteristike prikazanih območij) - »Ducatus Carnioliae tabula chorographica«. Risan v pribl. merilu 1 : 111.000 in vpet v mrežo geografskih stopinj je brez dvoma najpopolnejši zemljevid Kranjske te dobe. Na tej karti je Gornji Logatec označen kot Loitsch, Dolnji Logatec pa kot Unter Loitsch. Zanimivo, da je logaška kotlina posebej označena kot Romanorum Longaticum.
Franc Anton pl. Steinberg (1684-1765), rojen na gradu Kalec (Steinberg, Stemberg) v dolini Pivke, zemljemerec (geometer, geodet) in kartograf, je l. 1758 izdelal »Karto širšega območja Cerkniškega jezera« (v koordinatno mrežo vpet zemljevid), ki je priloga k izčrpnemu poročilu o Cerkniškem jezeru. Za logaško domoznanstvo je pomembno, da je na tem zemljevidu Gornji Logatec zapisan kot Lochitsch, Dolnji Logatec pa kot Logatez!
L. 1760 je Janez Jurij Elsner, cesarsko-kra-ljevi rektifikant in kalkulantski planimeter (kot se je podpisal pod karto), pomočnik grofa Leopolda Lamberta (višji ravnatelj komercialnih cest na Kranjskem), izdelal »Topografsko karto komercialne in poštne ceste med Postojno in Vranskim«. Na njej so označeni: Planina kot Alben, Laze kot Lase in Dolnji Logatec kot Unter Loitsch. Na kartni skici »Zemljevid trgovskih in špedicijskih cest med avstrijsko-nemškimi dednimi deželami in Italijo ter Francijo« iz l. 1763 je Logatec zapisal kot Loitsch.
Jožefinski vojaški zemljevid
Med letoma 1995-2001 je v zbirki v sedmih knjigah izšla faksimilirana izdaja t. i. jožefinskega vojaškega zemljevida (»Slovenija na vojaškem zemljevidu, 1763 -1787«), ki zajema območje Slovenije in katerega izvirniki se nahajajo v kartografski zbirki Vojnega arhiva na Dunaju. Zemljevid je nastal med letoma 1763 in 1787 in je bil več kot eno stoletje skrbno varovana vojaška skrivnost. Posamezni zvezek je sestavljen iz dveh delov: v prvem delu so objavljeni opisi pokrajine v nemškem izvirniku in vzporednem slovenskem prevodu, toponimija kart in seznam tedanjih in sedanjih poimenovanj krajev, v drugem pa so zbrane barvne reprodukcije zemljevidov v originalni velikosti. V 2. zvezku je večinoma zajeto današnje območje občine Logatec. Gornji Logatec je na karti Sekcija 189 poimenovan in označen kot D. Terko-vska (D. verjetno kot Dorf = vas), očitno popačeno fonetično zapisana Cerkovska (vas). Označen je tudi B. (B. verjetno kot Burg=grad, utrdba) Tabor in Schloss Loitsch (grad Logatec). Dolnji Logatec pa kot D. (Dorf) Dolinovacz, popačeno fonetično zapisan »Dolnji Logac«. Zanimivo pa je, da na karti sekcija 205 piše: Martinj Chrib zu Unter Loitsch (Martinj Hrib pri Dolnjem Logatcu).
L. 1788 izide knjiga »Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs« (Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije) slovenskega literata in zgodovinarja Antona Tomaža
Linharta. V priloženem zemljevidu »Tabula antiqua regionis inter Dravvm flvvivm et mare Adriaticvm« je Logatec zapisan kot Mansio Longatico. Poleg je narisan rog kot znak za poštno postajo. Na drugem zemljevidu »Conspectus Karantaniae sive Slavorum Meridionalium ante Caroli M. imperium« (Zemljevid Karantanije ali Južnih Slovanov pred cesarstvom Karla Velikega) je Logatec zapisan kot Logatez. V spodnjem levem kotu je pripis v latinščini, preveden kot: »Kar se vidi v predelih, naseljenih le po nemškem prebivalstvu, mlajšega od Karla Velikega, smo dodali zaradi tega, ker kaže slovanski izvor, brez dvoma starejši od tevtonskih listin.«
Napoleon na Logaškem
L. 1797 gre Napoleon s svojo vojsko prvič čez logaško ozemlje. Na proglasu (razglasu) v nemščini, kjer tekst pomirja lokalno prebivalstvo, naj se ne boji francoske vojske, je podpisan general Bernadotte, ki je tiste dni bival v Milavčevi hiši - »Milavč gradu« - (čez mesec dni se je v tej gostilni ustavil tudi Napoleon, op. p.) nasproti današnjega logaškega pokopališča, kjer je danes »zasilno« parkirišče. Tam je napisal znameniti proglas, s katerim je pomirjal javnost ter jo obvestil o novih razmerah, ki so nastale s prihodom francoske vojske. Na vrhu razglasa piše: Quartier général à Loitsch le 9. Germiale au 5. (Po koledarju francoske revolucije, ki je veljal na ozemlju Francoske republike od l. 1793 do 1805 in 18 dni v Parizu v času Pariške komune l. 1871, je to sreda, 29. marec). Bernadottov proglas (po Napoleonovem ukazu) je tudi v nemščini (na vrhu proglasa: Hauptquartier Loitsch, den 29. Marz 1797) in slovenščini (kranj-ščini), kjer pa ni datuma in omembe kraja.
Louis Charles Antoine Desaix, Napoleonov general, je v dnevniških zapisih, ki so izšli l. 1907 kot »Journal de voyage du Général Desaix, Suisse et Italie (1797)«, omenil Logatec na str. 275 pod opombo 1. o Idriji: »Idria, ville de la Carniole, dans le cercle de Loitsch, au fond dune vallée arrosée par Xldrizza. La mine de mercure qui y est exploitée, et qui fut découverte en 1497....« (Idrija, kranjsko mesto, okrog Logatca ...).
22
logaške novice - november 2015 - št. 11

kulturah

v*
li 4t i
W^iÏÏt
I* ^Im' * /•1 'w * • 4?
* »lir ri.' J® f * ■ •
kmciwta
" >•.' 1 > *
w ji » *
S/i	L t it^

7
N

TO*
\v

•J • yv
™ ■ /j ' rt, i JI*
V): '/?/'//A
-V
t\

? 4
; #
v ¿v<
i
p -%
llri-vJ^w//impact *
"Ti/ u'f) • îkii ■i'	yt'iV.^Vt
0
I/.--/Î J i-■ ■t /
il
» ,

• *
«

v V» ' t^Jjt
1
rs
S
n
J, « ; - ' * ' *
« * M 4' < 1 Jf ■-> »V* J
iwï's* «
H' 4 i '

Ti. i


¿/uAr A'
a ■ V_
!
..- ?JjMI .v*. " ilj »V, ' ' ^ .
» ^	V—
■'¿i T	f —f *
f J
I
t t
v * ,Î :
is ■*

