Amerikan


lovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
14. številka.	Joliet, Illinois«!, 22. niax-ea, lota lOOl.	Imetnik
GROZNI POŽARI V ZADNJEM TEDNU.
Po več mestih Združenih držav je divjal ogenj in napravil ogromno škode.
Mnogo ljudi je poškodovanih, nekaj tudi mrtvili.«
Zaradi sape rešitev nemogoča.

ni
i
0
1
11 0 \
* m
%
% r
iP i. »if
Louis, Mo., 19. marca. — V kvarni za led, ki je last družbe "Anheuser-Busli Brewing Co." kon-c®ni Cherokee ceste je nastal iz do-®edaj še neznanih vzrokov ogenj in He eudovito hitro razširil na vsa sosednja poslopja. V malo trenutkih bil ves okraj, obsežen šest blokov v plamenu. Na pogorišče so takoj PrihitelL večji oddelki ognjegascev x mnogoštevilnimi pripravami in da B1 so izmetali v teku pol ure ogrom-množino vode v ogenj, vendar je "'1 ves njihov napor docela brez-V8pešen. Požar je uničil pet hiš, kjer so stanovali ljudje, vso tovarne* Z:l led, nekaj drugih delavnic in ka-trideset železniških vagonov. skoda se ceni nad $200,000, vendar ?bo<h> to svoto pokrili iz_ zavarovalne--Dva delavca sta s^ pri begu
lz gorečega poslopja nevarno poškodovala, prav tako tudi neki hromi revež, ki je zaman klical na poina-Sanje, ase je naposled moral le sam
rešiti.
Kansas City, Mo., l9.,maroa. — Aled 5. in 0. cesto ter med Kansas 111 Scott Ave. ležeči blok je docela u"'eil požar. Ogenj je nastal v dveh Anicah hkratu in se čudovito hitro razširil. Nekaj ljudi se jo nevarno Poškodovalo, eden je umrl. V veli-hlevu je zgorelo.,jfos.t konj, druge so rešili. Škoda se ceni S50,000.
v l^e Soto, Mo., '19. marca.—V bli-'!111i ležečem mestecu Bismarck je '"total požar. Polovica naselbine Jode brezdvomno žrtev ognja. Ho-|e'> kolodvor in še trideset privatnih je že dosedaj uničil ogenj. Tele-«3!afiona in telefonska zveza je polenoma pretrgana. Od tu je odporno gasilstvo na pomoč. Do sedaj že mnogo ljudi ponesrečilo. Nadina Bismarck ima 750 prebivalcev.
Nashvill, Tenn., 19. marca. — J. • Ramson Co. velika zaloga lesa, a8e in nekaj delavnic je požar do-Cela upepelil. Izmed.ljudij ni nihče ponesrečil. Škode je 1140,000.
Boston, Mass., 17. marca.—V ti-®*ar'>i lista "Daily Advertiser and Cor<l" je nastal požar, pri katerem našli trije korektorji smrt. Vsi 'je so imeli opravka v šestem nad-"tropju in ker se jih ni pravočasno °Pozoril0 na nesrečo, so zgoreli.
Pittsburg, Pa., 18. marca. — Počelo je na vogalu Duquesne Way £*« eeste razstavino poslopje. ' je $250,000. Voznika briz-8alne jevbilo, ko je padla nanj ^ektriČna žica, ki je pregorela. . uoi dva druga ognjegasca je prav 1 tok omamil, a hitri rešitvi se
Banko napadli.
Emporia, Kas., 21. marca.—Včeraj je napadla četa ljudi tukajšnjo banko in razstrelila vrata z dinami-tom. Meščanstvo in polici jske pa-trole so takoj prihitele, tako, da se razbojniki niso bili v stanu polotiti denarja, vendar se jim je posrečilo uteči. Policija sodi, da je bila to večja, dobro organizirana roparska druhal.
284 KAZNJENCEV SE JE UPRLO.
Pošto napadli.
Oberlin, O., 21. marca. —Včeraj so razstrelili na tukajšnji pošti neznani ljudje železno blagajno in pobrali iz nje vse, kar se je dalo odnesti. Nekega mladega moža, ki je spal v poslopju, so pretepli, ga zvezali in ga omotili s kloroforrnom. Ko j^došel k zavesti, je pripovedoval o treh maskiranili možeh in o silnih udarcih, izjavil pa je, da mu ni bilo možno nobenega spoznati. Ko so ljudje opazili rop, ni bilo o storilcih že nobenega sledu več.
I
p) 11>lata ^hvaliti za življenje.
tV
o i?
^alatka, Fla., 18. marca. — Palmova spalna vozova "Tabita" in mer" sta zgorela med vožnjo Postajama Tampa in Jackson-Ži v ^Potniki so si komaj rešili »>0 3.enje> obleke in druge dragoceno^ Pa 80 V8e zg°rele- škode je

M
$
Most se je podrl.
^uthrie. O. T., 20,marca. —Da-8e j« podrl most na Cottonwood ha. er> Ravno v tistem času so se na-
Uif na m°8tu trije mož3e: oSe Wi" Ojln Ca8ey in njegova dva sina. H, , ut0I»il, sina pa sta se samo 'o potolkla ob tramovje a stasre-P"Plavala na suho. Ko sta opasala ni.očeta za njima, sta spla-Haži nazaj' a P° dolgem iskanjn sta la ®amo truplo očetovo.
Pretep.
La Salle, 111. 18, marca.—Sinoči so se tukaj naši fantje stepliin se z nožmi močno oklali. J. Peterlina so tako zelo zdelali, da je težko verjetno, če bo se okreval. Sedaj leži v St. Mary Hospital. Pretepače so zaprli. Štirje so bili tukaj sojeni in so dobili le neznatne kazni glavnega pretepača povzročitelja pa so odpeljali preisko valnizapor v okrajno ječo Ottawo. Angleški listi poročajo, da se zove J. Alster in da je že na glasu malo vrednega človeka. Naši fantje so se le po naklučju zapleli v pretep.
Zanimiva tatvina.
Kansas City, 19. marca. — Juve-lirjonia Edwards in Sloan so neznani uzmoviči ukradli dragocenosti za §3000 vrednostni. Tatvino so še le čez nekaj dni opazili, istočasno pa je prejel lastnik tvrdke Edwards pismo, v katerem ga pozivlje tat, da mu takoj pošlje nazaj vse ukradeno blago, če mu ta dopošlje$1000, da pa če tega ne stori, da mu bodo odpeljali sina. V pismu je bilo natančno povedano kakšen da naj denar bodi, v čem zavit in da naj ga prinese ob določeni uri Edward-sov prvi klerk Win, DeardufL Edwards je takoj naznanil policiji, 8vojega sinčka pa vzel iz šole in ga pa?no zastražil v svojemstanoVanju — Ob določeni uri se je podal omenjeni klerk na naznanjeno mesto, a v omot je zavil namesto bankovcev samo pismeni papir. Kakor je poročal policiji, je srečal dva moža, ki sta zahtevala 'omot, na to pa mu ukazala oditi, se ne nazaj obrniti in molčati o celi zadevi 24 ur. Drugi dan je našel prav ta klerk uki-adene stvari v neki veži, kjer se je slučajno mudil. Ob ti priliki mu je zadal neznan napadalec z nožem neznatno lano v hrbet. Kakor pravi napadalca ni spoznal. Cela zadeva se suče nekam na smešno stran in policije se že loteva veselje, da bi klerka ffm. Dearduff-a zaprla, kar se bo tudi v kratkem zgodilo.
Grozna smrt.
New York, 20. marca. — Gospa Karolina Cobus je bila božjastna in je večkrat trpela pod napadi tp grozne bolezni. Stanovala sta z možem skupaj pri materi in bratu Imeli so tudi srednje velikosti psi čka, ki je bil pa zelo krotak. Te dni je napadla gospo Cobus zopet bolezen in jo vrgla v kuhinji na tla, Mati prihiti vsa prestrašena iz sobe polije hčer po obrazu z vodo, nato odhiti po stopnicah klicati pomoči Sosed Filip Rockefeller je takoj hitel po stopnicah k nesrečnici. Pa ko je prihitel v kuhinjo, je ugledal grozen prizor.Psiček je bil med tem, ko je gledal gospo Cobus v silnih krčih in bolečinah, čisto obnorel. Skočil je na njo in ji grizel vrat. Tudi Rookefeller ga ni bil v stanu odtrgati z vratu. Ko se je pozneje to nečim posrečilo, je bila gospa Karolina Cobus že mrtva.
Delali so v premogovniku, napadli in povezali paznike in se v rovuzabarikadirali.
Čuvaje drže pri sebi kot talnike in jih groze umorili.
Prete razstreliti premogovnik.
Leavenworth, Kans., 21. marca. V premogovniku državne jetnišnice vlada že od pondeljka upor. Takoj v pondeljek, ko so pripeljali kaznjence na delo, se jih je vseh 284 uprlo. Napadli so paznike in jih 15 zvezali. Iz rova jih ne izpuste na nikak način in groze, da jih pomore,
Roparski umor.
Oskaloosa, Ia., 10. marca. - Farni (-rja H. 11. Drake-ja so našli v njegovem stanovanju mrtvega. V njegovem truplo je tičalo pet kro-gelj, Zdravniki so konštatirali, da je moralo ,truplo ležati že kake tri idili. Ker so izginile iz njegovega samskega stanovanja vse dragocenosti in ker je bil pokojnik naglasu j premožnega farmerja, se je brez dvopbe izvršil roparski umor. O ! storilcih ni dosedaj še najmanjšega | slačili.
Zastrupljeno žganje.
San Francisco, Cal., 21. marca. . Policija je zaprla mlado ženo Geo. : Kenta. razkladalca tovora z ladij, j Povod je dalo to-le: V predal za oddajanje poštnih omotov "D" je nekdo odda} pošil jatev na Geo. Kenta, v kateri pa so poštni uradniki

■m!
...............
NA KITAJSKEM SE NEKAJ KUHA.
Vse ruske bojne< Indijo iz kitajskega in japonskega vodovja so odplule na Korejo.
Japonsko bojno brodovje se tudi pripravlja na odhod.
"Velikanska razburjenost vlada.
Z ti s t o ii j
na
v Buffalo, N. Y.,
ki se bo otvorlla dne 1. maja t. 1.
MINISTER E. H. CONGER,
kateri se je sedaj povrnil iz Kitajskega, kjer je prebil ves strah za časa prekucij v Pekingu. Ministra 'Conger j a sta spremljali tudi njegova žena in hčerka, ki se že dosedaj nista docela okrepčali in i znebil i strahu, ki sta ga vživali za časa zasedanja legislature v Pekingu. Nekateri osebni prijatelji Congerja se potegujejo zalo, da bi bil izvoljen governerjem v
državi Iowa.
kakor hitro hoče ravnateljstvo nasilno postopati. Vse uliode so jetniki zabarikadirali, zadej pa so se pripravljeni braniti z orožjem, katerega so odvzeli paznikom. K ravnatelju jetnišnice in premogovnika gospodu Tomliusonu pa so poslali deputacijo, ki je zahtevala, da naj se takoj žboljša hrana in naj da za-gotovljenje, da se bo poslej s kaz njenci lepše ravnalo. Tomlinson se seveda s kaznjenci ne more o nikaki stvari pogajati in zahteva brezpogojno kapitulacijo. Toda jetniki vstrajajo odločno pri svojih zahtevah in v rovih vlada velika razburjenost. Med jetniki so večinoma najslabejše vrste ljudje, 20 jih je med njimi, ki so obsojeni v dosmrtno ječo.
Tomlinson je poslal močnejše oddelke paznikov v rov, a jetniki so zabranili vstop. Tudi hrane rie marajo vsprejeti nikakoršne, pač pa so poklali vse mule in mezge v jami in od tega mesa se žive. Ljudstvo, posebno svojci paznikov, ki so sedaj vjetniki kaznjencev, so v silnem strahu. Jetniki so izjavili, da bodo premogovnik razstrelili zdinamitom, če se ne izpolnijo njihove zahteve. Vendar neče te grožnje prav verjeli ravnatelj Tomlinson, ker je prepričan, da je kaznjencem prav mnogo za njih življenje.
Ustavili so delo tudi po drugih državnih tovarnah, kjer so delali kaznjenci ter so vse pozaprli v svoje celice ter jih skrbno zastražili.
opazili tekočino. Ker pa, kakor z ano, pošta ne vsprejemlje tekočin i njih ne dostavlja, je obvestila o tem Kenta. Ta je prišel na pošto, odprl steklenico in opazil žganje. Vse se mu je zdelo zelo sumljivo pa je dal žganje preiskati. Kemiki so našli v žganju nenavadnd množino arzenika. Geo. Kent je obdolžil svojo ženo, s katero sta že dolgo ločena, da mu je ona poslala steklenico in nato jo je policija aretovala, dasi ona odločno taji, da bi se sploh kaj zanj zanimala, odkar sta raz-dvoje.
Tien Tsin, 18. marca. — Angle-ško-ruski konflikt je še vedno v onem stadiju, kakor je bil. Povelj-siva na obeh straneh se trudijo, da preprečijo na obeh straneh, da se ne bi preblizu stoječe straže čet pograbilo. (Kakor je znano so zasedli Angleži in Rusi drug drugemu nasproti železniške nasipe, radi česar je nastal prepir. Nihče ne mara od-jenjati in vojaki se pripravljajo na napad.)
Shanghai, 20. marca. — Vse ruske bojne ladije, ki se nahajajo v kitajskem ali japonskem vodovju ali pa so namenjene tja, so dobile nenaden ukaz odpluti takoj na Korejo. Prav tak ukaz je prejelo tudi japonsko brodovje in se delajo ver like priprave za odhod.
London, 20. marca. — 4:50 pop. Na miiiisterstvo za vnanje zadeve ni še nikakega poročila, da bi se bila vnela 'lined angleškimi in ruskimi vojaki bitka. Zadnjo poročilo, ki je d oil o, govori, da je sicer napetost Vi lika, a da je položaj nespremenjen. Porci-ilo, da so Anglež} streljali na Ruse vTien-Tsiu, je baje neresnic'no.
Tion-Tsin, 21. marca. — Grof Waldersee je došel včeraj sem, a mu je bilo možiio še le danes nadaljevati potovanje v Peking. Vihar je silno razsajal.., i■..... ,,,, . s .
Devetdeset angleških mornarjev je zameuilo na fortih v Taku straže, katere so poprej opravljali indijski vojaki. .Nadalje pričakujejo tudi oddelek pehote, katera ima namen pomnožiti posadko na mestu prepira.
Posebni vlak z avstralskimi vo jaki se je danes odpeljal iz Pekinga v Tien-Tsin.
Pred luko leži ena francoska, eni« italijanska in ena nemška oklopniea.
Angleški zapovednik general Lor-ne Campbell in ruski general Vojak sta se se'sla pri grofu Waldersee in mu izjavila, da imata navodila od svojih vlad, kako jima je postopati, na kar se Waldersee ni maral več vmešavati.
Petrograd, 21. marca. — Poročevalec amerikanskih listov brzojavlja tole izjavo višjega ruskega uradnika: Ni res — je dejal omenjeni uradnik — da je Rusija odjenjala s Kitajsko zaradi pogajanja Mandžurije, še manj pa je to res, da bi se uklonila Angleški i/, strahu. Rusija je mogočna država, kateri ni treba nikogar izpraševati za svet in katera ne rabi od nikoder intervencije. Osvojili zadevah tudi ne rabi preiskav drugih vlasli in ima voljo započeto delo sama dokončati.
Prost vožnji listek
iz Chicage do Buffale in nazaj
hoče dati Amerikaxski Slovenec vsakemu naročniku našega lista, ki pridobi od 15. marca do 1. junija t. 1. 25 novih naročnikov Amk-
KIKANSrCKGA SLOvenca in dopošlje do tega časa nabrano celoletno naročnino 25. novih.naročnikovuprav-ništvu našega lista.
Prijetno s koristnim.
Chicago, 111., 21. marca.—Nekaj postopačev se je danes ruvalo pred izložbenim oknom zlatarja Ander-tfona na 15. Milton Ave. Iz prodajalne so gledali na nadebudno mladino in se smejali. Po nesreči pa sta se zaletela dva pretepača v šipo pri oknu in jo razbila. Pretep se je koj pojenjal in sprijaznjeni pretepale! so se složno poslužili ugodne prilike ter so izmaknili nekaj prstanov in zlatih ur iz okna. Predno je policija prišla, so se bili že poslovili.
Filipinski gen. Diochto ujet.
Washington; D. C. 20. marca. General MaoArthur je brzojavil iz Manile, da je general Robert P. I luges ujel filipinskega generala Diocino in sicer še le tedaj, ko je. bil le ta trikrat ranjen. General pristavlja v brzojavki pobožno željo, da bo sedaj menda v tej proviueiji
Bančnega blagajnika zaprli.
Columbus, O., 21. marca. — Pomožni zvezni maršal Hawley iz Cin-cinati je spremil danes popoldan bivšega blagajnika National banke v Niles, Mich., ki je, kar znano, falirala v St. Joseph. Pravijo, da je blagajnik Charles Johnson pone-veril večje svote iz blagajnice in tako pospešil propad že tako hirajoče banke. Poročajo, da so našli Johnsona v sila revnem položaju in docela sestradanega.
Viharji.
Grand Rapids, Mich., 21. marca. —Vse železnice tod okrog počivajo. Tu je divjal velik vihar in ž ipd je povzročila na drevju ogromne škode. Poleg železniškega je ustavljen tudi telegrafski in telefonski promet. V Manceloiii je sneg neki vlak tako močno zamedel.da ga niso bile v stanu niti tri lokomotive premakniti z mesta. Kakor poročajo uradniki, je to največji vihar letošnje zime.
Homestead --po loo akrov za 54 dolarjev, v bližini me-sta Springfield, Miss, v državi Mis souri. — Zemlja je ugodna za živinorejo, kakor tudi za poljedeljstvo po ebno pa za vinograde. — Več pove pismeno ali osebno Jos.Stukel, 200 Indiana Street, Joliet, III.
Rodbinska žalolgra.
Aron, O., al; marca. — Oliver Swift je bil zadnji čas v zaporu nekaj dnij. Ko pa je došel domov, je izvedel, da je vložila njegova žena tožbo za ločitev zakona. To ga je neznansko užalostilo in pričel je sumiti svojega svaka Oskarja Stef-fee, da je on vzrok temu. Ko ga je je torej srečal v kupeju poulične železnice, je vzel revolver iz žepa in ga je ustrelil. Na to je poskešal sam izpiti nekaj strnpa, a vsi navzoči so mu to preprečili.
Begunci z bojnih ladij.
Norfolk, Va., 21. marca. — V zadnjih dneh je pobegnilo mnogo mornarjev z bojnih ladij ker se boje, da bi jih ne poslali na Kitajsko. Z oklopuice "Dixie" je pobegnilo vsega skupaj 81 mož. Nekaj beguncev se je že posrečilo ujeti, nekaterim pa so že na sledu. Ujete bo sodila vojaška oblast.
Eksplozija.
Cleveland, O., 20, marca, — V laboratoriju National Carbon Works na West Madison in Highlanii je nastala eksplozija, ki je raztrelila celo poslopje. Dva moža je pokopala pod razvalinami. Ko so ju izvlekli, sta b Ia Se pri življenju, a trpela sta
grozovite bolečine. 000,
Škode
je S 00.
Od našega prijatelja.
