PARADIGMATSKE OSNOVE SOCIALNO-TERAPEVTSKEGA DELA
Z DRUŽINO
Prigpevek psihologije družine k 'teoriji nvnai\j«"zA metode socialnega dela
xdnilino
Gabi Caänovie-Vognnäe
V danku predstavljam možen prispevek zbranih psiholoških koncq)tov o
psihodinamiki družinske skupine za "teorijo ravnanja" (H. Oppi, A. To-
mascheck, 1986), na kateri je mogoče utemeljiti metode socialnega dela z
družino.
Osrednja tema socialnega dela z družino oziroma družinskega svetovanja
in družinske teorije,so pogoji, ki omogočajo spremembe v družini. Socialni
delavec potrebuje znanje o družini, ki mu bo omogočilo, da prepozna in
poimenuje dogajanje v njej tako, da uporabljeni koncepti predstavljajo hkrati
izhodišče za možno strokovno intervencijo in temelj in vsebino dialoga z
družino samo.
Teze o socialnem ddu z družino utemeljujem na konceptih W. Scheieiia
(1985) in avtoijev H. Oppia in A. Tomaschecka (1986). V tekstu je mogoče
le navesti izbrane koncepte za odkrivanje družinske stvarnosti in nakazati,
kako jih je mogoče uporabiti za to, da se problem definira tudi iz družine, da
družina sodeluje v opredeljevanju tistega, kar je uresničljivo.
Uvod
Socialni delavec v svoji poklicni kompetenci socialnega inovatorja,
iskalca novih reSitev za kompleksne socialne probleme ljudi, potrebuje več
znanja o družini.
Potrebuje ga,da bi mogel prepoznati in poimenovati družinsko stvarnost
s strokovnimi pojmi, ki morajo nadomestiti običajne, vrednostne. Gre za
pojme, ki omogočajo razvidnost družinske stvarnosti socialnemu delavcu in
družini sami. Prav intervencija socialnega delavca temelji na dialogu z
družino o njej sami. Tako socialni delavec po eni strani potrebuje znanje,
koncepte, s katerimi lahko poimenuje dogajanja v družini,po drugi strani pa
metodološki pristop, ki bo omogočil,da to znanje postane uporabno tudi za
družino in torg temdj strokovno-terapevtskega dialoga.
Osrednja tema socialnega dela oziroma družinskega svetovanja in
terapije so pogoji in možnosti za spreminjanje družine oziroma za
spremembe v družini. Omogočiti spremembo v družini je cilj sleherne
164	C. CaCinovie-VogrintíC	Soc ddo 29,1990, 1-3
intervencije. Družina se bo lahko spremenila,če bodo njeni člani mogli in
smeli "bolje videti, kaj delajo"(von Braunmuehl, 1986).
Možnost za spreminjanje družine oziroma v družini je tudi osrednja tema
psihologije družine, saj je fleksibilnost družine pogoj za človekovo
avtonomijo v njej. Z drugimi besedami rečeno mislim, da so družinsko-
psiholoSki koncepti, ki jih imam na razpolago, ravno zato, ker koncipirajo
razvidnost družine, možni element "teorije ravnanja" (H. Oppi, A.
Tomascheck, 1986) za metode socialnega dda z družino.
Iz zasnutka psihologije družine in sodobnih družinsko-terapevtskih
konceptov, sem izbrala demente za razvidnost, ki jih je mogoče uporabiti v
vsakdanjem življenju in znotraj strokovnega okvira "reSevanja problemov
družine" (S. Staub/von Passavent/ A.Wagner, 1983) za dialog in
sodelovanje. Hkrati so to tudi koncepti, znotraj katerih je mogoče "delati
red" pri delu z družino, torej predstavljajo smernice (Richtlinien) ali
najpomembnejše vidike (Hauptgesichtspunkte) za svetovalno in terapevtsko
ddo (H.Stierlin,1987).
Mogoče moram že v tem uvodu poudariti, da so me vedno zanimali
predvsem vsakdanji problemi ljudi; želela sem prispevati k temu, da bi ljudje
tudi v družini - in iz družine - ven postali v večji meri gospodarji svoje usode
in svojih izbir (J. Berger 1980).