* «
M
4
fill * ■ ^ ■ '
LS'	
Xtf-y	J
■ m '" .1	t
- i	
	lih ¡m
rÇtf	
% " ■	•■ V1 -1 ->
. ' ' ■ j ■■■.'	M
Gornji in Dolnji Logatec z Martinj Hribom na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Vir: Knjižnica Logatec
L. 1805 je francoska vojska drugič prešla preko našega ozemlja. V knjigi »Mémoires du général baron Roch Godart« (1792-1815)je tudi omenjen Logatec. Napoleonov general Roch Godard je v svojih spominih v obliki dnevnika zapisal (na str. 95), 1805.: »... Le 17, elle atteignit Prevald; le 18. (frimaire = 8. december, op. p.) Planina et Loitsch; le 19, Ober-Laybach; le 20, Laybach et Werch. ...«
14. oktobra 1809je Napoleon ustanovil Ilirske province, saj je Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu na podlagi schönbrunnskega miru bila prisiljena prepustiti Franciji zaho-
dni del Koroške, Kranjsko, Hrvaško in Vojno krajino do Save, Goriško, Trst in Istro. Glavno mesto je bilo Ljubljana. L. 1812 je po naročilu glavnega guvernerja Ilirskih provinc, maršala Marmonta, vojaški kartograf Gaeta-no Palma izdelal zemljevid Ilirskih provinc »Carte des provinces Illyriennes comprenant la Bosnie, L'Herzégovine, Le Monténéro et quelques pays adjacens«. Na listu III je označen Gornji Logatec kot Oberlohitsch in Dolnji Logatec kot Lohitsch. V statističnih podatkih pa pri rubriki »Kantoni s številom prebivalcev pri št. 69 piše: Loitsch 14.843. Upravna enota Logatec kot del tega kantona (popodatkih J. Šumrade: »Prebivalstvo v slo-
venskih predelih Napoleonove Ilirije«) Logatecje takrat štela 4085prebivalcev. Obsegala pa je: Gornji in Dolnji Logatec, Blekovo vas, Brod, Čevico, Ravnik, Petkovec, Hotedršico, Godovič, Rovte, Praprotno Brdo in Medvedje Brdo. Ilirske province so obstajale do avgusta 1813, ko je Avstrija napovedala vojno Franciji. Avstrijske sile so pod vodstvom generala Franza Tomassicha vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran.
Se nadaljuje
Gvido Komar
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
23
ikultura
japonsko popoldne v logatcu
poletje v školjki
Kulturno turistično društvo Hotedršica je na vaškem trgu med cerkvijo, župniščem in staro šolo v Hotedršici priredilo prijeten poletni večer. Ob prvem mraku se je pred gledalci z velikega filmskega platna začel vrteti star slovenski film Poletje v školjki 2.
Mladinski film je režiral Tugo Štiglic leta 1988, uglasbil Jani Golob. Film je navdušil mlade gledalce, saj spregovori o njihovem plesu in plesni šoli. Skoraj neverjetno pa je, da se je nekaj let pozneje v resničnosti pri nas, v plesni šoli Kazina zgodila podobna zgodba, kot jo obravnava ta film. Film je svoj uspeh doživel tudi v Nemčiji in Avstriji.
24
AIKIDO klub Logatec je septembra pripravil in uspešno izpeljal 2. Japonsko popoldne v Logatcu. Prireditev, ki so jo najprej načrtovali v Grajskem parku Vitez, je zaradi slabe vremenske napovedi potekala v športni dvorani. Na otvoritvi je spregovoril župan Berto Menard in predstavnik za stike z javnostjo z japonskega veleposlaništva gospod Ohashi. Obiskovalci so si ogledali streljanje z japonskimi loki - kyudo, predstavitev borilne veščine aikido in iaido. Lahko so se prepustili schiatsu masaži ali zvočni kopeli z gongom. Za lačne je poskrbel MoySushi iz Ljubljane, ki je za vse pripeljal dovolj različnih suši-jev. Poslušali smo japonske kratke pesmi, ki jih je prebirala Bojana Levinger.
Prisluhnili smo zanimivim predavanjem, denimo o kimonu, tradicionalnem japonskem oblačilu, obiskovalci so si lahko naredili origami, preizkusili so se v igri go, japonskem jeziku, pokušali japonske čaje, otroci so prisluhnili pravljicam v papirnem gledališču. Zelo zanimivi so bili bonsai, obiskovalci so bili presenečeni ob podatku, da se lastnik z nekaterimi vsakodnevno ukvarja že preko 20 let. Japonka Keiko je predstavila pisanje kaligrafije. Seznanili smo se z reikijem - posredovanjem življenjske energije, ki jo lahko izvaja vsak. Kupovali smo dišeče palčke z Japonske, res dobre japonske nože in knjige japonskih avtorjev. Na Japonskem so včasih vse dejavnosti obvladali do popolnosti in v vsaki iskali smisel, duhovnost, meditacijo in višje cilje. V današnjem času je v Sloveniji to skoraj nemogoče. In srečo imamo, če se lahko z kakšno veščino vsaj površno seznanimo. Organizatorji smo veseli, da je bilo precej obiskovalcev, razmisliti pa moramo, ali se bomo v takšno prireditev podali tudi naslednje leto. Zakaj? Prireditev je brezplačna, dandanes pa je zelo težko pridobiti kakršnakoli sredstva. Saj veste, brez denarja ni pa nič!
Besedilo in foto: Anda Ovsec
Veseli smo bili dobre udeležbe, topline večera in prijetnega počutja ob plesu, ki se je med nas zavrtel iz filma. Prav tako pa smo bili veseli mladih, ko so nam natrosili aromo pečenih »kokic« in točili sok.
za KTD Hotedršica Francka Čuk
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
kultur
izbor knjižnih novosti v knjižnici logatec september 2g15
LEPOSLOVJE
Slovensko
ALBREHT, Vera: Pelin v srcu: pesmi, ki še niso bile objavljene v samostojni zbirki (poezija)
BROJAN, Matjaž: Sledi radijskih poti: petdeset zgodb o preteklosti, ljudeh, dediščini in dogodkih, ki so zaznamovali čas (spomini, dnevniki) BRVAR, Andrej: Novi odzivi: pogovori in zapisi (eseji)
*CANKAR, Izidor: Listi z roba: kaj sta si pisala Izidor Cankar in Veno Pilon (in marsikaj o tem, kar sta zamolčala) (pisma)
ČEFERIN, Peter: 100 sodnijskih (spomini, dnevniki)
DJEŠNIČ, Ivana: Za zmeraj mladi BOGIČ, Šerif: Usodno srečanje *MAKAROVIČ, Svetlana: Šansoni (poezija)
MAZZINI, Miha: Otroštvo: (avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah) (avtobiografski r.) OSREDKAR, Meta: Umor v Šmihelski vasi (kriminalni r.)
PAHOR, Boris: Rdeči trikotniki (spomini, dnevniki)
PODSTENŠEK, Tomo: Tihožitje z mrtvo babico
PREGL, Slavko: Objemi na tankem ledu: (eseji, pisma, mnenja o avtorjih in knjigi na Slovenskem) (eseji) RUTAR, Dušan: Duhovnikova sobica: nisem kriva (spomini, dnevniki) ŠTEINBAUER, Zoran: Tri lune TUMA, Tanja: Češnje, bele in rdeče: roman o spravi
ZLOBEC, Ciril: Ljubezen: čudež duše in telesa (poezija)
ŽAGAR, Monika: Dva brata, trije svetovi: zgodba o družini Žagar (avtobiografski r.)
Tuje
ASHLEY, Jennifer: Škandalozni zakon lady Isabelle
BARREAU, Nicolas: Nekega večera v Parizu
BASARA, Svetislav: Fama o kolesarjih BEATON, M. C.: Agatha Raisin in posajena vrtnarica (kriminalni r.) BENOTTI, Roberto: Božji smehljaj: Sveto pismo v 145 karikaturah (stripi) BRUN, Henrik: Danska zanka *CHANESIAN, Aline: Orhanova dediščina
COROBCA, Liliana: Kinderland *GOLDMAN, Francisco: Notranji krog: kronika Mexico Cityja (spomini, dnevniki)
HANNAH, Sophie: Nevarna bližina (kriminalni r.)
HAWKINS, Karen: Kako očarati zapeljivko
HEATH, Lorraine: Med grehom in poželenjem
*HERSEY, John: Hirošima (spomini, dnevniki)
JAMES, E. L.: Grey: petdeset odtenkov sive skozi oči Christiana Greya/4 KEARSLEY, Suzanna: Zimsko morje (2 zv.)
KINSELLA, Sophie: Strastna zapravljivka med zvezdami *KOCH, Herman: Večerja KUNZRU, Hari: Bogovi brez ljudi *LARSSON, Stieg: Dekle v pajkovi mreži: nadaljevanje trilogije Stiega Larssona (kriminalni r.) LEMAITRE, Pierre: Žrtvovanje: višji kriminalist Camille Verhoeven razrešuje rop stoletja (kriminalni r.) LEWIS, Matthew Gregory: Menih MAXWELL, Megan: Tudi žabci se zaljubijo
MILAN, Courtney: Škandal z guvernanto: zlovešči bratje: predzgodba MUSSO, Guillaume: Klic angela *PAMUK, Orhan: Tiha hiša PROBST, Jennifer: Poročna napaka REED, J. C.: Osvoji ljubezen/2
RICE, Luanne: Zvezdni utrinki (2. zv.) ROSLUND, Anders: Medvedji ples (kriminalni r.)
RUFIN, Jean-Christophe: Večna Jakobova pot: nisem se ji mogel upreti (spomini, dnevniki)
S^TRE, Inga: Umetnost padanja (stripi) *SEETHALER, Robert: Vse življenje
SUND, Erik Axl: Vranje dekle/1 (kriminalni r.)
TUČKOVA, Katefina: Žitkovske boginje WOODIWISS, Kathleen E.: Za vedno v tvojem objemu
STROKOVNA LITERATURA
NOVOSTI
SEPTEMBER 2015
Duhovnost (130)
KEATING, Keidi: Svetloba: knjiga modrosti
Mejne znanosti (133)
EGGEINSTEIN, Kurt: Neznani prerok Jakob Lorber: prerokbe in opozorila za bližnjo prihodnost
Psihologija (159.9)
AHLIN, Dragomira: Čutno o izvenčutnem: o izvenčutnem zaznavanju: filozofska razprava
BEZENŠEK, Ksenija: Vrednost neuspeha *CIALDINI, Robert B.: Vplivanje: psihologija prepričevanja *KAVCIC, Voyko: Umovadba za bistre možgane v poznih letih OSHO: Zlata zrna: sporočilo obstoja: vse, kar imate, je natančno ta trenutek, zato ne odlašajte več
*SCHMIDT, Ignac: Glava dela čudeže Krščanstvo (27)
CAVALLETTI, Sofia: Verske zmožnosti med 6. in 12. letom: opis izkušnje CAVALLETTI, Sofia: Zgodovina Božjega
logaške novice - oktober 2g15 - št. 1g
25
ikultura
kraljestva. 1, Od stvarjenja do paruzije KOROŠAK, Bruno J.: Biblični Križevi poti
Svetovne religije, novodobna gibanja (21/29)
CHAMGON Kenting, Tai Situpa: Resnična popolnost
TAGORE, Rabindranath: Vera v človeka ali Na pragu večnega življenja: [duhovna avtobiografija]
Sociologija (31)
ANATRELLA, Tony: Teorija spola: kulturni izziv
*BRAND, Russell: Revolucija
PRIJON, Lea: Poslovna elita: analiza pogojev za njeno formiranje in delovanje
Politika (32)
CUKJATI, France: Poti in stranpoti slovenske politike
*JUDT, Tony: Velika iluzija?: razmislek o Evropi
KALOH, Dejan: Od Nagodeta do Janše: kronika novodobnega monbtiranega sodnega procesa Patria
množična revolucija, ki preoblikuje izobraževanje
Rastlinstvo (58)
*MASTNAK, Matjaž: Poletne cvetlice
PINTAR, Luka: Cvetje slovenske dežele: florula Slovenica
Alternativna medicina (615)
LYDALL, Wendy: Otroštvo brez cepiv: [priročnik, polno opremeljen z viri] ŠPIRANEC Maurer, Nataša: Aromaterapija: dišeči portreti
Nosečnost (618)
KLINIČNA prehrana v nosečnosti: univerzitetni učbenik
Tehnika (62)
GREGL, Dominik: Lažji od zraka PODMORNIČARSTVO Jugoslavije ZORE, Jani: Gospodarjenje z odpadki: učbenik za modul Okoljevarstveni tehnik, Gospodarjenje z odpadki
Kmetijstvo (63)
AJDA od njive do zdravja
crkljavčki za velike in male RAUER, R.: Torbice: svoje najljubše torbice si izdelajte kar sami SANCHEZ Ortega, Roswitha: Preproste pletenine: majhni, hitro spleteni dodatki
Alpinizem (796.52)
JANŠA, Klemen: Zahodne Julijske Alpe: enciklopedični vodnik
Slovenska zgodovina (949.712)
RADOVANOVIC, Sašo: Maribor pod točo bomb: taborišče smrti
Biografije (929)
IDOL, Billy: Plešem sam s seboj: avtobiografija
JESEN
- s knjigo v naročju bo še bolj toplo pisana in umirjeno mehka.
Še posebej opozarjamo na knjige z oznako*
Maja Gregorič Knjižnica Logatec
Gospodarstvo (33)
LUBEJ, Samo: Vzajemni skladi za vsakogar
VEZOVIŠEK, Ana: Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?
Vojne znanosti (355)
OMERZA, Igor: Karla: Udba o Dragi
Domače živali (636)
JEGER, Ruana: Brez dlake na jeziku: o psih in ljudeh
Management (65)
TURNŠEK Mikačic, Marija: Karierno načrtovanje: kako najti v sebi skriti zaklad?
Pravo (34)
*PETROVEC, Dragan: Nasilje pod masko
Kiparstvo (73)
ČOP, Vitomir: Slovenski kovanci in bankovci v 20. stoletju
Pedagogika (37)
GRABELJŠEK, Vlasta: Pretežka šolska torba: klic po boljši šoli ROBINSON, Ken: Kreativne šole:
Uporabna umetnost (74) RAUER, R.: Drobne pozornosti: najlepše zamisli za modne dodatke in dom RAUER, R.: Mehke živalce: mehki
26
logaške novice - oktober 2g15 - št. 10
gospodarstvoi novela zgd-1l: novosti za podjetnike
Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1l), ki je začela veljati 8. avgusta 2015, je prinesla posamezne spremembe za (bodoče) podjetnike ter zaostrila standarde s ciljem boljšega korporativnega upravljanja gospodarskih družb.
Po novem lahko podjetnik za časa svojega življenja prenese svoj s. p. na katerokoli drugo fizično osebo (prej je lahko podjetnik s. p. prenesel na osebe, ki so bile z zakonom taksativno določene). Če želi podjetnik v Poslovni register Slovenije (PRS) vpisati prokurista ali zastopnika za primer smrti, mora prijavi za vpis priložiti njegovo soglasje.
Izjave lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na svojem naslovu, ni treba več overjati pri notarju ali na upravni enoti, saj lahko izjavo overi tudi VEM točka - brezplačno. Izjave ni treba overiti, če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanj -ske zadeve.
Najbližja VEM točka je na Območni obrtno--podjetniški zbornici Logatec, Tržaška 11.
Obvezne sestavine
Ena izmed sprememb je tudi ta, da mora biti na vseh dopisih, ki jih družba pošlje naslovniku (sem sodi tudi naročilnica), obvezno zapisana matična številka družbe. Zapis številke registrskega vpisa družbe na teh dopisih pa po novem ni več obvezen. Obvezne sestavine so torej: celotna firma in sedež družbe, registrski organ, pri katerem je družba vpisana, ter matična številka; pri d.o.o. in d.d. pa še znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov. Če dopisi družbe nimajo teh podatkov, je to prekršek, za katerega je predvidena visoka denarna kazen tako za družbo kot tudi odgovorno osebo. Ureditev glede tega vprašanja pri samostojnih podjetnikih ostaja nespremenjena, in sicer na sporočilih, ki jih podjetnik pošlje posameznemu naslovniku (sem sodi tudi naročilnica), morajo biti navedeni firma in sedež podjetnika ter njegova matična številka. Na sporočilih, ki se pošiljajo v okviru obstoječih poslovnih stikov, morata biti navedena le firma in sedež.
Novost je še, da mora podjetnik vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletni strani AJPES objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja (razen seveda v primeru smrti). Poleg objave na spletni strani AJPES, ki je obvezna, pa lahko prenehanje opravljanja dejavnosti objavi tudi na druge (doslej uveljavljene) načine, ki jih določa zakon (npr. s pismi upnikom, z objavo v sredstvih obveščanja, na spletni strani ali v poslovnih prostorih).
Prenehanje dejavnosti
Obvestilo o prenehanju (obrazec AJPES) v objavo pošlje prek AJPES aplikacije OOPS (Oddaja objav poslovnih subjektov), skeni-rano po e-pošti na naslov: objava.preneha-nja@ajpes.si, ali pa po pošti oziroma dostavi osebno na katerokoli izpostavo AJPES.
Do sedaj (to je do 8. avgusta 2015) je namreč veljalo, da mora podjetnik vsaj tri mesece pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja; po novem pa se ta rok s treh mesecev skrajša na 15 dni.
Spremembe glede firme (imena podjetja): v zvezi z uporabo besede Slovenija v firmi ZGD-1l določa, da soglasje vlade ni potrebno, če firma vsebuje le domeno, ki ima domensko končnico »si«, dodatne vsebine firme lahko vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q. V zvezi z jezikom firme ZGD--1I določa, da morata biti sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe v slovenskem jeziku, kar pomeni, da dodatne sestavine lahko vsebujejo tudi tuje besede (15. in 20. člen). Spremembe veljajo tudi za gospodarske družbe.
Računovodski izkazi
Novela ZGD-1I v slovenski pravni red implementira Direktivo 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij. Glavni namen prenosa direktive je poenotiti pravila računovodenja v EU ter omogočiti primerljive in enakovredne informacije iz letnih poročil gospodarskih družb. Novela vključuje tudi poenostavljen režim za mi-
kro družbe, ki ne bodo več zavezane k pripravi priloge k računovodskim izkazom. Z namenom izboljšanja korporacijskega upravljanja se dodajajo nekatere nove določbe. Uvaja se institut notranje revizije, dopolnjujejo se določbe v zvezi z revizijsko komisijo in določajo pravila v zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora.
Noveli Zakona o sodnem registru in Zakona o PRS pa po novem omogočata iskanje po podatkih PRS tako, da vsakdo lahko brezplačno ugotovi, ali je določena pravna ali fizična oseba ustanovitelj ali družbenik oziroma zastopnik ali član organa nadzora v poslovnem subjektu
in pri katerem poslovnem subjektu nastopa v tej vlogi. Iskanje je omogočeno le po podatkih subjektov vpisa v sodni register, s.p. in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Iskanje podatkov je mogoče (1) pri fizičnih osebah z uporabo: osebnega imena in EMŠO ali osebnega imena in davčne številke ali osebnega imena in naslova prebivališča, vpisanega v PRS; (2) pri pravnih osebah: z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke.
Boljša poslovna disciplina
Novela zakona pa med drugim zaostruje pogoje za ustanovitev gospodarske družbe in otežuje veriženje podjetij z namenom nepoštenih poslovnih praks, kar je zagotovo dobrodošlo za boljšo poslovno disciplino. Preverjalo se bo plačevanje prispevkov za zaposlene, morebitne globe inšpektorata za delo in finančne uprave, zaposlovanje na črno ... Zaostrujejo se pogoji ustanavljanja podjetij za tiste, ki so bili pravnomočno obsojeni na zaporno kazen itn. Cilj zakonodajalca je, da se v Sloveniji izboljša korporativno upravljanje, tudi z globami, ki so jih uvedli za prekrškarje ter se končno začnemo zoperstavljati slabim praksam kapitalizma, ki smo jim bili v zadnjih desetletjih priča prek zlorab ustanavljanja slamnatih podjetij, poštnih nabiralnikov brez poslovanja, lastniških prenosov v primeru insolventnosti ter izogibanju stečajev in s tem (ne)poplačilu upnikov ter delavcem.
Dejan Šraml
logaške novice - november 2015 - št. 27	11