Izvolite objaviti te-le vrstice > "Gospod Martin Podesva dolžnjp-svoje zdravje Se\erqvt-mu kriT stilcu; trpel je več let na bulah W škrofelnih, toda odkar je zaiel i:> biti Severov kri Čistilec, je pop< I-noma zdrav. .John Vaclavik- '
G. Podesva bi ne bil mogel rabiti boljšega sredstva zoj cr ncinko slabe krvi, kajti Severov kri čistilec ne odstrani samo strupene snovi, ki so zašle v kri, ampak po«pešuj« tudi cirkulacijo krvi po vseh delih človeškega telesa. Vsakdo naj bi vzel najmanj jedno steklenico tega zdravila spomladi, da očisti kri z odstranjenjem vseh strupenih sno-vij, ki so se nabrale v njej tekom zadnje zime, da provzroči zdravo, živahno cirkulacijo in ojaoi zistem zoper napade poletnih boleznij. S tem, da krepča živce, žile in členke, krepča celo telo. Bleda, slabotna dekleta zadobijo moč in zdravo barvo, če ga rabijo. Cena $1.00. Prodajajo ga vsi lekarnarji in prodajalci zdravil, toda nobeden ni pristen, ako nima podpisa izdelovalca VV. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa na vsakem zavoju.

^ Chicago, III., 17. marca. - Prod nekaj tedni so se žene župnije sv. Štefana zbrale in sklenile, da ustanove npvo cerkveno društvo ss namenom, da bi tudi one po svoji moči pomagale k okrašen ju cerkve sv. Stefan«.,Chicago je veliko mesto in slovenski narod je večinoma naseljen med od cerkve odpadlimi Čehi in se je zato marsikateri človek na-vzel cerkvi nasprotnega duha. Zato
— V soboto 30. t. m. se popelje« lahko ia 3 dolarje v St. Louis, Mo. in nazaj po Chicago-Alton progi-
—Prav na dan našega patrona jo Bog bogato obdaroval našega someščana rojaka Gregorja Jurioič. Žena Anka mu je rodila zdravega, krepkega dečka, ki tehta 14 funtov. To je'gotovo nenavadna teža.
—Po ceni v St. Louis in nazaj po Chicago & Alton progi v soboto 36. t. m—Vožnja $3.00.
"—Žena rojaka Math. Graheka leži še vedno v bolnici sv. Jožefa. Te dni so jo operirali in je prav sedaj aelo slaba. Leva roka je popolnoma brez moči. Dobri Bog ji povrni kmalu ljubo zdravje!
—K o l es ar j i ! — Pozor! — Začasni odbor novega slovenskega kolesarskega društva (Bycicle olub) Vas vabi, da pridete polnoštevilno na prijateljski sestanek v nedeljo 24. t. m. ob 2. uri popoludne k "Bobenčku", 200 Jackson Street. Važen razgovor o novem društvu. Pridite, če mogoče s kolesi, ker sledi zborovanju skupni izlet.
—Sadna drevesca in grmičje za pokopališča kakor tudi druge na sade, kranjske in amerikanske vinsko trte prodaja po najnižjih cenah Math. Graliek, na 207 Indiana Street. Samo do 1. aprila.
AMERIKANSKI SLOVENEC, MARC 22, 1901
roko, a Vertin se ga je otresnil, pri čemur je sin John izbil očetu .Jakobu klobuk z glave. Ko sta stala kake štiri čevlje narazen, je napel Jakob revolver in izprožil. Kroglja je šla Johnu skozi vrat in je obtičala v tilniku. Čea 24 ur je John potem umrl vsled izkrvavljenja.
Državni pravdnik je pri utemeljevanju obtožnice povedal, da je bil vzrok umora že del j časa trajajoče sovraštvo, to sovraštvo pa si je vzgojil oče ob takih prilikah, ko je sin vedno zagovarjal in branil mater pred očetovimi surovostmi. To je utemeljeval Gormley iz Jakobovih besed: "Predno bo jutri, bo eden mrtev."
Na to je profesor O. C. Mortson poročal o prostoru, kjer se je bil dogodil umor in jo razkazal na mestu nesreče naris fin plan.
Tu je pričel Jakob Vertin zopet tarnati in zdihovati: "O, če bi videl še enkrat svojega sina Johna !"
Prva priča je bila Marija Shultz, ki je povedala, kar je videla pri Mi-heliču in kar je navedeno že v obtožnici. Kot druga priča je bila zaslišana Vertinova devetletna hčerka Marija, ki jo izpovedala, kako je bil oče razjarjen, kako je škripal z zobmi in kako da je grdo gledal. Priča Peter Mihelič pozna Vertina že devetnajst let in izpove o dogodku isto, kakor vse druge priče. Peter Mihelič ml. izpove isto in še pristavi, kar se je kasneje zgodilo. Pravi, da so našli pri umorjenemu Johnu $170. Žena Vertinova je izpovedala, da je prišel omenjeni večer miren in vesel domov, ko pa je izpil kozarec piva, je postal kmalu ves divji, kakor vselej v zadnjih petnajstih letih. Izpovedala je tudi, da je pal pred petnajstimi leti,, na glavo in se močno pobil, od tedaj pa da ni vedel, kaj počenja v jezi. Nekaj jetnikov, ki so bili z Vertinom skupaj zaprti, izpove, da je ves čas kazal Vertin globoko kesanje in da je pogosto jokal in zdilioval. Priča dr, A. F. Longway izpove, da je našel usodni večer, ko je bil poklican na kraj nesreče, Johna še pri življenju, Jakob Vertin pa d* je bil takrat popolnoma pri zavesti. Uradnik- lista Great Falls Daily Tribune, ki ga je obiskal drugi dan v ječi, pripoveduje, da mu je iajavil Jakob Vertin, da ja tedaj, ko je grozil ženi z revolverjem, samo ostrašiti hotel, da bi ga rajši ubogala, sina pa je ustrelil, ker ga je ta vrgel ob tla in ga je to silno razjezilo. Med tem pripovedovanjem da je silno jokal in zdihoval, a vendar jako rad odgovarjal na vprašanja.
Na to je zahteval zagovornik John A. Largent več časa, da bi se m« bilo moino pripraviti na zagovor. Sodnik mu je dovolil samo 15 minut časa, ker je bil mnenja, do so odvetniki vedno pripravljeni. Nadalje je zahteval zagovornik preiskavo o nekih informacijah, katere je ravnokar prejel, a tudi to je sodišče odbilo. V svojem zagovoru je povedal Largent, da je obtoženec Jakob Vertin okrog petdeset let star in da jeprecej izobražen. Pred petnajstimi leti pa se jo poškodoval na glavi in vsled teh poškodb časih Vertin nori. Je sicer docela normalen, samo kadar je pijan ali silno razburjen, tedaj ima napade blaznosti in ne ve kaj počenja. Navadno jo bil dober, mehek človek, skrben oče svoji družini. Ko je prišel na sv. večer domov, jo bil-prijazen, vesel. Rekel je malim otročičem, da naj molijo in da jim bo dal sladkarij. Po pivu pa se je razvnel in pričel grdo govoriti. Ugovarjanje sinovo ga je razburilo, jeza mu je zmedla razum, blaznost se ga je polotila. Ko se je pomiril, je začel peti. Pa se je zopet razvnel in je pričel kričati i,n noreti. Zagovornik meni, da je jasno in docela vrjetno, da je izvršil uinor v blaznosti, v odsotnosti duha. Na to je dokazoval, koliko se je že izvršilo »ličnih umorov, ko so morilci klali ®voje ljubljence. Konečno izvaja govornik, da je v stanu dokazati to in predlaga zaslišanje nekaterih jako važnih prič in izvedencev.
Prva priča je bila zaslišana v obrambo morilčevo njegova 13letria hčerka. Dejala je, da je bil oče časih zelo dober, a prav tako divji, kadar se je razvnel. Časih da se je tudi v največji jezi začel smejati. Nekaj časa je škrtal in škripal z zobmi, nekaj časa pa se smejal in žvižgal. Kadar je bil jezen, je vsakega zmerjal, nikdar ni nikomur
Mi bi radi dobili priložnost, Vam dokazati, da je Vaš denar dobro naložen, ako kupite pri nas čevlje in obleko.
Vsaka stvar, ki jo kupite pri "DXNETU" je dobra.
Vsaka cena tako nizka, kakor je le možno ceno kupiti dobro blago.
Pridite to pomlad, da se prepričate!
Nove obleke	Novi čevlji
za moške	za ženske
$7.50 in	$1.50 in
$10.00.	$1.90.
John V hrti k.
To zdihovanje je trajalo tako dolgo, da je sodnik ukazal odvesti jokajočega za nekaj časa iz sodne dvorane. Ko so ga pripeljali nazaj, je še vedno na glas jekal in zdiho-val in sodnik ga jo poival, naj molči. Nič ni pomagale. Še le zagovorniku se ga jo posrečilo nekoliko potolažiti.
Državni pravdnik je nato utemeljeval obtožnico.
Vsebina obtožnico je ob kratkem ta-le:
Obtoženec Jakob Vertin jo stanoval z v«o svojo obiteljo v Little Chicagi, Mont. Na božični večer je prišel Jakob Vertin nekoliko vinjen ob 7. uri domov. Vsi domači so bili navzoči. Spočetka je bil prijaven in zelo dobre volje. Toda čez nekaj časa je pričel vse naveoče brez vzroka zmerjati in rabiti grde izraze. Sin John ga je opomnil, naj ne govori tako ne»podobno vpričo malih otrok. Nato »e je Jak. Vertin razjezil in se tako nasilno obnašal, da je iz strahu pred ra*-divjanim možem vzela dve puški iz stanovanja in zbežala z njima k sosedu Petru Miheliču, med tem ko je sin John odšel v Little Milwaukee. Ob 8£ je šel Vertin iskat svojo ženo in ko jo je našel pri Miheliču, jo je prosil, naj gre domov. Ko mu je pa Vertinka obljubila da gre do mov, ji je pa dejal, da še lahko tam ostane in je šel sam domov. A v kratkem času se je vrnil z revolverjem in pretil ženi, da bo ustrelil njo in samega sebe. Tedaj pa je stekla klicati gospo Shultz, ki je bila navzoča pri Miheliču, John Vertina in njegovega bratranca Matijo Lernond, katera sta takoj prihitela in našla očeta JakobaVer-tioa še pred hišo. John se je trudil očeta pomiriti in ga spraviti domov. Prijel ga je v ta namen tudi za
A. E. Dinet k Co.
Obravnava iti obsodba Jakoba Vertina.
[IZVIRNO POROČILO.]
Gf'eat Falls, Mont., 14. marca.-7. marca dopoldan ob deseti uri se je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava zoper našega nesrečnega rojaka Jakoba Vertina,
prizanašal. Tudi besed ni izbiral. Kadar pa se je zopet potolažil, ni nič vedel o čeli stvari. Druga priča John Mihelič je poznal obtoženca že šest let, imel ga je priliko videti v različnih položajih in izpove, da je bil v jezi vselej divji ali pa zelo prismojen. Jetniki so pričali, da je zelo nemirno spal in se zelo blazno vedel. Dejali so tudi, da je klical v spanju ime ustreljenega sina in da je veliko plakal.
Da bi se zaslišali izvedenci*zdrav-niki ni privolilo sodišče, državni pravdnik pa je izpodbijal misel o blaznosti kot odvetniško zvijačo. Priporočal je, naj se izrečejo porotniki za umor prve vrste.
Porotniki so se posvetovali 34 ur. Nikakor se jim ni bilo mogoče združiti. Polovico jih je bilo za umor prve vrste, druga polovica pa je odločno prvi nasprotovala.
V torek zvečer ob 0. uri se je pre-čitala obsodba. V dvorani je vladala razburjenost. Dolgo časa je trajalo, predno je zavladal red. Ko je peljal stražnik Vertina v dvorano, da se mu bo prečitala obsodba, je bil ves bled in tresel se je po vsem životu. Nekaj časa je bil miren, potem pa je zopet začel tarnati in klicati sina Johna. Ko je sodnik čital obsodbo, je Vertin silno jokal, ko je pa čul, da je obsojen v dosmrtno ječo, je prenehal jokati.
Nato so ga odpeljali v,ječo, sodnik Leslie pa se je zahvalil porotnikom za nenavadno potrpežljivost.
Jakob Vertin je bil rojen 18. maja 1853. na Kranjskem. Njegov sin John, katerega je nesrečnik ustrelil je bil star 21 let in je bil čvrst krepek fant, visok 5 čevljev in 9 palcev, tehtal pa je 170 funtov.
Manistique, Mich., 16. marca.
—Dragi "Ani. Slovenec"! Zdaj smo prišli, hvala Bogu, zopet zdravi iz gozdov v mesto Manistique. Plače smo imeli $20—30 na mesec in dobro hrano. Tukaj v mestu pa jo sedaj polno ljudi. Vsa stanovanja so prenapolnjena tako, da je res težko dobiti stanovanja. Tukaj so sezidali novo krasno poslopje, da nismo še nikjer tako lppega videli. Ivmalobo tudi dokončana nova pivovarna, 10. marca bo otvorjena in ta dan bo imelo celo mesto Manistique pijačo zastonj. Naznanjam tudi, da je tukaj polno slovenskih fantov, ki bi se radi ženili, pa ni nič deklet. Ako bi se kako dekle rado omožilo, naj pride sem... Tukaj imajo Slovenci svoj saloon in mesnico. Pozdrav! Želimo mnogo dobrih naročnikov.	Geo. Stefanec,
Belo Kranec, Drac/atuški Ione.
Middly Branch, O., 17. marca.
— Dragi mi list "Am. Slovenec"! Iz tega kraja ti ni še nihče do sedaj nič poročal. Ko sem jaz došel pred par leti sem, je bilo tukaj samo par naših rojakov, sedaj je pa to število narastlo že nad šestdeset. Tudi je dobiti tukaj kakih šest slovenskih stanovanj. Z delom je šlo do sedaj precej dobro. Prejšnja leta je tukajšnji tovarna za cement vsako zimo precej dolgo počivala, letos pa smo ves čas delali. Plača je zelo različna, navadno 12 — 18c. na uro. Prihrani pa lahko tukaj precej, ker ni druge pijače kakor jabolčnik, voda in pop. Delo je v tovarni precej nezdravo. Prehladiti se je kaj lahko in lansko poletje nas je moralo ravno zaradi take neprevidnosti več v bolnišnico. Jaz odhajam sedaj v staro domovino in kličem vsem dragim rojakom krepek pozdrav!	A. C.
South Lorain, O., 17- marca.—
Dragi "Amerik. Slovenec!" Pri nas po malem žfi delamo, vendar še ne toliko, da bi bilo možno sa vse preskrbeti dola. Še vedno precejšnje število je onih, ki "štapajo". Zato no priporočam nobenemu rojaku, da bi si prišel sem dela iskat. Novega ni posebnega nič. Samo to se je bilo dogodilo v zadnjih dneh, da so bili trije naši rojaki okradeni aa lopo svoto $172. Posrečilo pa se je dobiti tatu in mu odvzeti denar, predno mu jo bilo mogočo kaj zapraviti. Naravno, da so bili fantje zelo veseli, ko so dobili svoje težko prisluženo novce nazaj. Vreme je pri nas zelo spremenljivo. Sodaj upamo, da so poslavlja zima. Pozdrav vsem rojakom.	A. «7".'
Gallup, J?. Mexico, 15. marca.
C. g. urednik, prosim sprejmite teh par mojih vrstic v nam priljubijo«! list "Am. Slov." Tukaj v Gallupu itrajkamo žo od novoga loft. V»rok jo bil ta-le. Ker so kompanije nas delavce solo zatiralo, nam plačo od-trgavalo in nas oolo pri tektnici goljufale, smo se vpisali v Minors Un ion, da bi so ložjo dokopali do svojih pravic. Pa kakor hitro jo družba za to izvodela in ker ji ni bilo po velji, je začel iipuščali vso ono od dela, o katerih jo vedela, da so pri uniji. Mi smo seveda začeli s štrajkom. Zdaj pa naganja družba od vseh strani scabo. Prignali so lo 60 Kitajoev, 70 Japoncov in 55 Grkov, vse večinoma tako, ki šo niso nikdar v jamah delali. Iz Arkansasa pa so nagnali agentjo kakih 40 belih delavcev. Spočetka so agentjo lažejo, da sploh ni tukaj štrajka. Žalostno je, da tudi nekateri naši poštanojo scabi. Sedaj jo vstopilo kakih Hrvatov, katerih imena pa ne vem. Delati je šel tudi Slovenec Anton Avbel, doma iz Hrastja pri Moravčah. Sram naj ga bo! On dela sramoto vsem našim ljudem. Hotel je tudi druge zapeljati, pa nihče drugih ni hotel postati scab. Čast jim! Kadar se bo kaj novega primerilo, vam sporočim. Pozdrav!
J. P., miner.
JOLIET, ILLINOIS.
ki je, kakor smo svojecasno sporočili, ustrelil svojega 211etnega sina Johna na sveti večer 1. 1. Obravnavo je vpdil sodnik Leslie, državni pravdnik je bil A. C. Gormley in zagovornik, že znani Largent. Občinstva je bilo ves čas obravnave vedno polna dvorana. Sodnik Leslie in državni pravdnik Gormley sta stavila na porotnike običajna vprašanja. Štiri porotnike so izključili in sicer: enega zato, ker goji o ljudeh, ki nosijo s seboj orožje, slabo mnenje; drugega zato, k- r je ves čas bral časnike, ki so zahtevali smrtno obsodbo; tretjega, ker je že naprej obsojal v govorjenju početje Vertinovo in četrtega, ker se mu je dokazalo, da je prišel s predsodki k obravnavi. Ostalim porotnikom je stavil zagovornik Largent vprašanja: 1.) Ako so že bili kedaj porotniki pri obravnavah morilca, 2.) če imajo predsodke o ljudeh, ki nosijo orožje in 3.) če go je kako sovraštvo do inozemeev. Po povoljnih odgovorih se je obravnava nadaljevala. —Ko so privedli Jakoba Vertina v sodno dvorano, je bil ves rudeč v lica, ko po ga posadili na klop, je padel na koleni in začel jokati. Potem si je pokril obraz in začel zdihovati: "(j, moj Bog, ukradli so mi mojega "Johna!""
iz slovenskih naselbin.
Jakom Vkrtik.
Joliet, 111., 21. marca.—Danes
je prvi pomladni dan, vsaj tako trdijo koledarski učenjaki, lo žal, da jih vreme v resnici tako poredko uboga. Marec je nestanoviten kakor le kaj in najrajši se baha s svojo nestanovitnostjo. Snežinko trosi. ..
—Samo &3.00 iz Jolieta do St. Louis in nazaj po Chicago & Alton železnici v soboto 30. marca.
—Pobožnosti sv. misjona se naši farani pridno udeležujejo ia pazno slede tehtnim govorom naših vrlih duhovnikov. V torek je vsprojelo tukajšnjo hrvatsko društvo skupno sv. obhajilo in je bil prišel v ta na-mon iz Chioage hrvatski duhovnik Grškovič. Tudi mnogo Slovencev jo poslušalo njegov krasni govor.
—Polji se v soboto 30. t. m. po Chicago-Alton progi v St. Louis. Velik izlet. Tja in nazaj 8 dolarjo.
— V torek smo tudi slovesno praznovali našega farnega patrona sv. Jožefa in vsi farani so praznično obhajali našo žognanjo. Ob desetih dopoludno je bila v slovenski župni cerkvi sv. Jožefa slovesna sv. maša z loviti.
Marc 22, f901. 309-11-13 Jefferson cesta.
»o tudi ni čuditi, da so nekatere osebo vse storile, da bi novo usta-navljeno društvo Marijo Pomagaj takoj v začetku raarušilo, kar pa so ni zgodilo. In zato gre čast vsem drmštvonicam, ki se niso dale zapeljati vkljub vsemu opravljanju. Žensko cerkveno društvo Marijo Pomagaj se jo ustanovilo in šteje več udov, kakor so je pričakovalo. Slovenske žene in dekleta so se spomnile na nauke, katere so slišalo od svojih stariiov in zato so sklonilo z lopim zgledom in pobožnim življenjem pomagati k napredku naše oorkvo sv. Štefana. Pretočeno nedeljo jo bilo ■knpno »v. obhajilo novoga cerkvenega društva Marijo Pomagaj. Vso jo govorilo lo o novem dr*štv«. Nekateri so rekli, malo so jih kodo ndološilo, drugi so zopet trdili,' «U noboao no bodo prio»jolt, eei, da ohicaike žono in dekleta miiocadrm-štvo. Društvonico samo pa so le molčalo in se mod seboj pogovorilo, da bodo vse prišle, ako le mogoie. In kako so bo ljudje čudili, ko je prišla pretočena nedelja. Pri osmi sv. maši so se namenilo društvonico pristopiti skupno in ««na]n na prsih k sv. obhajilu. Draštvenioe je vodila v cerkev Marija Stalzer, najstarejša Slovenka v Chicagi. Ta žena, če tudi že čez 75 let stara, je bila ta dan zopet mlada in je jako vesela, ko jo svoje sostre-Slovenke v cerkev pripeljala in s tem lep zgled dala drugim, katere šo niso pri društvu.