Strinjam se z Virginio Satir, ki pravi, da je zgolj 1/10 vsega dogajanja v
družini na zavestni ravni, (V, Satir, 1984). Izredno pomembno se mi zdi, da
odkrijemo Se kakSno desetino, saj jo potrebujemo, da bi bili kos novim
nalogam. Želim prispevati k temu, da bi se človek bolje spoznal kot
"družinski človek" (J. Duss-Van Werft, 1980).
Zdi se mi, da socialno delo lahko prispeva inovativno znanje za življenje
v družini.
Sodalno ddo ж družino
Bistvo strokovne intervencije socialnega dela z družino izpeljujem iz
Opplove opredelitve predmeta socialnega dela (H. Oppi, A. Tomascheck,
1986). Gre za organizirano ali prostovoljno spreminjanje oziroma pomoč. S.
Staub bi rekla, da govorimo o iskanju novih reSitev za kompleksne socialne
probleme družine.
Socialno delo z družino bi lahko, analogno družinski terapiji, ki se
definira kot terapija,ki upošteva in koristi družinsko skupino v terapevtskem
Soc ddo 29,1990, 1-3 Paradigmatske osnove...	165
procesu - definirali kot strokovno intervencijo, ki upošteva in uporablja
družinsko skupino pri reSevanju njenih problemov.
Kaj pa je problem družine? Kdo ga definira oziroma kdo vse ga definira?
KakSne stvarne možnosti ima družina, da ga definira tudi od znotraj? Kaj k
temu prispeva socialni delavec in kaj k ustvarjanju celote?
W. Schder citira izredno pomembno misel S. Staub: "Pomembno se mi
zdi, da razbijemo temeljni vzorec, po katerem danes razvijamo metode
socialnega dela: da se namreC pri iskanju za naSe ravnanje relevantnih
spoznanj najprej obrnemo na različne terapevtske Sole in smeri in se Sele
potem vpraSamo,ali jih je mogoče prenesti na socialno delo. Alternativa bi
bila, da vzamemo kot izhodišče določen socialni problem in potem iSčemo
ustrezno znanje, znanje ki ga bomo reorganizirali v mejah stroke". "Gre za
to, da bi socialni delavci, iz svoje stroke ven, formulirali precizna
problemska vpraSanja in potem skupaj, tudi z drugimi strokovnjaki, izdelali
znanstveno-teoretične utemeljitve in praktično preverljive reSitve (W.
Scheier, 1985, str. 5).
Jaz iSčem prispevek psihologije družine za problem, ki se precizno
formulira iz socialnega dela: gre za spremembe v družini, za spreminjanje
družine. Reševanje problema družine vedno zahteva spremembe - v kakSnih
družinskih pogojih so možne, kako se v družini organiziramo, da ne bi
ničesar spremenili?
Ddo z družino je indicirano takrat, kadar problem mora postati razviden,
transparenten v družini oziroma, če je problem reSljiv le, ko ustvarimo v
družini možnost za potrebne spremembe.
Mislim, da je posebnost naSe stroke ravno v tem, da ustvarja realne
pogoje za to, da je v formulaciji problema vedno znova udeležena tudi
družina.
Rekli smo že, da socialno delo z družino temelji na dogovoru o
sodelovanju. O metodoloških problemih vzpostavljanja dogovora bomo
govorili kasneje. Sodelovanje pri reSevanju socialnih problemov družine
pomeni,da skupaj z njo oziroma skozi njo odkrivamo poseben,edinstven
način, ki ga je ustvarila, da bi obvladala neskončno raznolikost individualnih
razlik,značilen način konfi^ontadje in odgovornosti, ki ga omogoča.
Sodelovanje, ki dela družino razvidnejSo obema - družini in socialnemu
delavcu - prispeva k odkrivanju tistega, kar je izvedljivo, uresničljivo.
Schder eksplicitno poudarja, kako pomembno ja za socialno delo odkriti
tisto, kar je "machbar". In ravno za to gre - za udeležbo in pomoč družini, da
166	C. CaCinovie-VogrintíC	Soc ddo 29,1990, 1-3
bi odkrila tisto, kar je "machbar" (W. Schaer, 1985, str. 9).