igospodarstvo sofinanciranje za obdelavo in predelavo lesa
Logaški lesarji, pozor! Slovenski re-gionalno-razvojni sklad je 11. septembra v Uradnem listu št. 65/2015 objavil Drugi javni razpis za sofinanciranje projektov obdelave ter predelave lesa. Drugi, zadnji rok prijave, je 12. november 2015.
Javni razpis nudi ugodna posojila s trimesečnim Euribor ter pribitkom od 0,80 % do 1,20 % letno (SKLOP 1) oz. referenčno obrestno mero za državne pomoči ter pribitkom od 0,10 % do 0,50 % letno (SKLOP 2), ročnostjo vračila do 15 let ter možnostjo koriščenja dveletnega moratorija.
Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil projektom na območju Republike Slovenije, in sicer vlagateljem, ki so registrirani za dejavnost obdelave in predelave lesa ali proizvodnjo izdelkov iz lesa ter bodo hkrati izvedli začetno investicijo v osnovna sredstva za izvajanje dejavnosti na tem področju.
Namen razpisa je spodbujanje razvoja slovenske lesno-predelovalne industrije na področju začetnih investicij, povezanih z vzpostavitvijo nove poslovne enote, razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti.
Informacije: www.regionalnisklad.si, info@regionalnisklad.si, 01 83 61 953.
DŠ
Ugodna posojila podjetniškim projektom
Slovenski regionalno-razvojni sklad vabi k oddaji vlog na podlagi Javnega razpisa za ugodna posojila podjetniškim projektom v letu 2015. Vlagatelj lahko pridobi posojilo za največ en projekt do 75 % upra-
vičene vrednosti projekta, ter hkrati naj -manj 15.000,00 EUR in največ 500.000,00 EUR posojila oz. v primeru vlagatelja, ustanovljenega po 1. januarju 2013, največ 150.000,00 EUR posojila, vlagatelja, ustanovljenega po 1. juliju 2014 pa največ 75.000,00 EUR posojila.
Namen razpisa je spodbujanje podjetniških investicij, povezanih z vzpostavitvijo nove ali razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti.
Rok prijave: 26. oktober 2015 ter 26. november 2015. Informacije na www.regio-nalnisklad.si.
28
logaške novice - november 2015 - št. 11