Marsikateromu je bilo oko solzno, ko jo videl to priletno ženo tako ▼neto za sv. vero in za svoj narod. — Popoludne je bilo zborovanje novega društva, pri katerem se je vse vršilo v najlepšem redu in miru. Pristopilo je zopet nokaj novih. V kratkem pa jih pričakujemo le več, posebno pa z "Vrhnike" in "Borovnice" na "North Side", kjer živi Še veliko dobrih katoliških žena in deklet. V odbor so bile izvoljene : Kremesec Marija, Jorga Marija, Kumar Terezija, Ščinkovec Terezija in Žagar Marija. Dal Bog, da bi novo društvo lepo uapredovalo in delalo čast svoji cerkvi svetega Štefana.	S. S.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvato"1' obilen obisk svojo lepo urejeno g0' tilnioo, v kateri je dobiti vsaki c9" izvrstnih pijač in dobrih smodk.^ I
I
i Naš motI . .	\
\ stenski \ \	papir \ (
\ je sedaj najcenejši. V
\ Staatoi k Oitter \
\ 405 N. Chicago St.
\ ^3064 Mit, HM /.
TFjoliefMli
Razpošilja denar na vse kraje sreta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.	„
GEO. M. CAMPBELL, podpredsedn'J, ROI1ERT T. KELLY, bl»Ktt)
Na voglu Chicago in Clinton^S
American Ice Co
prodajajo najceneje	i
PHEMOOi
drva, oglje, led itd. ——_
O lilo«: na voglu Chicago in Columbia Str^ j Office Telephone Ko. 67.	, ;
«0 i
Residence Telephone
Mehki premog .	j^jv
*>»»...	n J*«
,, ,,..	jJ'-fi
Trdi premog	i
AMERIKANSKl SLOVfcNfcC, MARC 22, 1901.
11
Iz stare domovine.
Osebne vesti. C. k. okrajni komisar dr. Robert Praxmarer v Kočevju je pozvan k deželni vladi v Ljubljani, c. kr. okr. komisar Silvester Domicelj v Ljubljani je prideljen okrajnemu glavarstvu v Logatcu, okrajni komisar dr. Friderik Viljem Mathias pa pride iz ^idovljiee v Kočevje. — Narednik pešpolka Jožef Jonko je imeno-davčnim adjunktom za
Koroško.
Umrl je v torek 20. p. m., ob 0. Ul'i zvečer po dolgi, mučni bolezni l)reč. g08p. janeE Debeljak, župnik preddvorom, v (39. letu svoje dobe.
°ie» je bil pokojnik 10. avgusta l832, v mašnika posvečen 22 julija !856. Pogreb je bil v petek 1. marca ^.10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč!
Umrl je župnik Keršič v škof j i °ki 24. feb., pogreb je bil v sredo večer, Pokojnik je bil rojen 1. 1833, v mašnika posvečen 1. J 859, Naj v počiva!
Ijnbljunske novice. Umrl je v Ljubljani g. Josip Seunig, trgovec "a Marijinem trgu, v starosti 37 le«.
V Ameriko je po gorenjski progi ^Potovalo zopet 87 ljudij, večino-ma moških, 7> Dolenjskega. — Tat-vina. Francu Rakus v Velikih f čolnarskih ulicah so neznani tatovi ^kradli dva zlata prstana v vrednosti j ® K. — V novem justičnem pos-deželne bram.be se bodo j-'icela zidarska dela že letos, ko se °D(jajo dotična posvetovanja v '''delnem zboru. — Pretep. Franc ^akrajšek se je spravil na dva Iglavca Lenčka in, Westermayerja, 1 ®ta na Krakovskem nasipu nakla-ala drva, ter ju s kamenjem posloval. Zakrajšek je bil aretovan. Zginil je trgovski pomočnik pri Kh a m tfc Murniku. Vzel j® seboj revolver in patrone ter fe3al» da se bode ustrelil. — Samo-'•ovenski ulični napisi v Ljubljani.
ne 8. marca se je pri upravnem s°dišču na Dunaju vršila razprava 0 Pritožbi mestne občine ljubljanske l"oti notranjemu ministerstvu v ^Sdevi samoslovenskili imen ulic. —
seh društev v Ljubljani je doslej
0	Trgovino zdelikatesami je opu-gospod Fran Ivrapeš. Slovenec
0rei ne more vzdržati take trgo-f Vlne v Ljubljani! — Bogokletnež ^r«tovan. Mihael Kuhar je v so-1}oto zvečer, prišedši iz gostilne na regu št. 20, preklinjal Boga in :il'ijo. Stražnik, ki ga je aretoval, !lloral je dobiti pomoč vsled Ku-la''jeve nasilnosti. Trije stražniki "o Kuharja komaj spravili na rotovž. H "^- Mlada tatica. Za dve kroni, atore je ukradla svoji prijateljici,
1	* je aretovana Jerica Vidmar ter ' Jana v zapor okrajnega sodišča.
Ponesrečen realec. Obstrelil se
8 samokresom v svojem stano-
Vaiju dijak Karol Verner v levo
'°ko. Dijak je ogledoval samokres terse
*>ila
je pri tem ponesrečil. — Zgu-
je Marija Bricelj, šivija iz
) °st številka 47, v mestu zlato uro 2 - '
, Verižico, vredno 50 K. — Tat v j,0vinski bolniški blagajni. Jožef ključavničarski vajenec, do-a ^ Šiške, je bil pri Ahčinu zasa-b -v° ^	denar ie kovinske
niške blagajne. Ahčin je že ^aSa 8Umil> nekdo krade, :1 j r pazil na vajenca. Deček si J M-Vojll le nad 100 K. — Pretep ^lVečerji. Predovičevi hlapci so je I?" TeS,rii »tepli mej seboj ter 0» Auton LamPiS tako udarjen v	80 ni orali prepeljati
. °°lnico. — Pri gradnji instične
Hlač
gradnji jnstičn« 6 je pal rax oder iz druaega
^astropja delavec Anton Jesih iz ar°linske zemlje^ ter se močno ^škodoval. — V gostilno k Tostiju il .ramar") je prišla k natakarici ^ariji Valušnik neka tuja ženska. 0(J 8e ie natakarioa za nekaj časa j0t|U"anila» odnesla je tujka zimsko Po, vredno 20 K. — P.obil ee je V 4 Stan
i;.v.^arem trgu star mož slabotnih
i4ulvan Gorup
Stražnik ga j« "a magistrat, kjer so Gorupu P« zdravnika.
^ložar. Iz-Mekinj pri Kamniku
febrp°r0ča: v ponedeljek 25. ^ luvanja, popoldne okrog tretje j je izbruhnil ogenj v vasi Godič. g ,av11 80 bile tri hiše v plamenu, ežavo so ljudje omejili ogenj; Bogu, da ni bil0 yetra
gorelci so veliki reveži; zgorela
jim je celo obleka. Delo usmiljenja bi storil, kdor pošlje kak dar žup-nemu uradu z Mekinjah za prvo pomoč tem bednim družinam, ki si razven življenja niso nič rešile.
Nove orožnike postaje dobe Laze Vače, Cermošnice, Suhor, Videm (okraj Kočevje). Orožniška postaja v Motniku se je preložila v Trojane.
Pogorela je v nedeljo 17. februvarija ob 9. uri dopoludne hiša in svinjak Franu Knezu v Sopoti pod Kuinom. Škode je do 500 gld., zavarovan ni bil skoro nič.
Beračevo maščevanje. Preteklo nedeljo jo pri Žalcu 30letni brezposelni zidarski pomočnik Pavel Melajnsek zažgal neko hišo, ker ga posestnik ni hotel prenočiti. Skoda znaša 1800 K.
Zgorel. Posestnikova žena Pavlina Janežič v Zarečju je pustila svojega otroka brez nadzorstva na ognjišču. Otroku se je vnola obleka ter je vsled opeklin umrl.
Samomor. V gozdu "Na Gozd-ku" blizu Proddvora so 23. t. m. našli obešenega kočarja Ant. Delavca iz Brega. Pogrešali so ga od 12. t. m.
*	v
Y Poljanah nad Skofjoloko se
je ustanovila farna knjižnica. Odbor se je sestavil takole: Ažman Andrej, kaplan, predsednik; Kar-melj Gregor, podpredsodnik; ob-borniki: Gantar Janez iz Malenskega vrha, Tratnik Jože iz Suše in Jezer-šek Anton iz Poljan.
Zmrznjenega so našli 22. t. p.
na polju posestnika Fran Čelarja iz Orehovca pri Slavini. Dne 17. se ga je v Postojni precej navlekel in bržkone zgrešil pot.
Nesreča. Iz Dobrepolj se poroča, da se je dne 26. svečana ponesrečil kmet Pirnat iz Kompolj. Pri spuščanji hlodov po plazu se je premalo ognil, pa ga je pritisnil k drugem deblu, da je bil v pol ure mrtev. Delal je za dnino v graj-ščinskili gozdih.
Na Jezici je padel v četrtek, 28. febr. iz kozolca 7 letni sinček, posestnika Andreja Erjavec, po domače Ivukeljna, in je bil takoj mrtev.
Kostlljnk našli so na Voščici pri prekopavanju neke njive. Poleg je bil lonec in tik glave velika srebrna uhana.
Štajerske novice. Samomor v Mariboru. V nekem mariborskem hotelu se je ustrelil medicinec Gustav Tigdor. — Direktna železniška zveza Maribor-Ptuj. Železniško minibterstvo je sporočilo mariborskemu obč. zastopu, da direktne železniške zveze mej Mariborom in Ptujem ne bo, ker za to ni prave potrebe. — Zasledil rudo je celjski trgovec J. Matič okolu Poličan in Grobelnega. — Nov žid v Celju. V Hummerjevo hišo v Celju se je naselil židovski trgovec Neureuter ali Reitmayer, ki bo tržil z narejenimi oblekami. — V Šoštauju bodo v kratkem občinske volitve. Nemci agitujejo z vsemi silami, da bi vrgli slovensko stranko.
Slovenski industrijec odlikovan, Izdelki Peter Majdičevega paromlina v Celju so bili odlikovani na parški svetovni razstavi z največjim odlikovanjem t. j ž zlato kolajno in diplomo de Grand Prix avec Medaille d'Or.
Zanimivosti iz Trsta. Slovenski delavski dom Trstn. Dne 22. febr. prišla je hiša na cerkvenem trgu št. 4 pri by, Jakobu v Trstu t last "Delavskega konsumnega društva pri sv. Jakobu." S tem imajo tržaški Slovenci prvi svoj dom. In delavsko društvo je bilo, ki je dobilo v Trstu prvi "Narodni Dom!" Kaj bodo rekli na to tržaški slovenski' kapitalisti in inteligenca? Ali bode njihova požrtvovalnost zopet osramočena od slovenskih delavcev? — Razširjenje vodovoda "Aurisina" v Trstu. Družba "Au-risina" namerava napraviti nov vodovod, ki bo izveden po sredi križkihdn kontovejskih vinogradov. Tako namerava družba dovajati v mesto večje množine vode in sicer iz izvira Brojenice. Družba hoče imeti pač vodo, a slovenskih okoliških vinogradnikov noče primerno oškodovati. Storili so se za to primerni koraki. — V pijanosti utopil se je 50letni mornar Simon Juraš iz
Šibenika. Vračal se je pijan 11 parnik, a se je iz mostiča, ki veže obal s pamikom, zvrnil v morje. Iz ljubosumnosti je Edvard Felner zadal lTletui Normi Krasna več ran. Normo so povezali zdravniki, Ed varda pa policaji. — Na Opčinah se je ustanovila podružnica "Kmetijske družbe" za Trst in okolico.
Eksplozija plina. 25-20. feb., po noči 'okoli 11. ure je bilo čuti v bližini gledališča v Gorici močan pok, da so ljudje s čudom popraše-vali, kaj more to biti. V "hotelu pri pošti" se je razširjal po vseli prostorih neki čuden duh, o katerem se je dalo soditi, da prihaja od plina. Gospodar Ries, natakar Supa in vratar Hartner so šli radi tega iskat vzrok temu čudnemu duhu. Ko pridejo do nekega sliranišča za plin, kjer je bil duh najostrejši, se je pripetila eksplozija vsled tega, ker je prišel plin v doti-ko z lučjo, katero je imel v rokah gospodar. Gospodarja in oba služabnika je pok vrgel nekoliko metrov v stran ter jih poškodoval po telesu in obrazu, drugega natakarja, ki je bil v bližnjem salonu, pa je vrgel puh daleč proč, in gotovo bi si bil razbil glavo ob steno, da ga ni rešil piavočasno neki v lokalu navzoči artilerijski častnik. Eksplozija je napravila precej škodo v hotelu, natakar Supa in vratar sta morala v bolnišnico, gospodar Ries se zdravi pa doma.
Nesreča slovenskega mecena Kalistra. Iz "Edinosti" posnemamo to-le vest: V soboto popoludne se je naš mecen, gosp. Fran Kalister, vozil s svojo gospo v lastni kočiji po miramarski oesti. Blizu železniškega mostu nad miramarsko cesto pridrdral je mimo kočije voz električnega tramvaja. Konja sta se vsled zvonenja in ropota električnega voza splašila i« v divjem diru prevrnila kočijo. Kočijaž si je o tem prizadel precej težko rano na glavi, med tem ko sta se gospod in gospa Kalister — po čndnem slučaju — srečno izognila nesreči. Konja sta potem s prazno kočijo dirjala naprej proti Barkovljam, kjer ju je ustavil neki pogumen mladenič. Gospod Kalister se je s svojo soprogo v drugi kočiji odpeljal domov. Konja, ki sta stala kakih 15,000 kron, sta se o tem znatno poškodovala, istotako tudi kočija.
Razsodba upravnega sodišča.
Gospod učitelj J. Rakovsček s Št. Viške gore na Tolminskem je dobil službo na Kranjskem. Tej slušbi seje pa g. R. odpovedal ter naznanil, da ostane še dalje na svojem starem mestu. Okrajni šolski svet tolminski je pa g. R. navzlic temu odpustil, mu ustavil plačo ter ukazal, da se mora podati na svoje novo mesto na Kranjsko. Deželni šolski svet je ta sklep potrdil in tudi naučno ministerstvo. Upravno sodišče se jo pa izreklo, da gospoda Rakovščeka vsled golega imenovanja še ni smatrati učiteljem na Kranjskem ter ukazalo, da mu mora okrajni šolski svet povrniti desetme. sečno plačo, priznati vsa dosedanja leta in petletnino.
Nora železnica. Ljubljansk župan Ivan Hribar in idrijski župan Dragotin Lapajne sta dobila dovoljenje, izvrševati tehnične priprave za zgradbo normalnotirne lokalne železnice od Vrhnike čez Št, Jošt in Hotederfiico v Idrijo. Dovoljenje je veljavno za eno leto.
Nagla smrt. v torek zvečer
sta bila pripeljala dva moža iz ri-hemberške županije vino krčmarju V. v ulici proti Št. Andrežu. Ko sta opravila, sta se vrnila proti domu. Kmalu nato med potjo na Rojcah začuti prvi voanik, da je drugi voz njegovega tovariša brez voznika. Kliče in slednjič gre iskat ter najde tovariša, 56-letnega Fr. Gvardjaniča, na tleh mrtvega; zadela ga je kap. Prenesli so ga v mrtvašnico v Št. Andrežu.
Ljudsko štetje na Koroškem
ima žalosten zaključek za koroške Slovence. Prebivalstvo je sosebno v velikovškem okrajnem glavarstu nazadovalo. V pliberškem sodnijs-kem okraju seje število prebivalcev zmanjšalo za 1313 duš, v velikovškem sodnem okraju za 844 duš, v sodnem okraju Dobrlaves za 308 duš. Število prebivalcev je narastlo samo v sodnem okraju Železna
Kaplja za 81 duš. "Mir" pravi, da so vzroki tega nazadovanja: Nejedinost kmečkega stanu, slaba vzgoja mladine, naša zaslepljenost v nemštvo.
Sleparski agent Na< Opekarski cesti v Ljubljani ima prodajalnico neka Krže, h kateri je prišel nek agent. Znnl je izvabiti od nje 00 K 72 vinarjev, češ, da bode denar oddal tvrdki v poravnanje za naročeno blago. Komaj je agent, z denarjem odšel, že je Krže se skesala, da mu je zaupala denar, dobila je agenta v mestu, a 011 ji je dejal, da bode takoj oddal znesek po pošti.
Ros je šel omenjeni agent na pošto in oddal Kržetovi pobotnico za 00 K 72 v. Krže je skoro 11a to pobližje ogledala pobothico in zapazila, daje agent oddal seino 10 K 72 vin številko 1 premenil na pobotnici v številko 0, Na pošti so ji potrdili ta sum. Kržetova je letela k "Lloydu," kjer je agent stanoval, agent je že zginil v svet s 50 K Policija agenta išče.
Revmatizem pregnal s smrtjo. Delavec Oblak iz Zgornje Ravani na Kranjskem služil je pri posestniku Legatu v Glanogu na Koroškem. Mož je imel revmatizem. Pravil je te dni, da se mora napiti žganja in da si bo s tem pregnal revmatizem. Rečeno, storjeno. Oblak se je tako napil žganja, da je pijan obležal 11a cesti in — zmrznil. Ozdravljen je revmatiznia.
Požar na Dobrni. Na Dobrni je pogorela takozvana "Kaptanova" hiša, ki je bila last štajarske dežele,
Slovenski cerkveni govori v Gorici. V cerkvi sv. Ignacija v Gorici bo v postnem času vsaki petek ob 7. uri zvečer slovenski govor.
Ljudsko štetje na Primorskem
je končano. Trst šteje 170,450 prebivalcev proti 157.400 v letu 1890. Goriška z Gradiško šteje 230.7g2 prebivalcev proti 220.308 v 1. 1800, Istra šteje 338.484 prebivalcev proti 317.010 v letu 1890.
Radi hujskanja proti veri bil
je znani Kristič obsojen v Trstu na 40 K globe.
Skrivnosten slučaj. Iz Žum-berka se piše: Uže več časa so ljudje pripovedovali, da se v gori nahaja okostnica nekega človeka, katera pa da je uže povsem od živali raztrgana. Od strani občine Sošice poslali so ljudi na omenjeno mesto, katero je neki ob potu, katera vodi iž Sošic čez "Kobile" preko Gorjancev na Kranjsko. Našli so samo okostnico glave in jedno stran pleč, kar so prenesli v mrtvašnico Sošičkega pokopališča in ravno tam pokopali. Ljudje ne vedo nič o tem slučaju, niti sodnijska preiskava ni mogla do sedaj nič dognati. Ker se v občini Sošički ne pogreša do sedaj nobeden človek, mogoče da je ponesrečenec iz Kranjske. Kaj j^ v tem slučaju, ali hudodelstvo, nesreča ali zima, ni do sedaj še nič znano. Bode li kaj v tej zadevi dognano, naznanim pozneje.
Nugloma je umrl v Gorici v zaporu pri sv. Antonu neki 61-letni Edv. E. iz Vrtojbe. Imel je prestati 4-tedensko kazen, ali prestal je komaj dva tedna. Nagloma je umrl tudi služabnik menjalnice Kosovel & Rismondo v menjalnici sami. Kar sgrudil se je, pa je bil mrtev. Imenuje se Andrej Šile; star je bil 55 let.