Bodisi, da gre za prilagajanje družine na kronično bolezen,za starševstvo
po razvezi, Šolski neuspeh ali iskanje novega prostora za družino v
skupnosti, je razvidnost oziroma transparentnost,ki jo omogočajo družinsko-
psiholoSki koncepti, pomembna,ker omogoča vpogled v to,kako družina od
znotraj interpretira svoje mesto v okolju. Socialni problem družine se vedno
nanaSa na konkretno okolje in problem, ki ga reSuje.
IzkuSnje mi potijujejo,da dialog za razvidnost družinske skupine med
socialnim delavcem in družino omogoča razvidnost tega odnosa tako, da
lahko oba,socialni delavec in družina, vplivata na soddovanje (W. Schder,
1985,str.9).
V Stierlinovem konceptu "prvega pogovora z družino", sem naSla
metodološki pristop, ki po moji sodbi, omogoča sodelovanje, v katerem je
tudi iz družinske stvarnosti ven mogoče formulirati problem (H. Stieriin,
1987).
Socialni delavec kot "režiser" in "udeleženi opazovalec" hkrati ustvaija
pogoje za konfrontadjo in odgovornost z lastnim problemom in s problemi
drugih. Stieriin govori o tem, da "dela red" in to pomeni, da strukturira,
poimenuje in z empatijo integrira v celoto. Gre za konfrontacijo s
sedanjostjo,za pogovor o odnosih tu in zdaj. Za pogovor o spremembah,ki
sledijo poznavanju tega, kako ljudje ravnajo drug z drugim v družini.
Priipevek k 'Yeorgi nivnai^ja" - danenti za razvidnost druliiuke skupine
2elim predstaviti tiste koncepte za psihologijo družinske skupine, ki so
relevantni kot izhodišče pri oblikovanju metod socialnega dela z družino.
Odgovoriti moramo na vprašanje, kaj je mogoče prepoznati v družinski
stvarnosti, kaj poimenovati, za katere psihodinamične procese gre, kaj lahko
v družini postane razvidno?
Odgovore sem dobila tam, kjer je največ zbranega o družini - v
teoretičnih konceptih in praktičnih izkuSnjah terapij. Zavedam se ndzogibne
določenosti sleherne terapije z družbeno nesvobodo, pred katero svari
Marcuse, vendar so si družinski terapevti najprej postavili psihološko
pomembna vpraSanja o odvisnosti človeka od družine. Družinski konflikti so
prisilili terapevta, da se sooči z resničnimi, čeprav patološkimi situacijami v
skupini, z realno življenjsko zgodovino družine.
Na danaSnji stopnji razvoja teorije in prakse družinske terapije
Soc ddo 29,1990, 1-3 Paradigmatske osnove...	167
soobstajata dve paradigmi - psihoanalitična in sistemska oziroma sistemsko-
ekoloSka. Obe paradigmi soobstajata, dejstvo, da bi iz različnih
paradigmatskih izhodišč pridobljena spoznanja mogla dopolnjevati in
omogočiti celostnejSo podobo družine, se v literaturi oblikuje le z veliko
zadržanostjo. Tudi v tem povzetku ostajajo znotraj paradigem, v katerih so
se'izoblikovali.
Psihoanalitični koncepti so razlagalni koncepti, strukturo in interakcijo
družine razlagajo iz potreb posameznika in iz njegovih obramb. V ta sklop
sodi Udzov koncept pogojev, ki družinski skupini morajo biti zagotovljeni:
zveza med starsi, ohranitev generacijskih razlik in sprejemanje vloge
lastnega spola (Th. Lidz, 1971). H. E. Richter opozaija na dodeljevanje in
sprejemanje vlog razbremenjevalca v družinskih konfliktih (H- E. Richter,
1971), N. Ackermann pokaže na procese "progresivnega testiranja
stvarnosti" pri oblikovanju in vzdrževanju psihološke identitete in stabilnosti
vedenja v družini (N. Ackermann, 1966). H. Stierlin dodaja konceptu vlog,
kot socialnih obramb. Se koncept delegiranja in delegacije kot nenehno
potekajoče drame ločevanja med starti in otroki (H- Stierlin, 1980); drame,
ki jo na svoj način opredeljuje Boszormenyinagy z "nevidnimi vezmi"
(unsichtbare Bindungen, 1981), Duss-von Werdt pa dokončno postavi kot
temeljno človekovo stvarnost CFamilienmensch").