gospodarstvo
vlaganje izvršb iz domačega naslonjača
Plačilna nedisciplina je danes zelo pereč problem. Zaradi nje trpi ne le tekoče poslovanje podjetij, ampak tudi njihovo delovanje in obstoj. Zaradi plačilne nediscipline je v Sloveniji v zadnjih petih letih ugasnilo več kot 2.500 podjetij oziroma samostojnih podjetnikov. Kako se lahko podjetnik zaščiti?
Najboljša je preventiva. To pomeni, da poslujemo le s preverjenimi poslovnimi partnerji, ki jih (osebno) poznamo oziroma imajo dobro ime (podjetja s tradicijo). Če jih ne poznamo, pa pred (večjim) poslom obvezno preverimo njihovo bonitetno oceno. Tako se delno lahko zavarujemo, vsekakor pa to ni zagotovilo, da bomo za posel dobili plačilo. Vemo, tudi največja in najbolj ugledna podjetja so zapadla v plačilno nedisciplino in nekatera celo propadla, spomnimo se zadnjih največjih slovenskih zgodb, npr. Prevent, Merkur, SCT, Primorje, Mura. Temu je z leti sledil t.i. piramidni učinek, ko danes množično propadajo manjša podjetja oziroma njihovi (posredni) podizvajalci, ki nimajo več novih poslov.
Terjatve je treba dobro zavarovati in če pride do njih, jih skušajmo sproti izterjati. To je treba storiti čim prej, za začetek izvensodno, to je s telefonskimi klici, dopisi po e-pošti in pisnimi opomini. To je časovno ugodnejše in stremimo k temu, da se ohranijo pozitivni poslovni odnosi. Izterjave neplačanih računov se moramo lotiti že nekaj dni od zapadlega roka plačila. Namreč, bolj kot se časovno odmikamo od roka zapadlosti, manjša je verjetnost, da bomo uspešni.
Če preko t.i. »mehkih metod« nismo uspešni, pa nam preostane še izterjava prek sodišč. Sodna izterjava pa danes ni več tako kompleksna, pravzaprav celo nasprotno -običajnemu podjetniku prijazna. Na razpolago mu je ne le učinkovit, temveč tudi zelo
uspešen brezplačen spletni portal za izterjavo terjatev. Slednje pa res velja za terjatve do tistih dolžnikov, ki (še) niso zapadli v dolgove in imajo pozitivno finačno stanje na računu ali drugo premoženje.
Izterjava je sodni nepravdni postopek, katerega namen je prisilno izterjati terjatev, ki je nastala med upnikom in dolžnikom. Postopek za nesporno terjatev se uvede na predlog upnika. Slednji mora imeti za uvedbo postopka ustrezno podlago, ki izhaja iz izvršilnega naslova ali verodostojne listine (npr. neplačan račun).
e-Sodstvo in e-Izvršba
Republika Slovenija je na tem področju pred leti naredila velik korak naprej. V prakso je dobro vpeljala projekt e-Sodstvo (pred letom 2012 portal COVL), kjer deluje podportal e-Izvršba in ga naredila dostopnega preprostemu državljanu. To področje ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in drugi sorodni zakoni. Na pobudo upnika se začne izvršilni postopek, in sicer na podlagi izvršilnega naslova (izvršljiva sodna odločba ali sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ipd.).
Izvršba na podlagi verodostojne listine
V tem članku se bomo osredotočili na v praksi precej pogost primer izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve. Verodostojna listina je faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. Verodostojna listina v smislu ZIZ je tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Če želite v elektronski obliki vložiti izvršbo na podlagi verodostojne listine, se morate v varnostno shemo informacijskega sistema e-Sodstvo registrirati kot kvalificirani uporabnik. Za navedeno registracijo potrebujete veljavno digitalno potrdilo. Navodila za registracijo najdete na prvi strani portala.
Nato pa za izpolnjevanje uporabite pametne e-obrazce na podportalu e-Izvršbe ter sledite navodilom za izpolnjevanja obrazca. Ko boste tovrstne izvršbe vlagali že tretjič ali četrtič, boste za eno vlogo potrebovali manj kot 10 minut časa. Ko vlogo uspešno izpolnite do konca, plačate še sodno takso v višini od 44 evrov, ki pa jo v primeru uspeha dobite povrnjeno od dolžnika. In vloga je s plačano takso uspešno oddana.
Če se vlaganja izvršbe vendarle ne upate lotiti sami, lahko to zaupate strokovnjakom. V Logatcu npr. računovodskim servisom, odvetnikom, območni obrtno-pod-jetniški zbornici.
Vlogo nato prejme Okrajno sodišče v Ljubljani, ki ima izključno krajevno pristojnost pri izvršbi na podlagi verodostojne listine. V večini primerov vlogo obdela v dveh delovnih dneh in pošlje upniku sklep o izvršbi. V postopku izvršbe imajo uporabniki, ki so vložili elektronsko vlogo prek podportala e-Izvršba, možnost vpogleda v lastna pisanja, kot tudi pregled izvedenih procesnih dejanj v zadevi, na katero so vložili elektronsko vlogo, kjer so zavedeni kot udeleženec.
Če dolžnik noče, da bi sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, postal pravnomočen (in bi banka npr. blokirala njegov TRR), mora zoper upnika vložiti ugovor, praviloma v osmih dneh od prejema sklepa.
Podrobneje bomo praktični postopek vlaganja e-izvršb z nasveti predstavili v naslednji številki Logaških novic.
Dejan Šraml
/se nadaljuje/
1.320 začetih stečajnih postopkov in 850 izbrisanih subjektov iz Poslovnega registra Slovenije zaradi končanih stečajnih postopkov. Nič kaj zavidljiva statistika za leto 2014, še posebej, če vemo, da je to daleč največ v zadnjih petih letih.
Izterjave neplačanih računov
logaške novice - november 2015 - št. 29	11