Ponesrečil se je v Gorici v soboto zvečer g. Ivan Feigl, gozdarski uradnik. Ko je zavil iz ulice Oglejske v ulico Leoni po stezici, se mu je vsled slabega deževnega pota spodrsnilo, da je padel ter si iisvil levo nogo. Morali so ga prepeljati domu. Prvo pomoč mu je dal g. dr. Lisjak.
Pasja steklina. Nov slučaj pasje stekline se je pripetil v občini Ajdovec 11a Dolenjskem, kjer je pri Podlipi 23. februvarja t.*l. poginil stekel pes neznanega lastnika. Ta pa se je potepal po občinah Dvor in Ajdovec in nekaj psov ogrizel. Vsled tega jo okrajno glavarstvo uvedlo pasji kontumac do 24. maja t. 1. v vsej občini Ajdovec in v vaseh Dvor. Trebča vas, Sadinja vas, Mačkin, Hrib, Mačkove in in Vinkov vrh v občini Dvor. — Pasji kontumac je upeljan na Dolenjskem še v Bledečih krajih: do
7. marca t. 1. v občinah Št. Jernej. Kostanjevica, Dvor in Smuka in v vaseh Poljane, Budganja vas, Dežeče vas, Plešivca, Visajc, Gradenc, Vrh, Sela, Ratje, Lopata, Prevolje, Vel. in Mal. Liplje, Klopce, Ilinje, Lazina, Hrib ln Pleš občine Žužemperk; do 20. marca t. 1. v občinah Cerklje, Krško, Raka, Bučka in Škocijan; do 0. maja t. J. v vsej občini Doberniče in v Žužemberku, Stranj i vasi, Praprečab, Cvibu, Gor. in Dol. Križu, Vrhovcm, Reber, Zalisen in Zafari občine Žužeinperške; do 11. maja v občinah Gorenja vas Muljava, Krka, Dob, Vel. Peče, Draga, Hudo in v vaseh Griže, Vir in Zatična občina St. Vid.
Antisemitsko društvo v Trstu.
V	Trstu se je osnoval odbor za ustanovitev antisemitskega društva v Trstu. Doslej se je k društvu oglasilo že 304 oseb, mej njimi 30 gospej izmed najboljših tržaških obitelji.
Učitelji v državnem zboru.
V	državnem zboru je sedaj kot državnih poslancev 8 učiteljev. Ti so: Jbs. čeruy, narodni socijalist, j ki duši državo.
za Jičin, Jos. Sokol, Mladočeh, za, Pardubice, Jan Vojtyka, član "poljskega kola," za Krakov, Job. Kasper, nemški radikalec, za Trut-nov, Iv. Drexel, nemški nacijonalec, za Bregenz, Fr. Schreiter, nemški radikalec, za Litomerice, Karol Seitz, socijalni demokrat, zaKorneu-burg, Mart. Thurnlierr, nemški an-tisemit, za Feldkirch.
O adresi gospodske zbornice
se je bila unela večja debata, iz katere navajamo kot poglavitno to, da je knez Auersperg trdil, da parlament ostane nezmožen za delo, dokler vlada s silo ne uvede nemškega državnega jezika. Nasproti •temu pa je povdarjal knez Lobkovic, da je v interesu justice in uprave, ako se dovoli tudi nenemškim jezikom pristop v visoke sfere. Ta vidimo zopet, kako vsporedno z. nemško silo se oglaša slovanska pravica do jednakopravnosti — sreda, ki bi združila kako ta stremljenja, pa je prav nemogoča, ker popustljivost na slovanski strani je nemogoča, Nemec pa ne odneha od svojih pretiranih zahtev po nadvladi. V tem pa tiči v glavnem tisto zlo,
♦0*0 Pitajte to! <*">♦
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam-veliko zalogo svetovho znanih
Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in
Heinzevih glasovirjev
kakor tudi
Kimbalovih ...orgelj...
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
<><1 JSSIG.OO <lo ^75.00,
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo Šivalno orodje in godbene instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINOIS.
TELEFON 2001.
mprejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako jo e/.en, in on odpošlje takoj zdravilo in navad, kako se ima zdraviti. V slu-
—SLOVENSKEGA NAHODA SIN— GLASUVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR. O. IVAN POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & .Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo,,
bivši predsednik večjega nemSkega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden naj priljubi jenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij so priporoča slovenskemu občinstvu.
filasovlti 1« proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovočih/zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo polivalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik, dveh največjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DIl. G. IVANA POHEKA.
S' trajnim vspehoin ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanjo, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajue bolezni, vsakovrstno rano, izraščanjo i. t. d.-— Opazka. Ako so je kdo zdravil broz vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj oUpčc ali so pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih osob ozdravil,
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ienuk in otrok.
-:VSI ONI:-
kateni ne 1 stara bolezen,
čaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, 011 to pove dotični osebi, ker nečo da bi trosi 1 svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneUl.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:-
Svedočlm, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvelo povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. 1 b	THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Km*
8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnanoijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan z* najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U 8 A. Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu dn^emu proglašenemu zdravniku storiti. Zato so vam lepo zahvaljujem.	C. O. t OSTER, 8odn;k v Topelta,
SpoStovunl g. a». Poh*h:-Z»hVHlJuJein »t »»m tu »voj« popolno oi.Imrll.nle. Va»» idnrila to najbolj!* in vnuotmu trpečomu Jlti pri porotam-	j<>8. LIPO V AO, KuWtli«, Mu».
SpoStovunl »drarolk :~N««n»nJ»m v»m, d» seirijr«» (dnivlla porabil in «em popolnoma otdraviL Zelo M) vam rulivaljujem, ker M« bolehal «8 let na žeMou lu čreviti in Mg mUlfl, 'du ni ve« poti«« raajo bolezen.	Valmlani	JOS. ZGAN1Č, Ha.tlnV«. Pa-
Spoštovani Dr. Pobelr;-L«pa vam hvala za o*dravl)enje mojega revmaliima, viled katerega nem trpel celih 20 let.	JAKOH KKLLKB. Helena, M out.
l)r»Rl g. Dr. Pohek: -Namanjam vam, da moj sin ligleda SUto idrav la ne Vam lopo »hvalim za vaSe vspeSno zdravljenj«.	ŠTEV K M AUAK, Cameron, Texaa.
Dragi zdra nik:-S tem vam	> moJ »'n poy««m dobil »rak In dobro vidi, kar nI
na obe ofti čisto nič videl dolgo 5a«a. M nogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
vil. ..n. hvuiu	,	KEN HENDERSON, Kansai City-
SpoStovani gosp, zdravni :—Vella vam uvala t a svoje ozdrav ljente z u-fke bolezni.
TUOM. JUKKOVIC. Iron Mountain, Mioh
^-NASVETE DAJE ZASTONJ__
Ne pozabite prjložlti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
J)W o. IVAN POILJEK,
Post Office Boxes 553 & 663.	KANSAS CITY, M0., U. S. A.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
CHICAGO.
_3
A
AMERIKaNSKI SLOVfcNR. MARC 29. 1901.
IF
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski tatoliffl list y AmeriKi.
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Ni-li sam rekel: "Ptice imajo svoja gnjezda, zverine svoje jame, Sin človekov pa nima, kamor bi položil svojo glavo." Tako je govoril .On, ki je Gospod svetovom in vsem zakladom. Mi pa godrnjamo, če se nam za hip slabo godi,''in hlepimo le po svetnem blagostanju, a se ne menimo za duhovno bogastvo. Križ Gospodov nas uči drugače. Poslu-šajmo glas svojegv križanega Izve-ličarja! Rabimo in skrbimo za j>o-svetne potrebe le toliko, kolikor nas ne ovirajo na potu proti nebesoni in ne iiavezujmo na rije svojega srca!
Ubog je živel, ubog tudi umrl, na trdem križu, oropan še svojih oblačil! Vse, vse so mu vzeli, umrl je siroten, kakor noben zemljan. Kje je kak človeški otrok, da bi
tolažbo v \ seli briikostili. V križu ) Gospodovem je naše rešen je, naše ! zavetje pred vsemi sovražniki. Ko j na vsem.svetu ne bo tolažbe za nas, pod križem Gospodovim jo najdemo I gotovo. Da.
"Križ o na da ti jedina sltd i je<j;i si t.ii trpina!"'
Gromadenje kapital«.
Spričo nenavadno razvitih indii-jstrijilnih in trgovskih podjetij pri -j roku jejo m notri velikanski preobrat i v vsak'I m ji'in ži\ Iji n j n kot posli-dico'' j neizogibnih dejstev. Le malo pa jih ! je, ki so že uvideli, da se ž«' nahajamo v tem novem toku, da že pl<>-| vemo v teli ra/.mornh. k i so se razvile j
Za Ameriko slane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo:
i
za celo leto za pol leta
$3.00 ali 15 Kron. $1.50 alf 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
eor,
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMEBIKANSKI SLOVENEC, Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telofon St. 1541.
„AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111 by ,, The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago S trs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
j mad i kapital v rokah posameznikov, j i ker prehaja milijone broječa mno-| I žica v popolno odvisnost pojedinca,: ki potem s toliko \ ečjitni pripomočki umolzava po svoji volji ogromne mase.
Snovanje jeklenega trusta podaje jasen primer te ogromne nevarnosti. Pri ustanovitvi tega ogromnega trust;;, čij/ar lilavnicaznaša nezaslišano svoto §1,100,000,000, je zaslužil ustanovitelj Morgan neprešteto svoto milijončkiiv. Kje pa se dobe te ogromne svote. Gotov«) sejihiz-uiolze i/, koiiiiiinentov.
D.i p;i bodo osnovatelji tega gigantskega trmta ostali samo )• ri teli Vspehih. je nialovrjetno. Milijar-darjem narašča vedno apetit.
Entered at the Post office at Joliet, 111. us second Class mutter.
CERKVENI KOLEDAR.
24. marc Nedelja 5. post. Tiha.
25.
26.
27.
28. 2». 30.
Poudeljek Oznanjenje M. I).
Torek
Sroda,
Četrtek,
Petek,
Sobota,
Emauuel. Rupert. Janez Kap. Marija^Dev. 7 žal. Angela Fol.
Križ našega Gospoda Odrešenika.
Ivriž—nekdaj sramotno znamenje, od katerega se je z gnjusom in kletvijo obračal j ud in pagan—vsak je bil proklet, kdor je visel na njem! — '.adobil je ves drugačen pomen, odkar ga je posvetil naš Gospod Jezus Kristus. On—Bog, Stvarnik in Gospod vsega vesoljstva je umrl, umrl sramotno na križu v zasmeh trdosrčnemu, popačenemu ljudstvu. Njegova dragoceua kri, ki je tekla po križu v odrešenja naše, je oprala sramotni pečat s tega znamenja in ga obdala z lučjo nebeško. Poprej znamenje sramote— zdaj znamenje zmage. Poprej znamenje, ki je vsak s studom obračal od njega svoj pogled—zdaj Brcalo vseh čednostij, zrcalo, ki v njem spoznavamo sami sebe in vidimo, koliko nam še manjka, da bomo podobni njemu, ki je umrl na njem iz ljubezni do na«. Poprej znamenje sovraštva—zdaj znamenje ljubezni! O, glej-jmo, zrimo na sveti križ Gospodov iin MiSimo se iz njega spoznavati isebe, »poznavati Gospoda! Kaj pa mas uči 0V. križ? Mnogo, mnogo. 38"» \virfiu križa bereš zapisano "ubo-$tt-ro",.spodftj "ponižnost", na desni "potrpežljivost", na levi "pokorščina", na srčni rani Gospodovi pa "ljubezen".
"Uboštvo!" Da, ubog je bil On, gospodar in kralj vsega, ves čas svojega življenja. Kot revno dote se je rodil v ubogem hlevcu betlehemskem, kjer ga je njegova revna mati povila v priproste plenice in položila v borne jasli. Človek, si li bil ti tako ubog, ko si prišel na svet? Za te je imela tvoja mati gorke-plenice, mehko zibeljko in ti nisi zmrzoval kakor on tam v hladnem hlevu na slami v jaslih! In pozneje v svojem javnem življenju?
I
vsled zadnjih jlogodkov, o katerih bi se nihče ne bil drznil niti sanjariti še prod nedavnim časom. ,
V prav zadnjih mesecih se je na-gromadil trgovski in industrijalni kapital v nevrjetno kratkem času v roke nekaterih pojediucev. Kaj tako velikanskega se v tako kratkem času še ni nikdar prigodilo od kar svet obstoji. Na mesta malih trustov se pojavljajo veliki trusti ali bolje rečeno več malih trustov se sklopi v en sam velikanski trust.
Velika presenečenja zadnjih dni je trust lastnikov trdega premoga, kateremu je takoj na to sledil trust železnic, ki so bile last premogarskih družb. Največje pa, kar se je doslej zgodilo, je gotovo jekleni trust.
Toda pri tem še ne bo ostalo. Industrijske koristi bodo koneeno zahtevale več.
Že sedaj se delajo predpriprave za internacijonalne truste.
Novoustanovljeni jekleni trust je začel ravnokar pred pogajanja z trusti na Nemškem, ki se bavijo sprav tako industijo'. Prav tako pa se pripravlja angleški solni trust, da bi se spojil z amerikanskim. Z vspehi ki jih je dosegel Rpclcei'feler v tem smisilu v Evropi, so pokazali pot tem, kakor še vsem naslednjim tru-stoin. Vse te kolosalne zveze pa se snujejo z neko mrzlično naglico, tako, da nimajo sodobnika niti pravega pregleda, kaj se le, da bi bilo možno temu slediti.
Sumljivo pa je to, da se niti vseh teh podjetij, tega ogromnega kopičenja kapitala proži skozi roke edi-
Kje je
umiral tako ubog? Najzadnjeniu človeku privošči jo ob njegovi smrtni uri ležišče v kotu, kjer more iz dihniti svojo dušo. Če tudi neznana — vendar le mu človeška roka za-tisne trudne oči. Sin božji tega ni imel!
"Ljubezen" se bere na srčni rani Gospodovi. Kristjan moj, bo-deš-li ti neobčutljiv proti toliki ljubezni Jezusovi? Glej, kako te je ljubil in ti pokazal, kako moraš tudi ti njega ljubiti. Viseč na križu med nebom in zemljo,trpeč neiz-rečne bolečine, zapuščen od vseh je umrl, umrl—za nas. Svetu se ni smilil, smilil se je b i e z-čutni naravi. Zemlja se je zgrozila nad tolikim hudodelstvom in se groze potresla, solnce je v žalosti zakrilo svoje obličje in ni hotelo več pošiljati luči na ta grešni svet.
Mrtva narava je čutila z Gospodom, a človek, ki ima v prsih čuteče srce, ne! Ljubezni niso imeli do njega, ki je vse dal iz ljubezni do nas, dal svoje življenje, dal zadnjo srago krvi iz srca iz ljubezni do ljudij, ki niso imeli zanj niti solze usmiljenja. Razpel je roke na križu, da bi v ljubezni objel vse ljudi, a ti—kolikrat; nimajo zanj druzega, nego zasmeh. Dal je za te vse—svoje življenje, daj ti njemu vsaj svoje srce!
Križ Gospodov nas uči dalje ponižnosti. Ali ni to največja ponižnost, ako se Bog iznebi svojega večnega veličanstva in postane človek, prenaša vsa mogoča zaničevanja in naposled umre najsramot,-nejše smrti kot hudodelec—na križu? IJčimo se od njega, ki je bil "krotak in iz srca ponižen."
"Potrpežljivost!" Da, potrpežljiv je bil naš Izveličar. Koliko je potrpel nad svetom, koliko sam ob sebi. Farizeji so mu pripeljali javno grešnico, češ ali ne zasluzi, da se kamenja? Gospod pa je potrpel, jo ljubeznjivo posvaril, farizejem pa dejal: "Kateri izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen na njo."
In še veliko, veliko izgledov je v svetem pismu, kjer v^imo, kako je Gotfpod s svojo potrpežljivostjo in ljubeznjivostjo grešnike spreobračal in zase pridobival.
Koliko je pretrpel in tudi potrpel, ko so ga nedolžnega vlačili od jed nega sodnega dvora do druzega in povsod grdo z njim ravnali, ko so ga celo v zadnjih trenutkih na križu zasramovali in zasmehovali! On pa je molil in prosil za nje. To je sto ril iz ljubezni do nas in nam v izgled.
Slednjič "pokorščina". Gospod naš je posvetil pokorščino bolj, kakor vsako drugo čednost. O vseh tridesetih letih, ko je je preživel z Jožefom in Marijo v Na-zaretu, nam evangelist druzega ne pripoveda, kakor: "In jima je bil pokoren". Veliko je rečeno s temi besedami- V neznatnem Nazaretu je živel v tihoti, pomagal je svojim starišem pri delu "in jima je bil pokoren". Vrhunec njegove pokorščine do nebeškega Očeta pa kratko označuje apostol Pavel s prekrasnimi besedami: "Bil je pokoren do smrti, da, do smrti na križu."
Glejte, vse to nas uči Gospodov križ. In zdaj poglejmo, v koliko smo podobni trpečemu Izveličarju. Križ Gospodov bodi naše zrcalo, v njem se ogledujmo in skušajmo vedno bolj podobni postati njemu, ki je umrl na križu.
A križ ni samo naše zrcalo,ampak tudi znamenje naše vere, našega upanja in ljubezni, "s katero nas ljubi Gospod Jezus Kristus." Pod sveti križ se aatekajmo po
Pri-d nedolgo vrsto let je izjavil Rockefeller, da zahteva njegova čast, da si pridobi premoženja za 50 milijonov. Sedaj se je že zdavnaj povspel do te svote, a vendar, kakor sedaj kaže, njegova čast še več zahteva. Popolnoma izključeno je, da bi se morda kupičenja kapitala ustavilo tedaj, ko b >do milijonarji nasičeni. Nasičeni pa ne bodo nikdar.
Gotovo pa je, da bo prišlo prej ali slej do boja med temi velevlastmi milijonov. Kolikor hujše pa se bodo razvile kupčijske metode, kolikor navihanejša bo rizika posameznega mogotca, toliko hujše posledice bo to navalilo na deželo pri prvi trgovinski krizi, ljudstvo pa bo celo več trpelo takrat, ,ko se bodo uničevali ti milijoni, kakor takrat, ko jih je moralo nabirati.
Kaj je krivo?
nega moža J. P. Morgana, v čigar
rokah je blagostanje več ljudi, kakor pa si bodi kateregakoli krona-nega vladarja.
Ako le hočejo Morgan in njegovi soudeleženci trusta, pa vprizoretako paniko v deželi, kakoršne še svet videl ni.
Edino, kar nam daje v tem oziru gotovost, je to, da bi tako provzro-čanjo panike njim samim prav občutno škodilo. Vendar se to ne daje popolne gotovosti, da ne bi ti ljudje uprizorili trgovinske krize in pokopali vrednost svojih akcij, to pa le začasno, da bi slabotnejše svoje kolege zatrli ali kakoi bi se borzijanec izrazil, da bi jih pustili zmračiti, ter bi potem sami zopet pridobili nazaj izgubljeuo z obrestmi.
Kako se bo to gromadenje kapitala še nadaljevalo, ni možno niti približno ugibati. Je to že na vrhunou mogočosti indopustljivosti ali pa je to šele pričetek.
V zadnjem času se tudi mnogo govori o združenju vseh pouličnih železnic, da bi vsa ta podjetja prišla v roke enega samega trusta. Še pred kratkim časom je bilo popolnoma nemogoče celo misliti na to, a sedaj ni več daleč trenutek, ko se bo to uresničilo.
S koncentracijo prometnih ^vez se bo stojil za gromadenje kapitala zopet velik korak naprej.
Od teh tesnih, velikih, vse javno življenje uklepajočih zvez pa preti deželi velika nevarnost. Če bi ne bilo drugega škodljivega, je gotovo to, da ni dobro »a javni blagor, za ljudske koristi, ako imajo o vsein odločevati le nekateri izvoljeni posamezniki.