V terapevtskih konceptih avtoijev,ki sodijo v krog sistemske paradigme,
se pojasnujejo in operacionalizirajo skupinske značilnosti družine in torej
tudi pojmi, ki povedo,česa se posameznik v družini mora naučiti. Pojmi kot
so homeostaza,pozitivni in negativni feed-back, meje in pravila, strategije in
transakcijski vzorci, značilne komunikacije in hierarhija pokaže na
mehanizme, ki konkretno uravnavajo skupno življenje in ki jih je treba
poznati, da bi lahko vanj posegli. S. Minuchin, J. Haley, R. Skynner, M.
Selvini Palazzoli, V. Satir,so imena,ki bi jih morali v zvezi s tem omenjati.
Potrebe posameznika in družinske potrebe lahko torg postando razvidne
v nekoliko nenavadni kombinaciji s pozitivnim in negativnim feedbackom,
kot zakonitostmi komuniciranja, potreb in vzdrževanja homeostaze;
struktura družine izražena bodisi v pojmu vloge bodisi v pojmih meja,
pravil, strategij ali zadolžitev; značilnosti družinske hierarhije;
komunikacijski vzorci in vsebine; čustva v družini.
Razvidnost vključuje ustvarjanje pogojev za razvidnost. Kateri so ti
pogoji, v katerih se družinska skupina lahko organizira kot potencialno
razvidna, torej kot skupina,ki omogoča osveSčanje o skupinskem?
168	C. CaCinovie-VogrintíC	Soc ddo 29,1990, 1-3
Prvi pogoj za to je nedvomno, da podzavestni strahovi in konflikti
starSev ne zahtevajo pravil sožitja,ki so zgolj obrambe,da so torej v družini
možne spremembe. Pogoji za razvidnost so odvisni od tega, koliko
sposobnosti za progresivno reševanje konfliktov se lahko dan nauCi v svoji
družini. Sposobnost za konflikt predpostavlja odnose, katerih dvoumnost je
mogoCe prepoznati in zdržati,oziroma reSevati.
"Sposobnost za progresivno reSevanje konfliktov" je koncept W. Mer-
tensa (Mertens, W. 1974); po njem se kvalifikacija, ki jo ljudje nujno
potrebujemo,definira kot pridobljena,naučena sposobnost posameznika, da
zazna konflikt za motenimi interakcijami in komunikacijami, ga prepozna in
se z njim sooči,da bi ga bodisi začd reSevati, bodisi začel živeti z njim.
V tem okviru seveda ni mogoče podrobno predstaviti vseh konceptov
"razvidnega", ki sem jih mogla raziskati. Moj namen je predvsem pokazati,
da so lahko izhodišče za reSevanje problonov družine - ključno vpraSanje je
vedno, ali so koncepti uporabni - ali torej omogočajo socialnemu delavcu in
družini odkrivanje možnega (machbar) v stvarnosti družine.
Zaključdc
Za teorijo ravnanja, ki utemeljuje metode socialnega dela z družino,
predlagam torq,da se uporabijo koncepti,ki omogočajo poimenovanje in
odkrivanje družinske stvarnosti v dialogu z družino. Moja teza je, da je tak
dialog možen. Se več, socialno delo mora vsakokrat prispevati k temu, da se
tudi iz "notranjosti družine" (inside the family, Kantor in Lehr, 1975),
definira problem, ki ga reSujemo,saj zgolj tako lahko opredelimo možno
(machbar), pri reSevanju njenih problemov.
To pomeni, da s strokovnim posegom soustvarjamo možnost, da se
posameznik diferencira v družinskem sistemu v odgovorni konfix)ntaciji med
tistim,kar v njej je in kar bi želel biti, med tistim,kar običajno dela in kar bi
želd biti v družini.
Dr. Gabi Cačinovič-Vogrinčič je docentka in dekanica Višje Sole za
socialne delavce v Ljubljani.