igospodarstvo do urejenih financ
P
rek Nove ljubljanske banke se odpirajo možnosti za urejene finance - osebne in poslovne.
Ob vseh restrikcijah in varčevanjih, ki so predvidevala tudi ukinjanje poslovnih enot po Sloveniji, je v Logatcu le obstala poslovalnica Nove ljubljanske banke (NLB). In bilo bi sila nerodno in tegobno kljub petim drugim bančnim servisom, da bi nam ravno NLB zaprla vrata. Jih torej ni zaprla! Pač pa je logaška poslovalnica ob letošnjem jesenskem ekvinokciju odprla vrata v svoje prenovljene prostore, ki so čedni, kot je sicer mična skorajda vsaka prenovljenost. Sicer pa se bo treba na novotarije privaditi, kot se sliši med ljudmi ...
Krajšo otvoritveno slovesnost je načel in vodil Sandi Koprivec, vodja podružnice NLB, ki je uvodoma pozdravil pomembne goste, med njimi logaškega župana Berta Menarda, Blaža Brodnja-ka, člana uprave NLB, odgovornega za poslovno mrežo, Tanjo Ahlin, direktorico poslovne mreže (sicer Logatčanko Lipovčevega rodu!), komercialistko Vesno Lokovšek in oba upokojena vodja poslovalnice Francko Čuk in Jožeta Jožlja.
Član uprave Blaž Brodnjak je v svojem nagovoru izrazil posebno zadovoljstvo, da so se tistega dne odprla vrata v eno prvih prenovljenih poslovalnic po Sloveniji. Načrtovana prenova želi z novim dizajnom razživeti prostorsko podobo od bivše sivo modre enoličnosti tudi k rumeno zeleni in oranžni pestrosti. Prostor se po novem neposredneje odpira komitentom za oseben stik z bančnimi uslužbenci brez nepotrebnih okenskih pregrad; zaupnejšim razmerjem pa so še vedno namenjeni tudi umaknjeni prostori.
Župan Berto Menard pa je ugotavljal, da je NLB (tudi s svojimi predhodnicami) v Logatcu utrdila svojo blagovno znamko, na kateri lahko gradi uspešno poslovanje. Ljudje, predvsem starejši, ji zato zaupajo. Banka lahko to prednost pred drugimi »mlajšimi« bankami v Logatcu izkoristi v svoj prid. Mora pa banka še odločneje utrditi zaupanje svojih stalnih komitentov. Ni dobro, če se primeri, da nekdo posluje 30 let z NLB brez zapletov, ko pa potrebuje posojilo po hitrem postopku za poplačilo terjatev poslovnemu partneiju v določenem roku, da ne bi izgubil referenc, bonitet, pa mu »njegova« banka posojila ne odobri. Obenem pa v drugi banki, s katero ni posloval, spričo pozitivne bilance svojega podjetja, uredi financiranje v treh dneh. K temu razmišljanju je župan dodal še: »Banka mora biti partner svojim komitentom, in za pridobitev kredita ali bančnih garancij ni smotrno, ni gospodarno, da od malih in mikro podjetij zahteva trikratno garancijo.« Posebej je župan opozoril na okoliščino, da bančno politiko, ki bi jo bilo treba približati »malim«, kroji »vrh« v Ljubljani. In tako se godi, da si banka premalo prizadeva, da bi se približala malemu človeku. Denimo, v Gornjem Logatcu, Hotedršici, Rovtah potrebujejo ban-komat predvsem starejši ljudje, odmaknjeni od občinskega središča, kjer je bankomatov dovolj. »Dobro ime poslovalnice NLB v Logatcu vzdržujejo zaposleni z vodstvom, za kar se jim zahvaljujem,« je sklenil svoj nagovor župan.
Župan Berto Menard govori ob odprtju prenovljene poslovalnice NLB, levo član uprave NLB Blaž Brodnjak.
da poskrbimo za finančno varnost, 3. da se razumno zadolžujemo, 4. da plemenitimo svoje premoženje in 5. da načrtujemo svojo prihodnost.
Skratka, bi rekli, da obvladovanje financ, pomeni obvladovanje samega sebe. Ali tako nekako. Kakorkoli, prenovljena poslovalnica NLB v Logatcu nam utegne biti v pravšnjo pomoč.
Marcel Štefančič
Vesna Lokovšek pa je nazorno predstavila petero korakov do urejenih financ. Koraki pa nas navajajo: 1. da obvladujemo porabo, 2.
30	logaške novice - november 2015 - št. 11
teden presežkov tsk logatec
sport
Uspelo nam je. V tednu dni smo pripravili in izvedli dve tekmi. V nedeljo, 13. septembra, v IOC Zapolje 11. pokal Logatca v rolkah in rolerjih, v soboto, 19. septembra, pa Logaški tek 2015.
Rolkarske tekme se je udeležilo skoraj 170 tekmovalcev iz številnih klubov v Sloveniji. V prestižni disciplini članov je zmagal naš član Miha Šimenc, tretji je bil prav tako član kluba TSK Logatec Boštjan Klavžar, Matic Slabe pa je bil četrti. Zmage se je najbolj razveselila naša Sara Pavlin, ki je z velikim naskokom zmagala med cicibani, na zmagovalnem odru pa ji je delala družbo tudi Eva Smole z osvojenim tretjim mestom.
Logaški tek 2015 je potekal v Centru za zaščito in reševanje v Logatcu. Imeli smo srečo z vremenom, kot tudi s prihodom beguncev, saj so v center vstopili šele v soboto pozno popoldne, ko smo že odhajali. Pred startom najmlajših sta otroke pozdravila župan Berto Menard in dežurna zdravnica dr. Darja Likar. »Zavedajte se, da je zdravo in športno življenje koristna popotnica. Imejte radi šport in rekreacijo,« sta pozvala vse udeležence. Tekaške prireditve, ki je že drugo leto potekala na spremenjeni lokaciji v centru in v okviru Notranjskega tekaškega pokala, se je udeležilo 239 tekačev, od tega kar 57 otrok letnik 2006 in mlajših, ki so se podali na 400-metrsko progo. Letniki od 2003 do
2005 so naredili krog okoli centra v dolžini 1000 metrov. Med 28 deklicami je slavila članica kluba TSK Logatec Ana Smole, med 31 dečki pa Miha Mlakar z OŠ Stari trg.
Dva kroga dolžine 2 km je preteklo 57 otrok, med deklicami je slavila Tinkara Plos z OŠ Stari trg, med dečki pa Nejc Šraj z OŠ Nova vas.
Absolutna zmagovalca med odraslimi sta postala Bor Grdadolnik z rekordom proge ter Anja Žavbi Kunaver, oba člana TSK Logatec. Vsak od udeležencev je domov odnesel simbolno darilo, otroci večnamensko kapo, odrasli pa spominsko majico. Veselje pa je bilo še večje, ko so zmagovalci med otroci prejeli velik paket čipsov San
Carlo, ki so jih lahko razdelili med prijatelje oziroma sošolce. Prav vsi tekmovalci na stopničkah so prejeli vrednostne bone Den-talnega centra Clarus, generalnega sponzorja prireditve, zmagovalci v vrednosti 100 EUR, drugo- in tretjeuvrščeni pa bon v vrednosti 50 EUR.
Čestitamo vsem tekmovalcem, kot tudi po-hodnikom, saj ste na tekmo prinesli veliko dobre volje in spodbud za pripravo tovrstnih prireditev tudi v prihodnje. Ko pa bo sneg, vas Tekaško smučarski klub Logatec vabi na tekaške poljane, kjer se naša »zabava« pravzaprav tudi začne.
Sonja Vidonja SK Logatec Foto: arhiv Kluba
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
31
išport
poletno - jesenske aktivnosti športnega društva (šd) hotedršica
Športni tabor za otroke
Ob koncu letošnjega vročega poletja so se mlajši člani ŠD
Hotedršica že drugo leto zapored udeležili športnega tabora na Korenskem sedlu. Štirinajst osnovnošolskih otrok, ki v okviru športnega društva tudi sicer redno trenirajo tek, je spremljalo šest vaditeljev, ki so poskrbeli, da je bilo petdnevno bivanje na Korenskem sedlu zelo rekreativno, aktivno, družabno in prijetno. Za uspešno izvedbo tabora gre zahvala tudi staršem udeležencev, ki so aktivno pomagali pri pripravi obrokov, predvsem pa, ker so otrokom omogočili, da so se tabora lahko udeležili. Jutra na Korenskem sedlu so bila obarvana s telovadbo, večere pa so si namesto individualnega pobega v virtualne svetove udeleženci popestrili z različnimi družabnimi igrami in medsebojnim druženjem. Sicer pa so bili otroci na taboru zelo športno aktivni. Redno so trenirali tek, opravili so po dva treninga dnevno. Še posebej pa so bili navdušeni nad drugimi rekreativnimi in družabnimi dogodivščinami, ki so popestrila njihovo bivanje v čudovitem kotičku pod Alpami. Privoščili so si kopanje in veslanje po Bohinjskem jezeru, šli na planino Vogar, si ogledali Slap Voje, obiskali prelepa Belopeška jezera, tekli do skakalnic ter se povzpeli na znamenito Bloudkovo velikanko v Planici, obiskali zelo znano in priljubljeno dolino Vrata ter Peričnikov slap. Ko je vreme nekoliko ponagajalo, pa so deževne urice aktivno preživeli v enem izmed bazenov v Kranjski Gori.
Na taboru so imeli otroci priložnost tudi prvič preizkusiti rolke, letošnjo pridobitev ŠD Hotedršica, s katerimi so opravili trening priprav na nordijske discipline, ki jih na domačem terenu čakajo v zimskih mesecih. Športni tabor na gorskem zraku in v čudoviti naravi Gorenjske je bil za otroke, ki so celo leto pridno in zavzeto trenirali, čudovit zaključek poletnih počitnic.
Redne vadbe in drugi dogodki
S septembrom smo v ŠD Hotedršica, tako kot že pretekla leta, pričeli s številnimi različnimi športnimi vadbami, namenjenimi vsem generacijam. Udeležite se lahko tekaških treningov (mlajša in starejša tekaška sekcija), vadbe za ženske, aerobike in pilate-sa. Prvič se v Hotedršici izvajajo tudi gibalne urice za najmlajše, Mucek se giba, kamor so vabljeni predšolski otroci v starosti od treh do šestih let. Poleg rednih vadb je ŠD Hotedršica v septembru
organiziralo tudi nekaj drugih dogodkov, in sicer Športni vikend v Hotedršici s košarkarskim turnirjem 3 na 3 in nogometnim turnirjem 3+1 ter kolesarski izlet za otroke in družine okoli Hote-dršice, ki je potekal v okviru občinskega praznika Občine Logatec in v sklopu prireditev Evropskega tedna mobilnosti 2015. Podrobnejše informacije o vadbah in drugih dogodkih ŠD Hotedršica lahko poiščete na spletni strani http://www.hotedrsica.si/ ali pa pišete na sd-hotedrsica@hotedrsica.si.
Mateja Nagode, ŠD Hotedršica Foto: Eva Božič
32	logaške novice - oktober 2015 - št. 10
sport
olimpijskega duha tudi najmlajšim
i ' "-V. -