Sodobniki pa nimajo niti pojma, kako, bi bilo možno ozdraviti zastrupljene odnošaje Vsako nasilno postopanje zoper započete zveze od strani državnih oblastev bi utegnilo roditi zle posledice in provzročiti za širje kroge občinstva usodno nevarnost, škoda pa bi nastala vsled tega večja, kakor pa je sedaj, ker bi postal polom, kakoršnega še nismo doživeli.
Nevarnosti pa so toliko večje za prebivalstvo, kolikor bolj se gro-
V Kansasu in nekaterih drugih državah rodijo nauki temperenčan-ke Kar. Nation slabe sadove. V Leavenworth in drugih' krajih je prišlo do preih anja krvi in do pobojev. Značilno pa je zelo to, d ft so najčešče vodniki takih razbijalnih obhodov protestantovski predikanti, ki navadno po glasni molitvi v svojih cerkvah dirjajo na čelu raz v neti množici z revolverjem in sekiro v roki po ulicah.
Navadno se ljfidje smejejo nad vsem tem početjem, časopisje pa si vse nastope fanatične Kar. Nation znači s tem, da je bila njena mati blazna. Z dokazovanjem o dedično-8ti in atavizmu skušajo utemeljiti njena dejanja. Smatrajo je prismojenim in neškodljivim, tolažijo si srce, da je uinobolne matere hči, ona pa vliva v tisoče in tisoče strupen, škodljiv fanatizem.
Toda prirojena bolezen po materi menda ni edini vzrok. Zlo tiči drugje. Kar. Nation in njeni pristaši so otroci svojega časa, produkti razmer in okoliščin.
Ako se dan na dan govori o "vladajočem ljudstvu", "ljudski glas, je Božji glas", "zadnja inštanca pravice je glas ljudstva", ni čudno, ako nastopa potem ljudstvo dosledno
lu to niso poudarjali samo različni govorniki, to je prav živo ponav ljalo časopisje po zadnji volit vi predsednika.
Ako bi bilo vse to ljudstvo vzvi seno nad navadni nivo, ako bi bilo prešinjeno z resnicami večne pravice, potem bi bilo to počenjanje dopustljivo. Ker pa ta cilj še ni in še dolgo ne bo dosežen, vzgajajo slični klici ljudstvo brez vere, brez premisleka, brez pameti in samoza-tajevanja. Ta masa pa bodi potem zadnja inštanca pravici.
Kadar pa se tedaj tej "zadnji instanci" poljubi, vzame v roko postave in državne zakone, pa odloči po lastnem spoznanja in premislje' nem ukrepu ta "zadnja instanca" pa si bodi to glede podiranja gostiln ali pa linčanja.
"Vsaka doba žanje na odrastlem človeku to, kar je vcepila v mlade duše —", piše pater Weiss. Naj se že dvomi pri mladih drevescih, ali bodo navzela lastnosti tal ali ne; toda staro drevo kaže jasno sokove, ki so ga vzredili.
In ta drevesa, ki so vzrastla na tleh našega javnega življenja, ki so zajemala soke v naših razmerah, sedaj uganjajo anarhijo in revolucijo po Kansasu. Ako bi se to zdelo komu preostra obsodba, hočemo popraviti: uganjajo po malem za poskušnjo revolucijo in anarhijo.
Kaj pa so druzega, kakor anarhisti in prekucuhi ljudje, kineprizna-vajozakonov, nikakeoblasti, tujega imetja, tujih pravic? Vse uravnavajo po svojem lastnem spoznanju,
po svojem lastnem prepričanju. Ali je to bogoljubno delo, če kdo razbija zasebno last svojemu bližnjemu, če ji d o uničuje imetje drugega, samo in edino le iz namena, da mu napravi škodo.
Fanatična babnica in njeni pristaši, ki so postali večinoma razgrajači samo za šport, povdarjajo plemenitost svojih idej, ki so za človeštvo dalekosežnega pomena.
Kes je, da je neizmerno pijanče-vanješkodljivo človeštvu, prav tako, kakor jo škodl jivo vse, kar prestopi meje zmernosti. Toda z razbijanjem gostiln, s provzročanjem škode, se ne da izpremeniti pijancev.
Že to, da ne dosežejo s svojim delovanjem cilja, za katerim — kakor pravijo, — streme, daje sklepati, da je njih rovanje napačno, ki bije v obraz morali in javnemu redu.
Sicer pa tudi ne morejo biti prav plemenite te ideje, katere se usiljuje in razširja s kruto silo, z razbijanjem in poboji.
Kar. Nation in njeni pristaši, vse je še vedno na nogah, oblasti pa se ne ganejo. Seveda, to je ljudska volja, — Božja volja.. .
Na ta način vzgaja država v mladi generaciji na tisoče in tisoče revolu-cijonarjev in anarhistov, lci bodo nekega dne v prepričanju, da "je ljudstvo zadnja inštanca" podrli vse v prah in blato.
Zadnji mučenci v južni Mandžuriji.
Srbski kralj Milan je » pustil štiri milijone frankov dol? Glavni dedič je njegov sin Ale' sander.
Slavnost n m e š č e n j a n i šega predsednika je veljala f 000. Ta svota pa se je pokrila 1 vstopnine na ples, od sedežev » tribunah, za prodane programed
Laski makaroni so svetov51 znani, prav tako, kakor laški toW* za n j uhan je. Po poročilih angles^ konzula v Neapolju se izvaža vsW leto te italijanske narodne jedi 11 Angleško približno 70,000 zaboj'1 in v Združene države 500,000 !> bojev.
Predstojnik misijonske postaje v južni Mandžuriji, pater Choulet poroča iz Yang-Tse :
O naših mučencih vem še naslednje podrobnosti: Msgr. Guillon-a so umorili na koru njegove katedrale in sicer na povelje vojaškega zapo-vednika v Mukdenu, Cul-ta-jena, prvega svetovalca podkralja in zakletega sovražnika kristijanov. Kapiteljskega vikarja so najprej streljali, ker pa ni bila kroglja zadela smrtno, so mu po grozovitih mukah glavo odsekali. V Leek-kou so strahovito mučili patra Bourgeois in Guenela, doprinašali so nad njimi zverinske čine, nazadnje pa so obesili njihove glave ob cesti ljudem na vpogled. Patre: Viaud, Bagard in Aguins so prebodli s sulicami, trupla pa so pometali v vodo. Pater Aleksander Hia je bil javno vprašan za veroizpovedanje in ko je jasno in odločno izpovedal, da je katoliški duhovnik, so ga mandarini izročili boksarjem in ti so mu glavo odsekali. Poleg teh pogrešam tudi bogo-slovca Avgusta Li, ki je menda z drugimi vred postal mučenik. . .
Ganljiv vzgled dajeta gojenca kolegija v Ca-ling, Ivan Kao in Fabi-jan Čao, o njihovi junaški smrti poroča pater Choulet: "Komaj je pater Beaulieu odslovil gojence, ker so pretile nevarnosti, že je hitel Ivan v domačo hišo vspodbujat domače, da naj rajše umro, kakor pazapuste Kristovo vero. Pa so ga že boksarji prijeli, ga vrgli v ječo in izvršili na njem vsa mogoča grozodejstva. Odrezali so mu roke in noge, pa ga pustili v take ni položaju, da se je revež mučil. Šele čez dolgo časa so mu odsekali glavo. Njegovega sošolca Fabijana so pa prepeljali pred podprefekta v Leao-jang in ga postavili petkrat v natezalnico. Toda deček se je držal ves čas trdno in dajal nečloveškim sodnikom take odgovore, da se je boječnejših loteval strah. Ko niso sodniki z mučenjem nič opravili, so ga izročali boksarjem, kateri so ga počasi umorili.
V misijonskem okolišu patra Vil« leneuve niso prizanašali nikomur. Pomorili so celo one, ki so se šel« pripravljali, da prejmo sv. krst. Tudi v Mukdenu ni niti enega kri-stijana več. Vse so polovili, zvezali na vozove in odpeljali v glavno me sto. Dečki, katere so vojaki doma pustili, so sami prostovoljno sledili, da jim je bilo možno deliti usodo s svojimi stariši. Vsem so porezali vratove. Na nekaterih drugih drugih krajih je bilo mogoče kristija-nom uteči z golim življenjem, a izgubili so vse drugo. Potikati so se morali gladni, slabo oblečeni, v ved-nem strahu, zalezovani in preganjani, po gozdih in oddaljenih hribih. Cerkve in kapele so vse razrušene, 29 večjih naselbin, dvoje emenišč, 159 sirotišnic so požgali-podivjani boksarji, kar pa ni upepe-slil ogenj, to so razstrelili z dina mitom.
N as 1 e d n j i recept je proje'' neka mlada gospica v ZanesviH'' O. kot pripomoček da si ohrani" pe bele roke in gladko kožo:, Vt^ ni svoje roke v vodo, ki je pripra* ljena za pomivanje posode in to daj, kadar tvoja mama počiv3-Za to navodilo je morala $2.00 naprej! Pa je res zlata vred«1 ta poduk.
te
it*
Več ruskih vojnih la^11 je ležalo te dni v luki pred Geno^ Nekega popoludne pa so izpustil'** par ur mornarje z ladij v mesto, bi se malo pozabavali. Dobro jansko vino in zabavljanja neki>te rili meščanov pa so spravila i'llS'ii mornarje v tako razburjenost, d«6' je razvil na glavnem trgu velik ni podoben pretep, katerega se 1 udeležilo 1000 oseb. Še le ruski c> stniki so napravili mir.
)
Bik je pobegnil te d n i
klavnice v New Yorku in divjal f
mestnih ulicah. Konečno ie pad®'
1 lf
East River in plaval dolgo mw denimi pločami po vodi med 68. 91. cesto. Poskušal je večkrat"' suho, a je večinoma vselej teleb" nazaj, ker je bilo ob obrežju vS! ledeno. Konečno so mu pom»Ža policaji na suko.jjToda bik se je ^ lo hvaležnega skazal. Pričel je ^ viti modrosuknježe po ulici, da )e bilo.joj. Konečno ga je eden p0^1 čajev ustrelil.
Nepoznanjev k a t o 1 i š k'
stvareh je dejal nedavno 110
znamenit pridigar mora koii^11
voditi do odpada od sv. katolik
cerkve. Ljudje čitajo dan na ^
površne ali celo zaviti in hudob1";
hi
spacene stvari o sv. katoliški cer* to jih vodi v nekako omrtvelo«1;
M
brezbrižnost, ohladi jim vero,
v	to
začne polagoma izginjati. Zoper priporoča vernim katoličanom o"'6 njeni pridigar pazno čitati dobro,}' duhu in ne samo po besedi kato'1 ške, za sv. cerkev vnete liste. j>|

Tiger jeraz trgal pred >'e kaj dnevi v Indianapolis, Ind-ondotnem zverinjaku dvajsetletni Alberta Nielson, ko je le ta po P0' moti zašel v njegovo kletko. Nac'e i raval je namreč iti krmit inlaf' leve. Takoj, ko je vstopil v nap9^ no klet, se je navalil bengalski tig6 nanj, ga podrl na tla in ga v b»P docela razmesaril. Še povsem živi je pričel jesti. Na obupni krik srečnega čuvaja je priletelo nek*!! njegovih tovarišev, ki so s strelj4®' } jem in razbeljenim železom p res"4
šili divjo zver in iztrgali nesrečni''* iz kletke. Čez pet minut je u®^ silnih bolečinah.
Pri zborovanju anark1'
s t o v seje primeril nedav»° New Yorku ta le slučaj: Ko je vod ja anarhistov Peukert prav nav^0' šeno govoril, je kar nanagloma s10' pila v zborovalno sobo žena nekeg* delavca, ki je zadnji čas hodil z" narhisti. Seboj je vodila nekaj sla^ oblečenih otrok. Stopila je prav te sno blizu -Peukerta. "Ti lump, zapeljuješ mojega moža s svoj'11^ krvavimi govori, da ne mara delati in mora vsled tega str; vsa družina, na to od mene!" tam okrog ušes so počile njene n>aJ hne, pa krepke roke. Na to je iz v'f ste anarhistov izvlekla velikega &0. čnega moža in se ga oklenila P°

P
pazduho: "Domov pojdi, nikar poslušaj teh 1'alotov, otroci pa stl-s' dajo!" — In mož ji je radovolj0" sledil, anarhisti pa so delali Pre strašene obraze.
AMERIKANSki SLOVENEC; MARC Ž2, 1901.
/Mill® y^of^)
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
Predsednik: Ajttox.Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, III. Podpredsednik: John R. Stekbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicL I- Tajnik: Mihael Vaedjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111.
Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. blagajnik: Anton Golohitsii, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor f	Weaker, 501 3rd St., Anaconda, Mont.
Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukae, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., 'West Pullman, III. Mihael Sicehk, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oherstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovic, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
niki:
Finančni odbor:
Pravni odbor:
Prizivni •odbor:
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po
wikomer drugem.
Pristopili so:
K društvu sv. Barbare 24 Blocton, Ala. Jakop Knez 2495 rojen 1871 sprejet 13. Xr marca 1901.	Društvo šteje 14 udov.
društvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Tomaž Muhi6 2498 roj 1873, Jožef Kraševec t 2497 roj 1878 sprejeti 12. marca 1901.	Društvo šteje 158 udov.
društvu sv. Vida 25 Cleveland, O. Jožef Sveto 2498 roj 1878, Janez Sustaršič 2499 roj 1882, Franc Mesojedec 2500 roj 1871, Jakop Ramundeli 2501 roj 1874, Ant. Kobe 2502 roj 1874, Prane Skulj 2503 roj 1875, Blaž Modic 2504 roj 1876, Franc Suhadolnik 2505 roj 1808, Jožef Milavec 2506 roj 1881, sprejeti 20. marca j. 1901.	Društvo šteje 125 udov.
lv društvu sv. Jožefa 53 Waukegan, 111. Matija Stalcer 2507 roj 1879, Franc Mele 2508 roj 1880, Stefan Novak 2509 roj 1878, Andrej Košir 2510 roj 1875, Anton Terpin 2511 roj 1871, Matevž Plostenjak 2512 roj 1874, Franc Turk 2513 roj 1875, Aleksander Rakovec 2514 roi 1869, Anton Leskove«; 2515 roj 1869, Franc Kozjek 2510 roj 1806, Blaž Skubič 2517 roj 1859, John Merlak 2518 roj 1800, Peter Solan 2519 roj 18G0, Jakop Laihpret 2520 roj 1858, Anton Cot 2521 rojen 1858 sprejeti 18. marca 1901.	Društvo šteje 90 udov.
Suspendovani ud zopet sprejet:
^ društvu sv. Vida 25 Cleveland, O. Janez Bažnik 1344 sprejet 20. marca 1901.
Društvo štejo 110 udov.
Prestopili so:
društva sv. Barbare 40 Hibbinc, Minn, k društvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. ,, Jožef Grebene 1832 9. marca 1901.	I Društvo šteje 31, II 159 udov.
društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. k društvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Marko Matjašič 201 12. marca 1901.	I Društvo šteje 177, II 100 udov.
Suspendovan za nedoločen čas:
društva Marije 7 Žalosti 50 Allegheny, Pa. Matija Pezdirc 2100 11. marca 1901.	•	Društvo šteje 53 udov
Izločeni:
0(1 društva sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Janez Pete 693 12. marca 1901. D. š. 159u-
M. WARDJAN, I. tajnik K. S. K. J.,
903 N. Scott St., Joliet, 111.
>

Društvene vesti.
Butte, Mont., 12. marca. — _ aše društvo sv. Janeza Krstnika je izvolilo v najlepši slogi v seji jan. t. 1. za tekoče leto naslednje ufadnike: predsednik: Nik. Cvetko-VlS- podpredsednik Jožef Sodja, L *ajnik Mihael Maljevac, II. tajnik *°mažin Anton, blagajnik Frank ^brožič, delegat Jednote: Marko yasevec, odborniki: Šinkovec J., Janez, Ravf Matija, Tomazin ^atija, Tomazin Pavel, Radmilič Piškur Martin, Žagar Jan., ^'skovalci bolnikov: Frtun Mat,, ^tefaniČ Jurij, Malešič Jan., Sever an-> Ambrožič Frank. K narodni JJstavi: Piškur Martin i. maršal, ^at»ja Tomazin 2. maršal.—Nada-Je j« društvo sklenilo, da bo poslej 'Move ude pristopnine $3.00. Lan-leto je bilo mnog1© članov l)ol->n smo izplačali iz blagajne 00. —.Društvo se naj topleje pfi-za pristop rojakom. Pozdrav
Mihael,Maljevac, I. tajnik.
Jed Jacket j Mich., 14. marca.
^Naznanjam g. duhovnemu vodji
Vsem uradnikom K. S. K. J-, da
? naše društvo sv. Petra št. 30 K. K" T
v *v- J- opravilo v Calumetu svojo ®''sko dolžnost. 9. marca smo imeli upno spoved, 10. marca pa smo j'rejeli skupno sv. obhajilo. Zahva-H .Iem 8e tem potom najudaneje 8,lhemu slovenskemu in tudi hrvat-etau gospodu župniku, nadalje pa "J1 vsem članom, da so se tako [J-Uiošteviluo udeležili in tako vest-0 izpolnili svoje dolžnosti. Bratski Pozdrav ysein If. g. K. Jednoti pri-1 'lajočim društvom. Da bi vedno apredovali,
Jos. O. Grahek, tajnik.
Iz delavskih krogov,
Pittsburg, Pa., 17. marca. — Unija stavbenih rokodelcev bo napovedala štrajk, kakor hitro se bodo branili kontraktorji izpustiti iz službe vse neunijski dekoraterje in papirarje. Danes se je razglasilo po "United Building Trades Association," da ne sme nihče njenih članov delati po onih delavnicah, katere vsprejemljejo neunijske delavce. Unije: Carpenters, Plasterers, Gas liters, Electricians, Marble-workers. Painters, Tilesetters in Structural Ironworkers se bodo ravnale po tem sklepu.
Hazleton, Pa., 16. marca.— Lastniki jam se niso udeležili včeraj tukaj zborujoče letne konvenoij« premogarske unije, da si so bili povabljeni. Na povabila niti odgovorili niso. Premogarji so imeli na to 4 i^re trajajočo eksekntivno sejo pri kateri so sklenili odposlati naslednji brzojavni poziv devetim družbam, ki so lastnice premogovnikov: "Danes zboruje tukaj 600 delegatov premogarjev. Sklenili smo vas obvestiti, da zboruje v soboto odposlanstvo naše z onim, katerega blagovolite vi doposlati in katerih posvetovanje bo imelo namen določiti plačilno "scalo" za do 1. aprila 1902 trajajoči termin." Naslednje družbe so prejele to obvestilo; Delaware, Lackawanna in Western Schuylnill in Susquehanna, Ontario in Western, Philadelphia in Reading, Pennsylvania, Erie in Central R. R. v New Jersey. •
V današnji dopoldanski seji so se uradniki Nichols, Dempsey in Dilcher sijajno opravičili. Obdol-ženi so namreč bili, da so se dali podkupiti od nekaterih lastnikov .jam, pa da so delovali zoper delav-
ske koristi. Seveda je bila to* ostudna laž, katero so si bili izmislili neprijatelji delavstva, da bi se t&ko podnetil razpof in srd.
S or an t o n, Pa., 18. marca. — Predsednik "United Mineworkers" gospod Mitchell je izjavil, da morajo lastniki premogovnikov na vsak način priznati unijo in da od te zahteve nikakor ne odjenja. Iz strahu pred štrajkotn je mnogo tukajšnih malih trgovcev odpovedalo naročeno blago. Razburjenost narašča.
New York, 19. marca.—,,Atlantic Coast Seamen's Union" je naznanila, da je vpeljala za plačo za tekoče leto novo scalo. Istočasno je pozvala vse svoje člane, da naj se potezajo po svojih močeh, da se povsod prizna unijo in da naj nihče ne dela drugače, kakor za unijsko plačo. Določili pa so naslednjo plačo: na ladijah pod 500 tonami mesečno $25, na ladijah pod 1500 tonami mesečno $30 in na|ladijah nad 1500 tonami mesečno $35. Člani omenjene unije so uslužbenci ladij, ki vozijo med Kanado, Novo Found-landijo, Zapadno Indijo in Združenimi državami. V slučaju nespo-razumljenja z dotičnimi družbami uprizore vsi člani unije odločen štrajk.
Hurley, Wis., 19. marca. — V tukajšnem rudniku> je podsula ruda štiri delavce. Takoj so pričeli z rešilni deli. Trije |so bilij takoj mrtvi, četrtega so pa so našli živega1 med podporne stebre naslonjenega, kateri so mu rešili življenje.
Toledo, O., 20. marca. — 65 članov Glass|Workers Union je danes ustavilo delo. Vsi so delali v Mac Beth Evans tovarni. Vzrok štrajku je to, da so morali delavci plačevati škodo, ako se jim je kaj steklenih predmetov med delom potolklo.
Youngs t own, O., 10, marca - V današnji, tukaj se obdržavajoči konferenci uradnikov Amalgamated Association in tovsfrnarjev, so slednji prostovoljno poboljšali plačo delavcem in sicer za 12£ centov od ,,Puddlerja in 2 odstotka za ,,Fiui-sher-"20.000 delavcev bo imelo korist od tega poboljška.
Cleveland, O., 10, marca.— Zastopniki 15.000,, Songshoremen," ki delajo v lukah eriejškega jezera so obdržavali koferenco z ,,Dock-Managers"da bi dognali plačo za te -koče leto. Kakor se zatrjuje so zahtevali nakladalci ladij, prav majhno povišanje svoje plače.
New York, 20, marca—Vodje Anthracit Coal Co. so izjavili po dolgotrajnem posvetovanju, da ostanejo pri svojih sklepih,pa da ne priznajo unije. Radi te odločne izjave je pričakovati strajka, stičnega onemu lansko jesen.
S c ran t o n, Pa. 20. marca. — Tukaj so se posvetovali predsedniki okrajnih unij kako bi bilo vendar možno priti do skupnega posvetovanja z lastniki premogovnikov.Odločili se še tudi niso ali bodo pozvali narodno zborovanje ali ne. Mnenje o tem je med delavci samimi zelo razirčno. To daje tudi pogum lastnikom, da se tako trdovratno drže svojega sklepa .
Sioux Indijanci.
Edini, prvi in pravi posestniki naše dežele počasi izumirajo. Največ rodov je, ki na nikak način ne marajo civilizacije, ako pase jim to hoče na vsak način ueiliti, tedaj se rajši upro, kakor bi to vsprejeli. Tistih divjih lastnosti, zaradi katerih se to pleme tako loči od ostalega človeštva, senikakornečejoiznebiti. Ako se za kratek čas udado, je to samopotuhnjenont, popolnoma se pa nikdar ne morejo privaditi na bele ljudi in njih navade. Naši sodržavljani in vojaki Združenih držav so se imeli o tem že velikokrat priliko prepričati. Značilen je v tem pogledu pregovor, ki ima utemeljeno podlago : Najboljši Indijanec je mrtev Indijanec.
Glasom poročil iz Južne Dakote pa je dosegel indijanski urad v zadnjem desetletju precejšnje uspehe med Sioux Indijanci. V življenju tega ponosnega in divjega plemena se je zvršil velik preobrat. Do nedavnega časa je veljalo to pleme za najbolj nevarno in je dolgo vrsto let branilo belokožcem prodirati čez Mississippi. Nikdar niso bili pijo-
nirji civilizacije varni sVojega življenja, največ jih je pomrlo v silnih mukah, rudečekožci pa so si okrasili pas z vlasuljami, katere so potegnili živim nesrečnikom z glave.
Celo> Zveznim četam so se mnogokrat ustavili uspešno po robu in premagance krutomasakrirali. Največkrat so premagali sovražnika z zvijačo. Celo 1. 1870 so umorili gen. Geo. Custer-jja v Montani s 300 možmi vred. Zadnjič so se zoper-stavili Sioux Indijanci 1. 1890 pri Wouuded Knee Creek. V tej bitki je padlo 35 častnikov in vojakov in nad 200 Indijancev.
Od tedaj pa se je razmerje zdatno poboljšalo. Celo pleme Sioux Indijancev šteje dandanašnji do 20,000 duš in se zelo množi. Posamezne družine stanujejo v čednih stanovanjih, kakor naši farmarji. Bojne plese so opustili, na bojni krik so pozabili in lovske pohode so docela zanemarili. Časih namažejo še svoja lica s kričečimi barvami, toda izgovarjajo se, da si tudi belokožci ma-žejo lica. Znamenito mnogobarveno pokrivalo iz ptičjih peres je izginilo in največ se jih oblači, kakor belokožci.
Na Pine Ridge reservaciji živi po zadnjem štetju <5515 Indijancev, ostanek plemena, ki se je udeležilo mesarenja Custerja in bitke Wounded Knee Creek. Vsi se pečajo z živinorejo. Približno 5000 jih živi pod agenturo llosebuda. Tudi ti so opustili poljedelstvo, pa se oprijeli živinoreje. V zadnjih letih so si zgradili čedna stanovanja. Živino imajo zaprto v velikih ograjah, seno v velikih barakah. Ljud se množi in tudi število šolo obiskujočih Otrok vedno narašča.
Nekoliko slabejše, kakor tukaj,
pa je na Cheyenne River agenturi,
kjer po poročilih agenta Hatcha, silno izumirajo. Tam jih je približno 3000, vendar se je v zadnjem letu že tudi to število zmanjšalo. Večina se je sicer odvadila starih šeg in je opustila vse grde razvade na videz, a toliko hujše se vse to vrši na skrivnem. "Čudotvorni zdravniki" in vraže igrajo velikansko ulogo pri njih in vladni zdravniki se trudijo zamanj, da bi odpravili vsa tista beda sta zdravila in čudežne pripomočke.
Yankton Indijanci štejejo komaj še 2000 glav. Ti se žive več od poljedelstva, nego od živinoreje. Tudi onih par tisoč rudečekožcev, ki žive naSineton reservaciji, obdeluje zemljo. če pa oddado zemljo v najem, potem pa pasejo lenobo in se žive od najemnine. O značaju sedanjih Indijancev poročajo, da so zelo dobrosrčni in da zelo radi dajo, dokler imajo sami kaj.
Na Crow Creek in Lower Brule reservaciji se pečajo Indijanci z živinorejo in dosezajo lepe uspehe. Za zabavo se medsebojno obiskujejo in prirejajo plese. V celoti so Indijanci v celi južni Dakoti boljši živinorejci, nego pa poljedelci.
Trdilo se je že večkrat, da bodo Indijanci popolnoma izumrli, kakor hitro se jim odvzame prostost. Kakor sedanja poročila trdijo ne bo več dolgo, ko bodo postali Si,oux Indijanci naši dobri, enakopravni državljani.
Jezikovni boj.
Vedno pogosteje se stavlja vprašanje: kateri narod bo v prihodnosti vladal svet? Nič manjše važnosti pa je vprašanje: kateri jezik bo obvladal? Narodi •e asimilujejo, jeziki nikdar.
Na to vprašanje odgovarja Maurice Thompson v tedniku "2%e Independent"'. <'Splošno je priznano, da ima angleščina, jezik Velike Britanije in Združenih držav sigurno bodočnost; že zadnje desetletje je odvzela prvenstvo španščini in francoščini. Španski jezik, ne glede na Mexico in južno Ameriko, izumira bolj in bolj in francoski je izgubil svojo evropsko prednost celo kot jezik diplomatov in vladajočih krogov. Nemščina je jezik učenjakov in kot tak se bo ohranil še nekaj časa.
Toda drug, nevaren tekmec se pojavlja angleščini, jezik ruski. Rusija poseda polovico evropske zemlje in ogromne, rodovitne planjave in na vseh rudninah bogate pokrajine sibirijske. V Sibirijo ee seli dandanes svet trumoma in prostovoljno. Rusija razteza svoja po-
sestva vsako leto dalje proti jugu. Prišla je že do Afganistana in preži na Perzijo. Na vshodu se je ravnokar polastila Mandžurijo in njen drugi korak bode naravnost v srce kitajskega cesarstva. Ves ta teritorij, na katerem prebiva jak, žilav rod, je v stanu preživeti na stotine milijonov ljudij. Le reorganizovani Kitaj utegne ustaviti prodiranje Rusije proti jugu, nikakor pa evropske vlasti. In v vseh teh deželah k! Baltiškega do Rumenega morja, od Severnega do Perzijskega zaliva se bo govoril ruski jezik.
Rusko cesarstvo bode čez petdeset let večje in mogočnejše, kakor vse druge evropske države skupaj; ruski jezik bodete govorili dve tretjini Evrope in boljša polovica Azije, tista polovica, ki vzgaja najjačji narod. In ni treba misliti, da bodo to neolikanci, ne; to bodo možje znanstva, ženijalni, izobraženi možje. Že dandanes se učenjaki pritožujejo, da so jim mnogi viri vede in znanosti zaprti in nepristopni, ker so pisani v ruskem jeziku, v jeziku, ki se ga do zdaj ni zdelo vredno učiti po šolah. Angleščina, nemščina, francoščina in nekoliko italijanščine se je zdelo do zdaj dovelj. Za deset let bo pri vseh naprednih narodih evropskih ruski jezik obligatni učni jezik na javnih šolah.
Boj za svetovni jezik se bo bil med angleščino in ruščino. Nemščina ne bo prišla v poštev. Ko bo polovica Avstrije prikljopljena Nemčiji, bo to za Nemčijo sicer politična pridobitev, ne pa jezikovna. Drugo polovico sedanje Avstrije bo vzela Rusija in jo v nekaj letih tudi jezikovno rusifo-vala, isto tako bodo druge slovanske državice na Balkanu z rusko hegemonijo sprejele tudi jezik ruski. Francija ne 1l>o svojim kolonijam v Afriki nikdar usilila francoščine, arabski jezik se bo obdržal, kjer je in prav mogoče je, da prodre še na Francosko, kjer živi že zdaj na tisoče Arabcev. Vsekako bodeta za nekaj desetletij le dva gvetovna jezika tekmovala za prvenstvo: jezik angleški i,n jezik ruski. Britanija naj si prizadeva uvesti angleščino v Indijo; v tej veliki deželi govori dandanes še le en milijon ljudi angleški. Združene države pa naj razširijo angleščino na centralno Ameriko, kar ne bo teško po dokončanju Nicaragua kanala in dalje na južno Ameriko in svoje kolonijo na vshodu!"
Dalje priporoča Maurice Thompson, naj angleški jezikoznanci odpravijo iz angleščino vse nepotrebne težave, ki obtežujejo jeziko-vim neznancem priučenje angleščine v govoru in pisavi. "Noben jezik—pravi—nima ložje slovnice, kakor angleški, v nobenem, iz-vzemši kitajščino, pa se ni težje naučiti brati, kakor v jeziku angleškem. Mož, ki bo pregovoril šolnike, da bodo abecedo vali jezik fonetično, si bo pridobil hvaležnost ne le milijonov šolskih otrok vsako leto, ampak tudi milijonov tujcev, ki se jezika uče in so iznenadeni, primerjajoč naš pravopis s fonetičnim pravopisom slojih lastnih jezikov."
Temu dostavljamo le še to, da bi isto tako razširjenju ruske govorice silno veliko pripomoglo in da bi si pridobil hvaležnost ogromne večine Nerusov mož, ki bi mogel pregovoriti ruske jezikoslovce, da upeljejo namesto cirilice latinske pismenke.
izpovedati vseh grehov kakor pa pred znanim spovednikom iz napačne sramežljivosti za molčati le jeden smrtni greh in s tem dušo svojo izročiti pogubi.
Iz kakšnega lesa je bil križ Gospodov?
Na to nam prelepo odgovarja sv. Frančišek Šaleški: "Nikoli se ni moglo za gotova izvedeti, iz kakega lesa je bil križ Gospodov, da se poučimo, naj tudi mi vse križe, naj nam jih naloži že Bog ali človek, z istopotrpežijivosjo nosimo kakor ga je nosil naš Gospod."
Zakaj ni Kristus stopil s križa?
Ko je naš lzveličar, Jezus Krist, visel na križu, obdalo ga je ljudstvo zasmehovanjem in vpilo: "Ce si ti Ivrist, izvoljenec božji stopi zdaj s križa, da vidimo in verujemo." Toda On tega ni storil, dasi je prej storil veliko čudežev, s katerimi je potrjeval svoje božanstvo in ljudi pridobival zase. Zakai ne? Na to vprašanje nam odgovarja sv. Bernard; "Zato ne, ker je On kralj Izraelski, kot tak ne zapusti in ne zataji naslova svojega kraljestva, na stopi s svojega kraljevega sedeža." Sv. Avguštin, odgovarjajoč na isto vprašanje, pravi: "Ker je učil potrpežljivost, odložil je svojo moo za pozneje. On je imel moč vstati iz groba in ta moč je bila večja od prve. Pokazal pa je pri tej priliki svojo usmiljenost, ker na križu je govoril: "Oče, odpusti jim!" — Ko bi bil takrat stopil s križa, pravi sv. Gregor, da stori konec zasmehovanju, ne bil bi nas učil lepe čednosti potrpežljivosti." Ni stopil a križa, pravi drug svetnik, da nam da vzgled v s trajnosti: bil je poslušen glasu onih, ki so klicali in še kličejo: "Ostani, ostani na križu, da ne poginemo; ker le v križu je naša rešitev." On je poslušal njih glas, in ni se moglo reči o njem, da je zapustil svoje.
Dolga izpoved.
Sv. Vinoencij Pavlanski, ustanovitelj očetov Lazaristov in usmiljenih sester, je imel nekoč službo hišnega vzgojitelja pri grafu Gon-di-iu. Ob počitnicah je kaj radobis-koval bolnike v obližj" grofovega gradu. Nekega dne mu je eel izročil prošnjo, naj gre bolnega kmetovalca spovedat. Takoj se odpravi na pot. Tja prišedši bolnika prosi, naj bi pred potovanjem v večnost z Bogom naredil račun o vsetusvojera življenju. Bolnik ubogajo končanem sv. opravilu pa izjav' pred več pričami: "Sam Bog rni je dal inisel, Vas poklicati za spovednika ker domačemu gospodu sem se že preje sramoval, in bi se bil sedaj tii<!i povedati vse grehe; in tako bi bil večno pogubljen." Za tri dni je s pokojno vestjo zatisnil oči. • Bolje jo neznanemu duhovniku se
Čez petnajst let.
V maju 1. 1790 vršila se je na Nemškem v neki mali, oddaljeni vasici dražba, na kateri so se razpro-dajala razlika orodja in kosi pohištva. Ker se je bilo udeležilo prodaje veliko število kmetov, je postala mala izba pretesna in dražbo vodeči komisar je odredil, da se bo licitaciuja nadaljevala na prostem. Dal si je prinesti pod bližnjo hruško mizo in stole,pa je tain vodil dražbo. Kar naenkrat so njegovo pozornost vzbudili kmetje z nenavadnim obnašanjem. Stikali so glave skupaj in si šepetali nekaj med seboj, ter si pomenljivo kimali. Radoveden po vzroku povpraša v bližini stoječega kmeta, kaj se je vendar tako važnega pripetilo. Ta pa je povedal to-le: "Ravno danes pred 15 leti se je vršila na istem prostoru in na ist način dražba. Toda pred petnajstimi leti so bili za to drugi vzroki. Ped a j je gospodar, kateremu danes prodajate, prodajal svoji materi njene najpotrebnejše stvari. Stvar je bila ta-le. Oče sedanjega gospodarja je zapustil svoje premoženj« le temu . na smrtni postelji. Ker pa ta, do tedaj še ni bil polnoleten, je izročil v oskrbo svoji ženi, sedanjega gospodarja materi, do le tega polnoletnosti. Ko je sedanji gospodar prevzemal posestvo od mater« ni bilo vse na isti stopinji, kakor j« ta prevzela od svojega moža. Tsran pa so bile vzrok slabe letine, nesr»Se pri letini in druge nezgode. Toda trdosrčni sin je neizprosno zahteval vse premoženje v istem stanju« kakor je bil oče prepustil. Mati seveda ni bila v stanu ustreči in neis-prosni sin jo je gnal tako daleč, da so ji bile prodane vse najpotrebnejše stvari, oelo postelja, katero pa je kupil nek usmiljen sosed in je ji jo zopet podaril. — A prav čez petnajst let sledi kazen za greh. Prav taka dražba je bila tu pred petnajstimi leti prav na tem prostoru, ta dan. Kakor pa vidite so dohodki takratne dražbe slabo teknili.
Strupene jagode.
Sharon, Pa., 20. marca. — Trije dečki so nedaleč od tu lazili po gozdu iri nabirali jagode. Najedli pa so se tudi strupenih jagod in ker ni bilo pravočasno pomoči, so vsi trije pomrli.
> i _5

ilM^liPi®®

MARBLE ANDORANUE
W0N0HENTS.<£»
Na starega leta večer.
Snoj.
PROFESOR GARNER.
Kakor smo sVoječasno sporočili našim citatcljem, je odpotoval profesor Garner v osrednjo Afriko, kjer proučuje jezik opic. Slika ga nam kaže v zato napravljeni železni kletki, katera profesorja varuje zverin in še vseli mogočih drugih nezgod. Profesor Garner prebiva v divjih pragozd ili Afrike, daleč od mej civilizacije in se sploh ne ve, Se je še živ. Zadnje sporočilo od njega je prejela banka v Boston in sicer potrdilo, da je prejel izplačani denar, pa to je bilo že pred poldrugim meseoem.
Spomenik, ki preživi veke,
je gotovo nova, veličastna, prekrasna cerkev sv. Pavla v Chicagi na voglu lloyne Ave. & W. 22nd Place, pozitivno najlepša hiša božja na zapadni strani mesta in jedna najbolj prostranih in krasnih cerkev ne le v Chicagi, ampak v Združenih državah sploh. In ta sijajni spomenik krščanske radodarnosti ob sklepu lOega stoletja, je bil dovršen v primeroma kratkem času po prizadevanju še mladega moža, gorečega duhovnika, vzornega župnika nemške katoliške cerkvene občine!, č. g. G. D. Heldmann, ki ni odnehal za plemenito delo navduševati svojih faranov z ognjevitimi besedami ter jih osrčevati z vpljivnimi izgledi, dokler se nista nad veličastno cerkveno stavbo pospela dva krasna zvonika v ozračje.
Rev. G. D. Heldmann
je jako učen mož z bogato izkušnjo, odličen duhovnik, pravi oče svojih faranov in v vseh zadevah njihov svetovalec. Kadar tak poznat, imeniten mož kako misel izreče, ima gotovo velik pomen, vreden vsega uva-ževanja.
In kako mnenj« ima ta izvrstni duh&vnik o priljubljenem zdravilu: "Trinerjevem Zdravilnem grenkem vinu.
Priznavši popolnoma njega sijajne uspehe,, je zapisal te-le resne
•besede:
"Svobodno priporočam Trinerjevo grenko vino kot najboljše, ker je že večkrat zdatno koristilo. Ojači slaboten želodec in se izkaže v prav mnogih boleznih kot prijetno in vspešno zdravilo. Pospešuje prenavljanja, čisti krv, zmanjša kaj hitro bolečine nervoznega glavobola in »deluje vselej kot zares blagodejno zdravilo, ki zasluži, da se vsestransko Vabi."
To kratko spričevalo o lečilni moči Trinerjevega grenkega vina rz taeega peresa govori za to čudovito zdravilo bolje, kakor dolga priporočila od manj merodajnih ljudij in je nov dokaz že poznatega iri neovrg-ljivega dejstva, da Trinerjevo Zdravilno grenko vino prejema mnogo več priporočil od imenitnih oseb, kakor katero drugo zdravilo.