Športna zveza Logatec je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije letos že četrtič zapored v septembru za učence tretjih in četrtih razredov logaških osnovnih šol pripravila Mini olimpijado. Letošnja udeležba je presegla pričakovanja, saj se je v različnih »miniolimpijskih disciplinah« na stadionu, ki so ga organizatorji domiselno pripravili na igrišču pred Športno dvorano Logatec, pomerilo kar 280 otrok, ki so se na prizorišče v spremstvu učiteljev pripeljali z avtobusi. Spremljevalno ekipo, ki je mlade tekmovalce pomagala usmerjati po stadionu, so sestavljali učenci osmih razredov logaških osnovnih šol.
Po besedah Dušana Jerine, predsednika Športne zveze Logatec, je namen Mini olimpijade, da se otroci spoznajo s potekom in samim olimpijskim protokolom, obenem pa začutijo vsaj nekaj olimpijskega duha. Kdo ve, morda med njimi rasejo novi olimpi-oniki?
Mlade športnike je pozdravil tudi župan Berto Menard, ki je med drugim poudaril, naj zmaga tisti, ki je najboljši, sicer pa je pomembneje sodelovati kot zmagati.
Občinska inšpekcija Foto: arhiv KPL
Pred začetkom...
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
33
iobvestila
zbirni center ostri vrh
Zbirni center Ostri Vrh je namenjen zbiranju ločenih frakcij odpadkov občanov Logatca. Na zbirnem centru se zbirajo naslednje frakcije:
•	papirna embalaža, papir in lepenka,
•	steklena embalaža in steklo,
•	plastična embalaža in plastika,
•	lesena embalaža, gradbeni les,
•	nevarni odpadki (maščobe, zdravila, fitofarmacevtska sredstva, barve, laki, kozmetika, baterije ...),
•	električna in elektronska oprema,
•	kosovni odpadki,
•	gradbeni odpadki.
Odpadke v posamezne zabojnike odlagate občani ob strokovni pomoči delavcev zbirnega centra. Prosimo, da upoštevate njihova navodila in poskrbite za lastno varnost.
Delovni čas zbirnega centra:
•	ponedeljek, sreda, četrtek, petek: od 6.30 do 14.30
•	torek: od 6.30 do 17.00 (od 1. aprila do 31. oktobra); 6.30 do 14.30 (od 1. novembra do 31. marca)
•	sobota: od 7.00 do 12.00
GRADBENI ODPADKI
Na zbirnem centru sprejemamo tudi gradbene odpadke, ki pa so količinsko omejeni. Pred oddajo teh odpadkov jih stehtamo in vam za presežene količine izstavimo račun po pošti na dom. - je dostopen na spletni strani Komunalnega podjetja Logatec, pod rubriko ceniki. Omejitve so:
•	uporabniki iz gospodinjstev na območju občine Logatec lahko do 500 kg gradbenih odpadkov ali do 0,5 m3 gradbenih odpadkov iz lahkih izolacijskih materialov na mesec oddajo brezplačno.
Uporabniki iz gospodinjstev na območju Občine Logatec lahko do 250 kg azbestno cementnih odpadkov v obdobju šest mesecev oddajo brezplačno.
Cena za prevzem lesa velja za gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojne podjetnike.
Občinska inšpekcija Občine Logatec
kosovni odpadki
Občinska inšpekcija Občine Logatec pri svojem nadzoru nad pravilnim odlaganjem komunalnih odpadkov ugotavlja, da se na ekoloških otokih za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov večkrat nahajajo kosovni odpadki, ki ne sodijo v namenske posode za ločeno zbiranje frakcij, saj zaradi svojih dimenzij in sestave sodijo med kosovne odpadke. Kosovni odpadek je odpadek, ki ga zaradi teže, velikosti ali prostornine ni mogoče odvažati kot mešane in ločeno zbrane komunalne odpadke. Je odpadek, ki nastaja v gospodinjstvih. V veliki večini so kosovni odpadki sestavljeni iz več različnih materialov in jih je zato treba pred odstranitvijo razstaviti. Pri razstavljanju kosovnih odpadkov pa nastajajo predvsem naslednje frakcije: papir in karton tekstil les
plastika
kovine
steklo
Komunalno podjetje Logatec izvaja odvoz kosovnih odpadkov po predhodnem naročilu. Po prejetem naročilu odvoz opravijo v roku enega meseca od dneva naročila oziroma odvisno od števila naročil. Za posamezno gospodinjstvo je odvoz kosovnih odpadkov enkrat letno brezplačen. Kosovni odpadki se zbirajo na zbirnem centru. Občani ji lahko na zbirni center pripeljejo tudi sami in jih brezplačno oddajo v ustrezne zbirne zabojnike. Na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Logatec nepravilna uporaba zabojnikov za prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov in ločenih frakcij ter kopičenje in odlaganje odpadkov na krajih, ki za to niso namenjeni, predstavlja prekršek, za katerega je zagrožena globa 800 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter 150 evrov za fizično osebo in odgovorno osebo pravne osebe. Občinska inšpekcija bo v prihodnjih mesecih poostreno nadzirala pravilno odlaganje odpadkov in zoper kršitelje tudi primerno ukrepala.
Občinska inšpekcija Občine Logatec
34
logaške novice - november 2015 - št. 11
vaša pošt
do novega vrtca v rovtah ključno pripomogla občinska sds
V
petek, 18. septembra 2015, je potekala slovesna otvoritev otroškega vrtca Kurirček - Enota Rovte.
Rovte s svojo okolico so se v zadnjem obdobju razvijale v nasprotju z drugimi podobnimi kraji v Sloveniji, saj so mladi ostajali doma v Rovtah in tudi priselitev je bilo kar nekaj. Za normalno bivanje pa sta poleg cestne, vodovodne in kanalizacijske infrastrukture potrebna tudi dovolj velika šola in seveda otroški vrtec.
Vrsto let so se Rovte soočale s pomanjkanjem prostorov za predšolsko vzgojo. Otroški vrtec je v preteklosti gostoval v prostorih tamkajšnje osnovne šole in tudi pri zasebniku. Prostorska stiska je postajala vedno večja, tako za šolsko vzgojo in izobraževanje kot tudi za predšolsko vzgojo. Zaradi prostorske stiske in tudi sicer želja, da se Rovte še naprej tako razvijajo in da mladi ostajajo v Rovtah, smo se svetniki SDS v prejšnjem sklicu občinskega sveta ves čas trudili zagotoviti sredstva v proračunu Občine Logatec za izgradnjo prepotrebnega vrtca. Na žalost pa je bilo sredstev vedno premalo. Velika želja
občinske SDS, da se razmere v Rovtah uredijo tako za šolsko kot predšolsko vzgojo, je postala realnost po lokalnih volitvah 2010, ko smo oblikovali koalicijo, v kateri je bila SDS vodilna koalicijska partnerica. Ta koalicija je bila glede problematike vrtca v Rovtah enotna in je tako podprla gradnjo vrtca v Rov-tah. Na občini smo v času trajanja takratne koalicije pospešili pripravo dokumentacije, ki je ustrezala vsem kriterijem razpisa Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport za sofinanciranje investicij v vrtcih. Na osnovi popolne dokumentacije smo uspeli pridobiti sredstva v višini 721.874,00 evrov, ki naj bi se izplačevala postopno do leta 2017.
Veseli in tudi ponosni smo, da je občinska SDS krajanom Rovt z okolico odločilno pomagala končno dobiti vrtec za svoje najmlajše, ki je prostoren, moderno opremljen in z velikim zunanjim igriščem. Novi vrtec bo tako dolgoročno zadovoljil potrebe po varstvu otrok.
Ladislava Furlan, svetnica SDS
odziv
Odziv na odziv na prispevek »Sveži akordi v Narodnem domu«
Logaške novice, september 2015
Priznam, da je naslov mojega zapisa dokaj neroden, priznam pa tudi, da ni v moji navadi odzivati se na odzive. Pa bodi to pot izjema.
Kot smo brali v zadnjih Logaških novicah, je tudi za Natašo Gor-njak Pejič nesporno, da KRAS »zelo spodbudno in pohvalno govori o programu, glasbenikih in dirigentu«. Do tod vse lepo in prav. Sporne pa utegnejo biti nekatere druge trditve Nataše Gor-njak Pejič.
Recimo, tista iz uvodnega odstavka, ko Nataša Gornjak Pejič zatrjuje: »... nedopustno pa se mi zdi presojati človeka in ga javno označiti.«
Nak, to že ne bo pilo vode, kot se danes rado reče. Namreč, o javnem delu (kar tudi vsak koncert praviloma je!) in v javnosti nastopajočih (kar tudi dirigentje praviloma so!) je dopustno in potrebno, dejal bi, da je celo nujno javno presojati v dobrem in slabem. Oboje zaradi resnosti presoje, da ne bi pristajali na cesarjeva nova oblačila. Presoja, kajpak, ne sme biti žaljiva, to je enkrat ena! - Zatorej nikar klicati samocenzuro! Toliko manj omejevati svobodo mnenjskega izražanja v javnosti.
Očitek Nataše Gornjak Pejič: »Pisati o tem, da dirigent dolgočasno razkazuje svoje znanje, pravzaprav najbolj označi pisca kot nestrpnega, ozkoglednega, in ker se ne podpiše, tudi strahopetnega« se zdi dokaj vprašljiv za spodobno polemiko, ki terja preudarnosti več kot senzibilnosti.
Pa bodimo natančnejši: trditev o nestrpnosti in ozkoglednosti(?) je daleč stran od stvarnosti, še dlje je trditev o strahopetnosti, zakaj pisec članka se je vendarle lepo podpisal, z anagramskim psevdonimom sicer - ki pa je mnogim (ne ravno vsem) bralcem Logaških novic znan vsaj 30 let, če ne še kaj dlje.
Moramo si priznati, hočeš-nočeš, da je najslabše, kar se lahko zgodi javnemu nastopu in javno nastopajočim, če niso javno opazni, če niso javno zaznani. Vsekakor pa velja resnici pošteno pogledati v oči - vselej, dasiravno tvegamo odziv blizu odzivu, kakršnemu smo bili priča v septembrski številki Logaških novic.
Res pa je tudi, da še vedno velja antična maksima: Verum dicere et deinde profugere! (v prostem prevodu: Povej resnico in nato zbeži!)
Marcel Štefančič
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
35
Inapqvednik

PREDAVANJA
Nedelja, 18. oktobra 2015, ob 18.00, Narodni dom Logatec:
Mame, 1. abonmajska predstava abonmaja komedije
Org. in info.: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si
Četrtek, 22. oktobra, ob 19.00, Galerija sonca Logatec, Notranjska 14, Logatec: odprtje slikarske razstave Korpus IV - Breda Čuk Org. In info: 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si
Nedelja, 25. oktobra 2015, ob 15.00, dvorana POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev:
V nedeljo popoldne bo luštno pri nas, glasbeno-gledališka prireditev OMePZ Notranjska z gosti
Org. in info: KD OMePZ Notranjska, 041 705 755, omepz.notranjska@gmail.com
Četrtek, 12. novembra 2015, od 16.00 do 19.00, OOPZ Logatec, Tržaška 11, Logatec: strokovni seminar Davčne blagajne Org. in info: 051 651 538, dejan.sraml@ozs.si
Sobota, 21. decembra 2015, od 7.00 do 13.00, OOPZ Logatec, Tržaška 11, Logatec: Redno letno usposabljanje voznikov Org. in info: 051 651 538, dejan.sraml@ozs.si
»prinesi, kar imaš«
S tem geslom so se 12. oktobra v Logatcu, na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja predstavili ponudniki z območja naše občine, ki so se spomladi srečevali v okviru istoimenskega študijskega krožka. Prek svojih izdelkov so spoznavali zakonodajo in možnosti nastopa na trgu, svojo ponudbo vsebinsko dodelali in registrirali ustrezne dejavnosti.
Za prvo predstavitev domačim kupcem, ki sta jo poleg članov študijskega krožka soorganizirala še Občina Logatec in Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., so pripravili zanimiv in pester program, ob robu katerega je bilo moč kupiti in poskusiti lokalne dobrote. Med drugim so na prizorišču potekale delavnica kvačkanja, otroška delavnica in predstavitev ponudnikov z nagradnimi vprašanji, za zaključek pa tombola z nagradami v obliki lokalnih izdelkov.
Predstavitev je zajemala štiri sklope, in sicer zelenjavo, rokodelske in pekovske izdelke ter izdelke iz zelišč. Obiskovalci so z domačimi ponudniki lahko pokramljali in dobili marsikatero uporabno informacijo.
Občina Logatec namerava v prihodnje finančno podpreti razvoj lokalne ponudbe ter neposredno prodajo lokalnih izdelkov v Logatcu, zato lahko nove izdelke in nove domače ponudnike pričakujemo tudi v okviru rednih tedenskih tržnic.
Besedilo in Foto: Blanka Markovič Kocen
36
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
zahvalei
zahvala
Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pada zlata tema.
(T. Pavček)
Ob izgubi moža - očeta - dedka ALOJZA - SLAVKA PINTARIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč ter vsem, ki ste nam izrazili svoje sočutje in sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi dr. Andrei Turk-Šverko in patronažni službi za vso pomoč v času njegove bolezni ter osebju Doma za starejše Logatec za vso nego in skrb v času njegovega kratkega bivanja pri njih.
Iskrena hvala tudi župniku g. Onušiču in g. Komparetu za opravljen obred in Komunalnemu podjetju Logatec za opravljene storitve.
Žena Majda in hči Mateja z družino
zahvala
Čudno, kako prazen je svet, k o umre en sam človek.
Prazen je dom,
prazno je dvorišče,
ostaja pa neizmerno bogastvo,
delo tvojih pridnih rok.
BRENČIČ DOMINIK 1929-2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste cenili našega ata in ste se v zadnjih težkih trenutkih njegovega zemeljskega bivanja na kakršen koli način dotaknili naših src.
Vsi njegovi.
zahvala
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
V 90. letu nas je zapustila naša predraga, mama, babica in prababica ANTONIJA HLADNIK po domače Janeščeva Tončka 20. 5. 1926 - 19. 9. 2015
Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali v teh težkih trenutkih, sosedom, patronažni službi iz Logatca, ki je pomagala pri oskrbi na domu, rovtarskemu duhovniku za lep obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Vrhovec in cvetličarni Pečkaj ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Janez, hčere Barbara, Marija, Antonija in Bernarda z družinami.
Podpesek, 19. 9. 2015
zahvala
»Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina.«
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA LESA - FRENKA 1955 - 2015
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej bi se zahvalili tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec, Angeli Menart in uslužbencem Komunalnega podjetja Logatec.
Žalujoča žena in hčerki z družinama
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
37
zahvala
zahvala
MARIJA DOLENC
(1932-2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in darovano cvetje in sveče. Hvala Komunalnemu podjetju za pomoč pri pogrebu in gospodu župniku za opravljen obred.
Posebna zahvala velja osebju Domu upokojencev Grapovčnik za vso skrb in nego v času njenega bivanja v njem.
Vsi njeni
zahvala
Prazen dom je in dvorišče, Naše oko zaman te išče, Ni več tvojega smehljaja, Utihnil je tvoj glas, Bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, Kjer sredi tišine spiš, A v naših srcih še živiš.
Katja R. Novak
ŠTEFAN NOVAK,
po domače Kobalov ata iz Žibrš 17. 12. 1939 - 20. 8. 2015
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom iz Žibrš, prijateljem in znancem za tolpe stiske rok, za vse izrečene sočutne in tolažilne besede sožalja, za vse darovane svete maše, sveče in druge darove. Iskrena hvala osebju ZD Logatec za ponujeno prvo pomoč, ge. Mariji Čuk za opravljene molitve, ge. Ivanki Tomazin za poslovilne besede in molitev, g. župniku Dragu Šenčurju za opravljen obred. Hvala Komunalnemu podjetju Logatec, še posebej g. Bošnjaku za lepo organizacijo pogreba.
Hvala tudi vam vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in boste našega ata ohranili v lepem spominu.
Žena Štefanija, sinova Peter in Štefan, hči Majda z družinami.
y
opravičili in popravek
V septembrski številki Logaških novic smo v zahvali ob izgubi Ivana Lampeta s pravopisnim popravkom nehote vplivali na pomen besedila, ki se v drugem odstavku pravilno glasi:
»Iskrena hvala predsedniku združenja šoferjev za poslovilne besede, g. Gorazdu za organizacijo pogrebnih svečanosti, pevcem za ubrano petje, g. župniku za opravljen obred in šoferjem za ganljiv pozdrav v slovo.«
Prizadetim se iskreno opravičujemo.
Opravičujemo se tudi za napačen podpis pri zahvali ob izgubi g. Janeza Hrena. Podpis bi se moral glasiti »Vsi njegovi«.
Na željo naročnika zahvale ob izgubi Andreja Ferjančiča pa objavljamo popravljeno besedilo:
»Z bolečino v srcu nas je zapustil sin Andrej Ferjančič (23. 5. 1966 - 6. 8. 2015).
Ostal bo vedno z nami.
Zahvala dr. Čukovi in med. sestri Katarini Hodnik za prijaznost in pomoč v času bolezni, zahvala dr. Kreku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.«
Uredništvo
NOVICE
Logaške novice poslej tudi na Face booku! Vabimo vas k sodelovanju s komentarji, fotografijami, video posnetki ... Skupaj vemo več!
Uredništvo Logaških novic
38
logaške novice - oktober 2015 - št. 10
križank
LOGAŠKE NOVICE
KUNI PODOBNA OBVODNA ŽIVAL
OZVEZDJE OB NEBESNEM EKVATORJU
VOLTAMPER ŠTEVILO NIČEL V TISOČICI
TOČKA, V KATERI SE MESEC NAJBOLJ ODDALJI OD ZEMLJE, ODZEMLJE
URAD, KI OPRAVLJA RAČUNOVODSKE POSLE
DELEC GOREČE SNOVI, OGOREK
ZELO SUH MOŠKI
RUSKI PIANIST (JAKOV)
SKANDINAVSKA DRŽAVA	GRŠKA GORSKA NIMFA	BIKOV GLAS	POLKOVNIK V ITALIJI	BIVOL S CELE-BESA
				