In to po vsej pravici, ker ga ni druzega zdravila, ki bi tako gotovo ozdravilo bolezni želodca, jeter in ledvic, kakor Trinerjevo Zdravilno grenko vino, ki je tudi najboljše pomladno zdravilo in odstrani vse zle posledice prelilajenja in gripe in zavaruje zoper mnoge bolezni takoj v začetku. Skušeni zdravniki je priporočajo redno v tem letnem času in je imajo zmirom pri rokah za vse slučaje.
To zares edino zdravilno grenko vino v Ameriki izdeluje
Joseph Triner, 799 Ashland Ave., Chicago, 111.
Dobiva se v lekarnah , ali izdelovalec bo rad poslal cenik na ogled. Varaj se ničvrednih ponarejanj. Poskusi vsaj jedho steklenico in priporočal jo boš drugim!
ikjgodba.—Opisal
(Konec.)
Bilo je torej na starega leta večer. Velika stara ura je kazala že na deset. Hude je nerodno vrtil dva stara škornja po rokah, na katera je bil ravnokar pribil nove podplate in tako zakril nespodobne luknje in podaljšal staremu obuvalu spodobno življenje.
Sit je bil že dela, vsaj tako se je dalo spoznati iz nezadovoljnih gub in potez na kislem obrazu. Danes je bil starega leta večer in ukrenil je bil, da je treba take večere prebiti slovesneje.
Ugibal je, v katerem saloonu bi zapil svoje groše in kje bi njegovi novci rentivali največ veselja in zabave.
V tem premišljevanju je zalučil škarpe v kot in se malo po navadi pretegnil.
Tedaj so se vrata odprla in zapihala je skozi n je mrzla sapa, kar ga je prav neprijetno stresnilo.
Obrnil je nejevoljno oči v vrata in čakal jezno kdo bo tako pozno vstopil. Imel je že pripravljeno kopico psovk in drugih neprijaznih besedi, s katerimi bo odslovil zapo-znelca, ki bi se drznil nocoj njega še s kakim delom nadlegovati.
Vstopili so trije mladi, ne baš najbolje oblečeni Amerikanci.
John llude je razjasnil svoj obraz v naj mehkejše.potezo.
Nagovorili so ga angleško in tudi on se je bil izpustil na morje nevarnosti.
Klasične angleščine še ni govoril Hude, toda s pomočjo nog. prstov in kiman ja so se sporazumeli, da ima eden novodošlih strgane čevlje, da pa bi rad prestopil v novo stoletje v celem obuvalu.
Joj, če bi se ga bil drznil kateri domačinov nadlegovati tako pozno in to celo na starega leta večer. Oštel in ozmerjal bi ga bil, da bi bilo veselje in nikdar več bi se ne postopil Hudeta nadlegovati tako kasno.
Nocoj pa se je čutil nebeško srečnega. Takoj se je vsedel nazaj na stolec in potegnil nespodobno razgaljene čevlje onemu i'z nog, potem pa je odrezal od kože podplatov dva kosa in pričel pomerjavati.
Oni trije so sedeli mirtio na starih stolih, ki so kot j edin i predmet polnili Hudetovo stanovanje.
Pogovarjali so se prav resno in možko o novemu stoletju sploh in deloma tudi o vremenu. Govorili so razločno in počasi in Hude je celo nekoliko razumel. In s toliko večjim veseljem je krpal in razbijal po debelem usnji in na čelo mu je silil znoj.
In med krpanjem so mu vstajale lepe misli. Prepričan je bil, da se je izvršil nocoj z njim velik dogodek, usodepoln prevrat. Sladkala se mu je misel, da bo poslej drugače. Dohod teh treh, akoprav niso vzbujali Bog ve kakih nad, se mu je zdel da-lekosežnega pomena. Z veseljem je gledal v novo stoletje.
Pa je vedno tako naprej sanjaril o tem. Čutil se je že rešenega vseh skrbi in muk, zavedal seje že povsem drugačnega. Zdelo se mu je, da ne morebiti poslej drugače, kakor tako, kakor je on sanjaril. Videl je že v duhu ves zaslužek bodočih dni in •klenil je takoj, da bo to hranil in vareeval- Se mu je sicer usiljeval prav po rahlo nasproten čut, češ, revež si bil, revež ostaneš. A to je ▼se takoj zatrl in gledal samo svetlo, rumeno zlato, s tistim prijetnim, •rce šegatujočim ovenkom. Pa če bi prav ne bilo spočetka še nekaj časa res vse tako sijajno, toda prepričan pa je bil in je moral biti, da pomeni nocojšnji obisk nekaj posebnega.
To je bil redek, nenavaden dogo dek. Kaj takega se mu ni še nikdar pripetilo, dasa je hrepenel po tem z vso dušo, z vsako žilico svojega zasušenega telesa. Kolikor bolj je pričakoval, kolikor bolj se je tega na dejal, toliko delj in nedosegljivo se mu je zdelo. Nocoj pa, ko že niti mislil ni več na to, se je bilo to zgodilo. In nocoj, nocoj, na starega leta, na starega stoletja večer. To mora nekaj pomeniti, to mora prinesti sreče.
Vse to je šlo John Hudetu takrat po glavi, ko je krpal tiste usodne čevlje.
In da bi pri došlecih zadobil veljav o, da bi se izkazal /,a dobrega, naglega delavca, je hitel na vso moč.
Tri četrt na polnoč je udaril zadnjič s kladivom po podplatih in po-st ivilzamašeno obuvalo na pred njim stoječi pult.
••Končano je", jo je urezal na nevarnosti polno morje angleščine.
Oni trije so so čudili. Hvalili so g.t in se 1111 lizali, Hudetu pa se je zdelo strašno dobro. Kar smejal se je in na široko odpiral usta.
risti, ki je lot čakal popravila, jeuzadovoljenobul pokrpano obutev in udaril inalo po tleh, kakor za po-skušujo, če je dobro narejeno.
Nato pa je spustil nekaj pohvalnih besed proti veselemu Hudetu.
"Zato moramo nekaj piti", je dejal bahavo in posegel v žep ter izvlekel petnajst centov.
Hude je poiskal z nenavadno na-glostjo neko pločevinasto posodo, postavil dva kozarca — vse, kar je imel — na mizo, pobral cen tke pa odliitel v saloon po piva.
Niti klobuka ni utegnil dati na glavo.
Okrog oglov je pa še vedno piskala ostra, mrzla sapa in se po malem izigravala s poredkimi snežinkami.
"Nocoj ga pa doma pijes?" je spraševal lludeta, ko mu je natakal pivo.
"Ljudi imam, ljudi, človek mora noč in dan delati", se je pritoževal Hude in se delal, kakor bi mu to ne bilo prav, dasiravno ga še ni nobeno delo tako veselilo, kakor nocojšnje.
Potem pa je zopet hitel s pivom domov in tuhtal koliko bi računil, da bi se onemu ne zdelo preveč.
Ko pa je stopil čez vrata, je napravil dolg obraz in velike oči.
Vrata so bila odprta, notri pa je pihala mrzla sapa in majala plinov plamenček na vse kraje. V sobi je bilo vse prazno. Ozrl se je na okno trije pari novih čevljev so bili izginili.
Kar v glavi se mu je bilo zvrtelo. Vrgel je posodo na pult, da je pivo visoko pljusknilo in se polilo, 011 pa je odliitel na ulico. Naglo se je ozrl gori in doli.
Nikjer ne duha, ne sluha.
V	daljavi je brnela kara poulične železnice in tudi nedoločne konture posameznih pasantov je bilo možno določiti, a blizu vse tiho, nikjer človeka.
Stopil je nazaj v sobo in se sesedel na stol. Čutil se je prevaranega, osleparjenega in velik stud se mu je pojavil do vseh onih, za katerimi je prej vedno fantaziral. Sedaj pa je pričel o vseh vprek grdo, nizko misliti.
Vse njegove nade, njegove lepe, vabeče upe za bodočnost pa je raz-našala po streetu mrzla sapa. I11 njeno tulenje, njeno grdo piskanje se mu je zdelo, kakorporogljiv smeh, kakor zaničevanje.
Tako težko ni bilo Hudetu še nikdar pri srcu.
V	bližnjem zvoniku je počasi bila ura......
Dvanajst !
Samo trenutek in leto se je končalo, samo trenutek in začelo se je novo, začelo pa se je tudi novo stoletje !|	? '
Tako majhen prehod in vendar kako mučen, neznosen je bil Hudetu. Sedel je tudi pozneje še mirno na atolu, obnavljal spomine in tako nekaj težkega mu je sedalo v srce. Tako sam, tako daleč....
Pokliči po telefonu št. 2033
ALEXANDRA DAKAS,
za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje črk itd.
ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street,
Joliet, Illinos.
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. iideljujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
Ajient for Bcsley's W»i
Vaukesan Ale and Porter.
BAR GOODS.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. 111.
AMERIKANSKI SLOVENEC, MARC 22, 19C1.
STEFAN KUKAR
trgovec —
Mil
» PREMOGOM IN « S-AJLOCOSr,
920 No. Chicago St., Joliet 111.
Telefona številka 348.	' -
Slovenske knjige
raznih založnikov priporočam cenje* liim rojakom za daljno naročilo.
mč^T" Cen ik pošljem poštnine prosto■
Denar naj se bla.sovoli poslati z naročili.
MATH. P0G0RELC,
920 N. Chicago St., Joliet, IllS«
Mali zneski se luliko dopofiljejo v znamkah. poSiljnnju denarja po Money Order naj eeuje*10 občinstvo natančno pazi na moj naslov.
Še nekaj Pratik je na razpolag®
cenjenim rojakom.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & CO.
Zapomni si to, da jih mi izdelju* jemo sami in da so najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstD® gnjati in slanino. Najboljši okus z® naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET. IL&
Martin Fir, J
i
PRODAJALEC »	i
vina, žganja in smodt
1103 North Scott St. Telefon 22 72. JOLIET, llA* \
RbDt Street Excnaage SalooB
na voglu lluby in Bluff St.
Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo. piv°' smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch".
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki, dobro do Šli!"
W. Meyer & Sons,
— Trgovci —
importovanih vin in likverjev d9 debelo.
75 & 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, Il> J
Telef. 325.
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GARAN TOVANO $ t NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, Ills*
Naročila se lahko tudi pošiljajo p"
pošti na P. O. Box 1678. -
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena.
To bo zanimalo mnoge
Kako se more vsakdo ozdraviti po večletnem bolehanju vsled živčne oslabelosti, varikoqele itd. ter dobiti nazaj svojim organom mo6 in krepost?Pošlji imena naslov: Mr. Aug. J. Adams, Box 324 Chicago, 111. in on ti bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da se lahko vsakdo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi< korist tega leka. Ti^ izvlečki iz prejetih pisem kažejo kaj mislijo ljudje ° njem: "Vaš recept je najboljši kar sem jih še kedaj pokusil."— "Vaša ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človeštvu"—"Recept sem prejel. Nisem imel nobenih ovir, da bi ga ne izpolnil, ltavno kar sem jaz potreboval." Vse dopisovanje je popolnoma zaupljivo in poslano pod Y navadnim zavitkom.
f	AUG. J. ADAMS,
$ Box 324,	Chicago, Illinois-
?0+0+0*0+040+040*0
Mali oglasi.
T'l oznanila "Išče se", "Kje je" itd. se plačuje 1 cent od besede za en ratni tis , drugič in tretjič se računi-pol centa ud besede.
IŠČE SE MATIJA STAV AN JE, doma iz St. Petra na Notranjskem. V Združene Države je prišel pred sedmimi leti iz Brazilije. Ke-dor rojakov zna kje je sedaj naj blagovoli takoj naznaniti prijatelju: John Dolenc-u, Unity Station, Pa.
Allegheny Co.
Več liiš z lotemi Is1*
godnem kraju je naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj so oglasijo pri STKF. KUKAR-.1U, 92u K. Chicago St., Joliet, 111.
Ua prodaj
mlje, od katere leži velik del ob Higgins Lake,Crawford county, Michigan,je v delih od 40 in 80 akrov po $5 aker na prodaj proti plačevanju naobroke.Nadaljša pojasnila daje Michigan LaiulCo., P. 0. B. 375 Lansing, Mich.
K. S. K. j.
Mi izdeljujenio znake za
; K. S. K.Jednoto,
kakor tudi za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene.
Dalje izvršujemo BANDERA
ZASTAVE
OBLAČILA
kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d.
Pišite po cenik.
The W. J. Feeley Go,
6 Monroe Str.,
Chicago, 111.
HENRIK C. H0NK0MP,
izdelovalec
izvrstnih smodk. ,
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, 111.
Ste li glixb-i?
Sleherna GLCflOST ali TEŽKO SLIŠANJE se sedaj ozdravi potom naSe nove iznajdbe; samo Rinili so neozdravljivi. UM FAME f'0 GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. PSJjiSl nam svoj slučaj. Nasvet in preirledanle zastonj, Ozdravi se doma proti majhnemu plačilu, ri'ri Tlnl+nn!
Aural Institute,
Joliet Marble Works.
^Hj^l^N^&SOiNS^^
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam preduo kupite kje drugje.
Sl6vensi govori naSpomočni M. Stukel. Kamnoseška delavnica se nahaja na 111 South Joliet St., JOLIET, ILL.
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
a3=5 m s=a
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia
in druzih zavarovalniških družb za življenje In proti ognju.
AMER1KANSKI SLOVENEC, MARC 22, 1901.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer: 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glas-
"ini je............$18 do 40;
»ena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
^a željo rojakov uglasujem orglje ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c' a, h, kakor si kdo želi.
Nova spričevala.
Diamond, Wash., 28. aV|i. 1900.—Dragi lUoniiT eni se »adejal, da mi bculete moje har-iil. ii to" lzvrstuo popravili tedaj ko sem vam »fj f?'ittl v popravek ker sem iili >■« mislil za-.»eCkrnt sem bral v naSih časopisih, da vi ,]„ u )ole, harmonike zato sem se tudi namenil, , jin pošljem vam v popravo. Sedal vidim vaSe sili ,	iu Je ne morem dovelj prehvalttl,
'"sem seda
je ne morem dovelj pre fo]Bi..■"■"■ »euai vesel harmonik. Zato vas vsem ™^.,"»jtoj)leje priporočam. ima kdo svojo Ui dnK poškodovane, naj se le obrne na vas in Jt0 Postrežeu ter zadovoljen z delom.
A NI) It K J KHŠMA NC, lllaek Diamond, King Co., Wash.
tin?"* Springs, Wvo., 28. okt.—Spo?tovani prija-Xm n	sem vafe harmonike 20. t. m. Igral
(1,1 |.I, 111 ml prav ugajajo. Nisem se nadejal, i,, J, '{'e toll natančno po moji volji narejene kot Hi, v	želim, da bi se vsakdo kar se tiče
u "u harmonikah obrnil na vas,
ŠTEFAN POTOČNIK. lis 55 Rook Sprint's, Wyo.
POPOTNIKOV^ KAŽIPOT.
JOLIETSKE ŽELEZNICE.
SANTA PE R. R. R. suh »a vzuod. Št	Iz Jolieta
6, Chio&go Ki press...... 8.18 pr. p.
14, Chicago Kiprcs«...... 7.2» „
18, Chicago Ki press...... 7.39 „
16, Chicago Bxpreai......11.15 ,,
10, Chicago Eiprcsi...... 8.35 po p.
2. Atlantic Express.......7.50 „
GBB MA ZAPA1).
v Chioago 9.30 pr. p. 8.42 „ 9.25 ,, 12.35 po p 6.02 „ 9.00 „
Št	Iz Chicago
7, Kan. A Texas Einress. 7.18 pr. p. 15, l'eoria, Pekiu, Galos-
v Joliet 8.40 pr. p.
bare & Monmouth Ex.
13, Joliet Express.........
1, California Express......
17, Kansas City Fast Mail.	.
Cb nedeljah ne vozijo v'aki St. 14, 15 in 13.
H. C. KNOWLTON, Ticket Agent.
1.00 po p. 5.08 „ 10.00 „ 2.43 ^r. p,
2.27 po p. 6.30 „ 11.00 „ 3.38 pr. p. 16, 10,7,



Illev in krma^za konje.
3U-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
.	»Toliet, 111.
I>elnje
duh in telo.
Nekaj je potrebno, da krepi telo in vzbuja veselje do dela.
THE CHICAGO & ALTON.
Na sever ali na vzhod.
Iz Jolieta	v Chlcajio Pal. Express....6.00 predpoldne 7.15 predpoldne
Chicago Aec.....6.30 ,,	7.50
Midll. Special...6.45 „	8.00
Cal. & Colo. L'd.7.35 „	8.45 „
Dwight A Chi.. .8.10 „	9.30
Chicago Acc... 12.00 ,,	1.20 popoldno
Atlantic Exp ..12.35 „	1.45
Alton Lim.......3.25 popoldne	4.30 „
Chicago Acc.. .8.30 „	7.50
Prairio State Ex.7.90 ,,	8.00
Kratkočasnice.
Golobi n a zvoniku.
Na jug ali na sapad.
Iz Chicago Joliet Accotn'n 8.30 predpoldne Prairie State Ei. 9.00 „
Alton Lim......11.15 „
Joliet Accom'n 2.45 ,,
Pacific Kip.....».15 popoldne
Chicago & DW.. 5.30 „
Colo & Cal.......6.39
Palace Express..9.80 „ Joliet Accom'n 11.00 „ Midn. Sp.......11.30
v Joliet
9.50 predpoldne 10.05
12.15 popoldne 4.05 4.25 6.45 7.30 10.15 12.20
12.35 zjutraj
W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A.	'Phone 448
jjpT ŽBlOill gFBEČeC
^ori to. Pred vsem krepi telesne moči, iiapravlja misi-eevje upogljivejše, pomirja ^ivce, čisti in množi kri.— "oljšega zdravila ni zoper bo-!e«ni Želodca.
Cena je 50c. in $1.
W. F. SEVERA,
"potekar v Cedar Rapid*, lova,
C, B. HAYWAEB GO.
Prodajalci papirja in tiskarji.
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisma in raznovrstne druge
potrebščine
y
M voglu Cass & Scott St.,
Joliet, 111.
PRodaj pri
A. GOLOBITSH,
"99-805 N. Chicago St., Joliet, 111. S
. j^ko želiš za 10 ct. fino cigaro, delano v Calumetu, vprašaj po
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS.
Mad jar pride na Dunaj. Med drugimi znainenitostimi si hoče ogledati tudi cerkev sv. Štefana. Dos-pevši do nje, ustavi se na ulicah in gleda velikanski stolp.
Mimo njega se pripelje izvošček in pe ustavi z vozom. "Kaj delate, gospod?" vpraša strmečega Madja-ra. "Golobe štejem, kateri letajo po zvoniku." -- "To pa ni dovoljeno gospod ;morate plačati za vsakega 10 krajcarjev; koliko jih je pa bilo?" "Deset!" odreže se Madjar in poda izvoščku goldinar.
Smeboma se odpelje izvošček z goldinarjem. Madjar zaničljivo pogleda za njim in reče: "Neumni Švab, ali sem te osleparili Bilo je osemnajst golobov, plačal sem pa samo za deset!"
Domov prišedši, pripovedoval je, kako neumni so ljudje na Dunaji, da se dado tako lahko oslepariti.
F r i š n i raki.
Šegavo bablje je prineslo v Maribor rake na prodaj. Brž pristopi meščanka, pol Slovenka pol Nemka rekoč: "Diese 'raken' sain niks frišnil" — "So frišni, sol" odgovori žena, "naj le gospa poduhajo!" Meščanka res poduha, ali jojmene, v istem hipu jo včipne rak in se ji nemilo obesi na nos. "No ali vam nisem povedala, da so moji raki frišni?" reče sedaj kmetica in se zasmeje z vsemi, kar jih je vpričo
Ne kruha!