				
				
		OSCAR ARIAS		
		POLITI-ČARKA PERON		
				RUSKI VLADARSKI NASLOV
				
	MESTO V NIGERIJI NASILEN VSTOP V HIŠO			
				
PRITR-DILNICA STARO GRŠKI PESNIK			ŽENSKA, KI UVAJA TEHNIČNE NOVOSTI	DRUŽBENI POLOŽAJ
		IVAN SIVEC PEVEC RAMAZ-ZOTTI		
				
	ARGENT. NOGOM. VRATAR (CARLOS) AVION			
				
				DESNI PRITOK LENE V SIBIRIJI
		TEX AVERY DEPARTMA V SEV. FRANCIJI		
				
ANG. PLEMIČ IZIDOR REJC				
				
	DEL TEDNA			
MLAJŠA
DOBA ARHAIKA
POKRAJINA V PAKISTANU, PUNJAB
TVOREC, PISEC
OLGA ČEČKOVA
DIRKAČ LAUDA
DALMATINSKA KLAPA
NAŠ FAR-MAKOLOG (MLADEN)
SIBIRSKO TABORIŠČE
BODIKA, BOŽJI LES
SLABA ŠOLSKA OCENA
PRITOK DONAVE V ROMUNIJI
NAROČNIK MALEGA OGLASA
OBLIKA MOŠKEGA IMENA JOVAN
IGRA NA SREČO
GLAVNO MESTO SENEGALA
SLO.-KUB. PANTO-MIMIK (ANDRES)
AMERIŠKA IGRALKA (DIANE)
CIRKUŠKI HUMORIST
STIK, ZVEZA
OKRASNI GRM
IT. FILM. REŽISER (SERGIO)
AMER. FILMSKI IGRALEC BYRNES
LESNI ALKOHOL
STARA MAMA
UGODEN POLOŽAJ TELESA V JOGI
DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE
VINSKI CVET
ČEBULA (NAREČ.)
TONI TIŠLAR
LESEN PLUG, RALO
EDO ŠLAJMER
OVČJI SAMEC
MLADINKA V ŠPORT. DRUŠTVU
STARO LJUDSKO OBLAČILO
ANG. PLOŠ-
ČINSKA MERA
logaške novice - oktober 2g15 - št. 10
39
365 DNI
Brezplačno vam pripravimo vso dokumentacijo za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada.
okna in vrata
NAGODE
www.nagode.si
Nagode d.o.o..
Tržaška cesta 64,1370 Logatec
m: 051 644 334, e: ¡nfo@nagode.si w: www.nagode.si
Vabljeni v naš razstavni salon vsak delavnik med 7. in 16. uro, ob četrtkih do 18. ure
turizem smo ljudje - tudi v naši občini
tev običajno sodeluje vsa vas. Primer povezovanja med občinami je podpis sporazuma glede »Idrijske železnice« med občinama Logatec in Idrija, primer mednarodnega sodelovanja pa je pobratenje z občino Repentabor. Pomemben vir informacij o tem, kje se je vredno ustaviti, katere kraje je vredno obiskati, je internet. Tega se zavedajo tudi ponudniki turističnih storitev v naši občini, saj so na spletu kar dobro zastopani. Pogrešam pa Turistično društvo Logatec, ki ima zadnjo zabeležko iz leta 2013. V Logatcu imamo še Turistično pisarno, ki so jo lani »umaknili« s Tržaške na Notranjsko cesto. Osnovna naloga le-te pa je prodaja počitnic, potovanj, izletov ter avtobusnih vozovnic. Končno je na voljo še Info točka, to je recepcija Upravnega centra, kjer lahko turist dobi nekaj osnovnih informacij in napolni mobitel - to je pa tudi vse. Torej ostaja še vedno tista misel iz naslova, da smo turizem ljudje in da štejejo osebna priporočila ali drugače povedano: Dober glas seže v deveto vas!
Besedilo in foto: Brane Pevec
Poletje je mimo, odprla so se vrata šol, preživeli smo »krvavo« luno in še lunin mrk povrhu, čas je za učenje, delo in zimske radosti. Pred tem nas čaka še gobarska in lovska sezona, tudi ribe bodo še prijemale. Kar pomeni, da je še vedno čas, da nas pridejo obiskat gostje, tako iz tujine kot iz domačih krajev. Povprašal sem nekaj ponudnikov turističnih zmogljivosti, ki so mi povedali, da je bila letošnja sezona povprečna. Turisti se ustavijo za dan ali dva, Planinsko polje privablja ribiče, okolica pa lovce. Na razne prireditve, ki se pričenjajo s pomladanskim Gregorjevim sejmom in zaključijo z Novoletnim koncertom, pridejo predvsem domačini, pa tudi iz drugih občin in prestolnice. Sicer pa se zadnja leta stari in mladi najraje zadržijo v Grajskem parku, ki ponuja vrsto aktivnosti za vse generacije. Na jesen in pozimi pa tudi v GRC Zapolje postane bolj živahno, še posebej naj bi bilo tako letos, ko je zopet odprt obnovljen bazen.
Za zimske aktivnosti bo bolj ali manj poskrbelo vreme; če bo dovolj mrzlo, bo moč drsati na zaledenelih ribnikih, snega za skakalce na smučeh in za tekače je zadnja leta dovolj, za manjše vlečnice po okoliških kucljih skrbijo prizadevni domačini, večja na Sekirici pa je le še spomin.
Včasih za nepričakovan obisk poskrbijo tudi zastoji na avtocesti, ki preusmerijo turiste na ceste po logaški občini. Ta oblika »turizma« je zadnja leta vse pogostejša, saj je nesreč, če ne pa vsaj obnovitvenih del na avtocesti vedno več. O turizmu še to, da 27. septembra obeležujemo Svetovni dan turizma. Letos so nam mediji sporočili, da je lani po svetu potovalo milijarda in sto milijonov turistov, ki so porabili 1.245 milijard dolarjev. Koliko jih je šlo skozi našo občino in koliko denarja so zapravili pri nas, mi ni uspelo izvedeti. Sicer pravijo na našem ministrstvu za gospodarstvo, da se je treba v turizmu povezovati, tako na ravni destinacije kot tudi na ravni države in med državami. To pa v naši občini znamo, saj pri organizaciji vsakoletnih priredi-