Triletni Mirko sedi pri mizi, na ateri se kadi skleda dobro zabelje-nih štrukljev. Odrasli molijo in Mirko tudi sklene ročice ter posluša molitev. Komaj pa domolijo do: Daj nam danes naš vsakdanji kruh....!" plane pokonci, razpne roke in zakriči: "Ne kruha! Ne kruha štrukljev! štrukljev!"
c i
A Mild One."
, e g0 prostoročno izdelane iz naj-'Hišega Havana listja. Ako si jo )'i ^ poskusil, jo bodel gotovo »opet ^hteval. Podpiraj domač iidelek!
C. w. K0PPELMAN,
izdelovalec,
CALUMET, MICH.

Denar na posodo
proti nizkim obreitim.
^delovanje vsakih postavnih papirjey in legitimacij.
J. C. O'Connor.
iSTajTooljšei
kalifornijska vina
—: pošiljam :—
n" ®«e kraje Združenih držav. Cene
u,nu s posodo vred so primemo v	nizke:
&ela Vina 8a^ona... .$0.45 do 0.60
Na tropovica . lUskatelec
l^rMani, kakor 10 galon ne razpoši-lla-til|»«nar naj se blagovoli doposlati z
102 veNick Radovich,
Vermont Street, .	San Francisco, Cal.
M. P. SCHUSTER
Prodaja hiše in lote po $200 in višje.
Obiščite mene predno si kupite dom ah zemljišče, ker jaz vam lahko prihranim denar. Posojujom denar na zemljišča proti 6 odstotkov. Preskrbujem zavarovalnino na posestva. Številka »ob 30 in 21.
Young building,
JOLIET, ILL.
Koliko je »akramentov,
Katehet: "Koliko zakramentov imamo?
Učenec: -'tri."
Katehet: "Kateri so to?"
Učenec: "Župan, birič pa žen-dar."
Katehet: "Kako ti pa pride kaj takega na misel?"
Učenec: "Ko so ti trije včeraj k nam prišli rekli so oče: 'So ti trije sakramentarji že spet tukaj'!"
Lemberžana sta v gozdu cepila rva. Jeden ugleda lepo veverico na veji, spleza hitro na drevo da bi jo ujel. Veverica pa je bila urnejša, ter skočila na drugo drevo. Lent-beržan skoči za njo, a spodrkne mu, a pade na tla in si nos razbije. Ko ga tovariš vidi vsega krvavega po nosu in ustih, veverice pa nikjer, tzjezi se iii ga ozmerja: Vrag volčji ti, kaj si jo požrl kar surovo?"
5.
Lemberžanom je bila nekdaj ušla velika svinja v proso na njivi. Vsakdo ve, da taka žival vse pohodi, če pride na žitno njivo. To so takoj opazili tudi Lemberžani, pa kaj jim je bilo storiti? Najsi so jo klicali, nič ni pomagalo, ker je bila tako trmasta, da jih ni hotela slušati; če bi jo bil pa kdo šel iz prosa podit, bil bi pohodil se on nekoliko in škoda bi bila še večja. Težko je bilo res svetovati, a še teže pomagati!
Toda — zakaj bi pa bili Lemberžani tako sloveči, če ne zaradi neprecenljivega svojstva, da so si pomagali iz vsake še tako hude za-brege?
štirje možje primejo veliko leso na vsakem oglu, na leso pa stopi peti z dolgim bičem v roki. Ko ga je četvorica nosila po prosu, preg-je on svinjo z njive, da ni pohodil ničesar.	^
Zvit odgovor.
General častniku: "Zakaj se smejete, če vas remo opominjam vaših dolžnostij?"
Častnik (videč, da ga tovariši od strani pogledujejo): "Ne zamerite, gospod general, da ravnam takol
Če se držim resno, vedo moji tovariši takoj, da ste me okregall; če se pa držim na smeh, tedaj menijo, da ste me povabili na kosilo!"
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN »TANOVANJB:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL
URADNB URBi
Od 18 do 4 popoledne.	Od 6 do 9 mrater
Hterilka telefena 342.
Nekdo ki ni bil ganjen!
Pri cerkvenem shodu v neki vasi je župnik pridgoval tako ganljivo da so se vsi po cerkvi jokali. Le nekov kmet je ostal na videz mrzel in nega njen. Ko opravilo mine vpraša ga jeden prav blizu njega stoječih, t.\ kaj njega današnja pridiga nigenila do solz. "Eh kaj bi se jokal" odgo vori mu "ko pa nisem iz vaše fare!"
0.55 2.50 1.25
<' 0.05 « 3.00 " 1.60
Albert Mikuli,
j.	slovenski krojač
° R,% k S. Hickory St., Joliet, 111.
snažim, perem in zgladim 0bleke v najkrajšem času.
' ^klorijenost! S° r°jakom v blagovoljno
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
rl meni se dobe vedno najboljša inn Z(iravila za bolnike.
m Washington St - JOLIET
Wm. P. Marso. Jaoob MarBO.
brata marso,
ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih oe vi j.
NaroSRom m točko vlrtea. 516 N. Broadway - Joliet, 111.
Toleto* 1353.
Iron Exchange
MATT. PRIJAN0VICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, »nano pod imenom "Iron Exchango". V njej jo dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega Se posebej opozarjam rojake.
USTANOVLJENA 1871.
MillCoifMiaM
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostane k 1660,000.00.
EI/DAET 1004 HortU • IV iT Ar I 9 Broadway Street.
JOLIET, ILLINOIS.
npT7 » DT T A Pri na« se dobi T«dno ive« kruh i i MiilUJli po najnUjlh cenah.
Vašo kapo
"Česa želite, ljubi moj?" vpraša postaren gospod, ki je imel »zlatom obšito kapo na glavi nekoga, ki se je plazil pod oknom. "Česa želite?" vpaša novič in skloni čea okno.
"Vašo kapo!" odgovori tat, po grabi kapo in zbeži.
V posnerao.
V Ljubljani pride na plesu mlad go> spodek h gospici ter jo naprosi z no žnim glasom:" Duerfteich um einen Tana bitten?" —Ona mu roče:" Kaj vi, gospod, ne znate slovenski?" — "Znam, pa nečem govoriti!" odreže se mladič. " Tudi jaz znam plesati, pa nečem!" odgovori vrl domorodkinja ter se obrne od njega.
Kaj je storil Jezus po 4 danskem postu.
"Kaj je storil Jezus, ko se je po stil štirideset dnij?" vpraša katehet zelo lahkomiselnega učenca. V naglici odgovori ta: "V Kano je šel na ženitovanje."
Ne še!
Gostje: "Pijanci v drugi sobi vrišče in razbijajo, da še oglušiino Dajte jih pometati iz spbe!"
Natakar: "Zdaj še ne; nis6 plačali!"
mesnice o
Lemberžani h. 4.
DOBER BRIVEC
(BARBER)
Slovenec ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki oglasijo pismeno na
JOHN KITKAR, 020 N. Chicago St., -- Joliet, 111.
ITa prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žgaljje in tržim nnjboljSe smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
25gr=' Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo.
K. c. HEKTNIK.
L. U. HEKTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.s,
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS.
Štefan liebrovic
(Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žg&njo iu najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
Interpelaci ja.
Voliloi nekega okraja so poklicali svojega poslanca predse, da bi jim poročal o svojem delovanji. Volilec očita razjarjen poslancu: "Paano smo prečitali debate in se prepričali, da v zadnjih desetih sejah nitijeden-krat niste odprli ust." "Dragi prijatelj" odgovori poslanec, to je zgolj obrekovanje; brezštevilnokrat sem zazdehal!"
Doktor Frederick,
Soba 404 Barber lildg., Phone 2124. Stanovanje, 1222 Heuton St., Phone 1414. 10 clo 12.
Uradne ure: 2 do 4.	Inlip* III
7 do 8. p. m. JUIIC-j
rfr* r\t-» irJU jjv^jj. »j>	J$« Jf. Jf.
"Ako jo od Barretta, tedaj je dobro in po ceni."
Jedina barva..
Res, zadnji čas je že, da govorite z nami o barvah. Mi vam imamo mnogo zanimivega povedati o
Warren mešanih barvah . .
tudi zakaj bi jih vi morali rabiti namesto drugih. Pred vremenom so varne, za tri leta jamčimo; to je že nekaj. Ponudite nam priliko osebno govoriti z vami o najboljših barvah.
Barrett
Hardware Co.,
JOLIET
ILLINOIS.
.A. -Jr	«\tf»
dKsdfcj) *MJ iMJ J
Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo prodajulijjoo. Imamo veliko zalogo zlatnine in srebrnine na iz-bero, srebrnih in zlatih ur, žepnih namiznih in stenskih ur, urnih verižic, inuzikalnih inštrumentov. Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki ceni.
JToJlIl 'Woijf*?!, lastnik
"THE CHICAGO HOUSE" se priporoča v obisk svoje gostilne, v kateri j« dobiti vsakovrstnih pijač in tudi »modk. Vsak dan se dobi prigrizek.
I slot ako so na razpolago dobra pro-»*ol»ra na
112 Bluff Str.......Joliet. IU.
Preskrbujem
vsakovrstno llubcr stemplje pO zelo niakih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen * naročilom mu vrnem denalr. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING.
Frank A. Dames
izdelovatelj cigar. 112 N. Blttff St.,	Joliet, 111.
Telepbon: 172.
Moja posebnost so: one^laj^č.
Priporočam se Slovencem v obilno narofbo.
FrankPapeš
priporoča rojakom Slovoncom r obilni obisk svojo novo urejeno gostilne, kjer ss dob« vadno mi.» pijače in dobre smodke. Ob »obotah j« "fr«« lunch" in godba. Točim domača vina in priitnoga groidja po nujuiiji
Calumet, Mich.
com.
I
7th St. No. 311
Ako sehočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU,
7th Str., No. 119
CALUMET,	MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smod»e, fino žganje, sveže'pivo in izvrstno vino.
I*rtnožii(i in hrana ja t som ntnodoitim na raepolago.
John Kraker, 1199 St, Clair St.. Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3868. L.
Priporočam v obilen poset svojo »ovo go»til»o. obilno laloieno z dobrimi pijačami, doma kuhanim ŽRaujem, troplnovcem.pivom.vinom iu smod-kamt. - Prodajam tudi p re m o g in vsprejemani vsakovrstna naročila za prevažanje tovora.
ANA VOG-RIN,
izučena babica, 1115 N. Chicago St., JOLIET, ILL.
z devstlstno izkušnjo, im&joča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanska bolnišnic« dr. Val»nte in dr. Keesbachar-ja, se priporoča tu-kajSnim Slor«nkam.
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri jo dobiti vedno dosti mralih pijač in dobrih smodk.
1104 Collins Street, Joliet, III.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vsoh mesarjih..
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Stroet - Joliet, 111.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
KAROL 0ESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
JOHN MODIC
1145 Lake St., Cleveland, O. •e priporoča Slovencem in Hrvatom. Poatreiba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
MIHAEL KRAL
—: toči: —
najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL.
Frank Lejyan, GOSTILNA -
preskrbljena z najboljšimi pijačami. 610 n. Bluff Str.,
JOLIET, ILL.
Fred Grassle.
PEKARIJA. 300 n. Bluff St. - joliet:
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
Kapaciteta za di-stiliranjo je 20,000 galonov na dan: kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in—Sour Mash žeanje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje ž našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov:
LOUISVILLE, KY.
ssSjž^ffliS^^E


CHic^viim
TO
AND POINTS IN
J^BjP^raHNBI^
AN1> HKITOHV I1ETONB.
W. J. BURNETT, PASSENGER & TICKET ACJENT, JOLIET, ILL.
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,
CHICAGO, ILL.
OEU. J. CHARLTON,
Geneva! Paseentrer & T'eket Agent, CHICAGO. LL.
_7
AMER1KANSKI SLOVENEC MARC 22, 1901
A. GOLOBITSH
STUKEL ^GRAHEK,
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor.tudi perutni no, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pi jiič in dobrih smodk.
Meščanska Združena UM.
Uitanpvljena jarw<trija leta mn.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
ANTON o GRAHEK.
predsednik,
1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 North Chicago Street.
Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parado, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
glavni urap:	drv« Urad:
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Telefon m.	JOLIET, ILL.
JOHN GHDINA,
1751 St. Clair St., Cleveland, 0. tei. east i4sow.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodiijalitico naloženo •/. mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, jopic, lila?', nogovlc, r o kovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, liiašnih knjig, povestij in .še mnogo drugi h k tej trgovini spadajočih rečij.
Nizke cene in dobro blago.
Pri meni te lahko vsakdo naroči na "Amer Slovenca".
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Yan Buren ulic
JOLIET - - ILL.
DR. H, G. SCHUESSLER
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 313 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer.
Številka telefona: 1872.
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pi jač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL
Telefon 1848. Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
John L. Spreitze:
SOI N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str.,
— zadaj za nemško katoliško cerkvijo. —
JOLIET,---ILLINOIS.
_i__
Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odprl svojo
- - lepo urejeno gostilno, - -
preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter »e jim priporočam v najobilnejši poset.
Kupi les ali lumber tam, kjer g • dobiš najccnejše!
MI H0ČE1I0 TVOJ I)ENAB, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti boifl vselej postregli, z najnižjimi tržni* cenami. Mi imamo v zalogi vsak" vrstn*ga lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, meji in trdi les, late, cederne stebfji deske in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplalnes u"® blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumber, oglasi se pri "»'' j oglej si uaSp »logo I Ml te bomo zadovoljUifl prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na vog"
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
JOLIET, ILLINOIS.
JOLIET, ILL
799-801-808-805 N. Chicago St.
Long Distance Telephone 3-2J/. (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo groeerljskfga blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutniue in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi flnili oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
G0ST1LX1CA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami.
Prodaja tudi raznovrstni PKEMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SKVEHO- NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
§ Krajevni zastopnik.
JOHN KUKAR,
■ : kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi ; rojaki, želeči potovati v staro domovino. Za-
NAVIGATIONCO., vozečo na Southampton.
I)ENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev.
Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brlvnlco.	•
Kdor se hoče prepričati,
katere cigare so v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo takoj naroči ANTON lIORWAT-ove, jedine UllijslvO vržinke v teh državah in gotovo si jih bode z zadovoljstvom še več naročil.
J^" Pošiljam vržinke, kakor tudi vsakovrstne druge s m od k e na vse kraje Združenih držav po najnižjih cenah.
Posebno opozarjam svoje sorojake slovenske gostilničarje, da se pogostokrat odzovejo temu povabilu.
Ob jednem se priporočam v obilen obisk svoje GOSTILNE, kjer postrežem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM.
ANTON H0EWAT, 200 ttSOl St., JOLIET, ILLS,
Telephone 3431.
Fred Sefiring—_
* Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Naročilom za naše . . 1 iL	°
V toC^to'tistrezaf6 UIC 2300 plVO
JOLIET, ILLS.	tel. 26.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina od trto in žg-ania
Sonoma Co., Oa-liforriia,.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. nhinnfin Tljn
TELEFON. 110 CANAL.	UllMgU, lllu,
\
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO
♦o^oo^o^
IZDELOVALCI
t)
vsakovrstnega vina in zganja
Louis Sievers Sons Co.
---
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri aodniji ima kako tožbo, naj se obrne o" ; mene. Mnogim Slovencem seinlt pomagal, da so dosegli svoje ali'5 poškodovanje dobili plačano, sem angleščine popolnoma ves"' > lahko pretolmačim vsako tožbo )B V to s,e priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1y49 St. Clair St., Cleveland, |
Nikdo ne pozna več žeiodečnih boleznijo
ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
IDr. UVL IF1. Bozinch.
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa :
l>r. 31. F. BOZINCH,
519 Milwaukee Avenue	--	CHICAGO, ILL.
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki jo prevzel g.
.A.. KTEnVE-A.NTOH,
913-915 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL.
Priporoča te rojakom v obilno naroiho r mestu in oddaljenih krajih.
JOLIET
gas
light
companV
*ir 'Sr it* "vtf	*?tr 'if ^
se priporoča Slovencem v Jolletit za napeljavo plina po hišah. . . .
Pridite in oglejte si plinOve peči, ki so zelo vttf in ni se bati nezgod.
Ako pričnete s našimi plinovi?' pečmi vam bodo ugajale ter j1 bodete priporočali še drugim.
TAKO GOVORE VSI.
1	URAD JE NA
Chicago in Van Buren ccstan t Jolietn-
E. POKTER,-predsednik.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
j i
HAVANA IN DOMAČIH SMODK'
Posebnost so naše
'■THeU. S." lPc, in "McerscUanm"
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, iH* PAUL SCHNELLEflr
notar—notary public v Calumet-u, Mich, naznanja,
da je pf' 1 čel svojo poslovanje ter se Slovencem f. Hrvatom priporoča pri oskrbovanju '' hovih pr%vnih poslov v stari domovin^
Slovenska babica
Marija Lukan
z enoindvajsetletno izkušnjo, imajoč&d plomo in spričevala ljubljanskih z dr® nikov dr. Valente in dr. Stoekla in d'" l zih zdravnikov, se priporoča slovenk^ v Clevelandu. Govori i hrvatski, nemw"l italijanski. Stanuje na št. 1751 St. cl» St., cleveland. o._
DR. J. L. STRUZYNSKlr
N. Chicago Street Xo. 809
nasproti slov. katolike cerkve
Telephone 2371, JOLIET, H1'
P. C. BYRNE, "
6214 & 5216 Butler Street,
— flobro izvežiian pogrelinii
se priporoča slovenskemu občinst*1'
V Pittsburgu, Pa., in okolici. Josip Zelnika)*'
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
v
priporoča Slovencem svojo gostiln" jjf obilen obisk. Točim kalifornijsko vi»° ' najboljšo pivo ln druge pijače. Vedno se preskrbljen s svežimi pijačami in d° rimi smodkami.
JOHNJ.WELLNIT2
ODVETNIK.
.
Govori se nemški in poljski■ | suite 40«, C-tH^M«!«.* Jo^t, M'
i
E. PORTER BREWING COMPANY.
Pivovarna: South Rliiff Street	JOLIET, ILLINOIS.
i i
slovensko brivnico,
popolnoma novo i lepo opravljeno, je odprl v NEMANICH-EVI lliši
FILIP HIBLEE,
na 913 Scott cesti v Jolietn.
ter se priporoča rojakom v obilen obisk. ,
Demantni električni križ.
^Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni električni "križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine povsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešan je živcev, brezspalnost, obup) ji vost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo. apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu jo $1.00 in jo zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni; .{oli biti brez demantnega električnega križa, kerjni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor jo ta.
Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni nakaznici ali'pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev.
Na razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem.
J. KALLE Iz Stuttenrt, Ark. plSe, Trp^l stm veC let »a bolečinah ln noben zdravnik aH r»-
tootovano zdravilo me nI moglo ozdraviti. Sedaj »eni popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem
vaSemu devnantnemu električnemu križu. __
PAUL POVIO, lz Milwaukee, Wis, plBe- Več let me je mučil revmatizem. Po SesttedensVl rabi vaSega električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da nI bolJSega zdravila zoper vrematlzein
Dolgo časa sem bolehal na prsih ln poskinjit sem že več zdravnikov, a ničesar ml niso pomagali Vai demantni električni križ me Je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE. Freeport, 111.
Bil sem kruljev od Šestega leta naprej ln sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-bov Ko sem prvič videl VaS oglas, sem si mislil, da le to navadni humbug, a vendar sklenil, da si hočem kupiti lednega Kon»i1 sem rabil vaS električni križ par dnij ml je že bilo mogoče vstati e postelje in sem sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LEO CHAKVART, Eastman, Wl«. Naslov:	.
The Diamond Electric Cross Co.,
Dept. 88.	306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST; "CUBAN BITTERS" 80 naša neprekošena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
L BAUER & CO., CHICAGO, ILL
Sole owners of the celebrated
Win. Conlon
DAM-I-ANA
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "01(1 Eureka Hand-made Sour Masli" in tistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
Benedictine Invigorator
also headquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo.
8