Tečaj XV List 21 gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 14. marca 1857 Presv Cesar în Cesarica v jami Postojnski Domovina naša se odlikuje z mnogoverstnimi natornimi nosti današnje, ko se je Nju Veličaustvoma na east imela ćudi, med kterimi jama Postojnska v pervi versti stoji, jama Postojnska pokazati v vsi svoji krasoti, kakor se na-Kar nima vsa Evropa, občuduje popotnik na našem No- pravi nevesta, kadar obhaja svoj naj veselejší dan. trajnskem, in naj se sponasa Amerika s svojo „Mamu Odzunaj pri vhodišču v znamenje, da Veličastna Go tovo u špiljo v Kentuki, od ktere pravijo, da 160 anglezkih stova prideta, so nad jamo vihrale bandera. Nju prihod pa (tedaj čez 20 avst.) milj meri, v bogastvu in krasoti kap- so oznanovali možnarji, ki so pokali na gori, da se je legalo krog in krog Dopoldne okoli pol desetih sta presv. Cesar in Cesarica nikov vendar ni senca proti naši Postojnski. Ni se tedaj čuditi, da berž ko je bilo potovanje Nju Veličanstev v slovenske in talijanske kronovine določeno in stopila na prag jame, sprejeta od prevzvišenega deželnega se je zvedilo , da pridejo presv. Cesar s Cesarico tudi na poglavarja gosp. grofa Chorinski-ga, dvornega svetovavca naprav, s Krajnsko, se je berž obudila tudivželja pokazati Jima jamo gosp. grofa Hohenwart-a, kteri je vodja bil vseh Postojnsko v prazničnem lišpu. Ze v Ljubljani so Cesar kterimi se je za današnji dan olišpala jama, iu pa okraj obljubili, vernivši se iz Talijanekega domů, ogledati biser predstojnika gosp. Murnik-a. Notri pa je v lepem redu na !• V • - ~ %J ^ _____ - Postojnski, in na poti iz Gorice so preteklo sredo t. m. v veselje vsem spolnili dano obljubo. 9 11. dan razlicnih prostorih razpostavlj množica ljudi, kterih je Od vseh krajev, bližnjih in daljnih, je přivřela obila množica ljudi vseh stanov, ki je želela se vdeležiti sloves- priličbi dal Slovenii sledeči poklon govoriti menda blizo 2000 stelo, pričakovala prihoda Nju Veličanstev slovesní trenutek si je mislil pesnik naš , ko je v T • •• * ob slavném povratku iz Talijanskega: y Ćula šumenje doneče valov sem jadranskega morja Ko je zvihral parobrod z Vama ponosno po njem; Ćula rjovenje radostno sem benečanskega leva, Ćula vriskanja sem jek krasnih lombarških ravnin, Ko sta stopila na prag mogočne kraljice pomorske. ? Z oljko si šel, nazaj se verneš z lovorom slavnim Mir Tvoj bil je le cilj ? zmago brez vojsk si dobil Slava zato Ti doni od roda do roda neskončna Vedno slovelo imé Tvoje bo v zgodbi zaslug j 9 9 Bolj ko junakov imena v listih kervavo žareče. Kakor megla skadi se v černi noči rojena Kadar zabliska se dan, sonce zažene svoj žar i 9 Podpihovanje splasilo se tak sosedne dezele Zmote je vpešal naklep, zlobe kovarske namen, Ko si prikaza! se Ti, ter Carinja s Taboj premila. 9 Slava zato Ti, moj Car, slava Ti trikrat, devetkrat Vnema se v persih mi čut, ko Te spet čakam nazaj l Ah al kak bi zamogla Te vredno zdaj še sprejeti, Ko kar narava krasot, človek kar ima moči : Vse Ti skazale, v obilnosti ste kronovini italske! Ti si pogumen podal na pot brez trum se vojšakov Vergel od sebe si meč, djal cio tehtnico na stran; Skazal se v moči naj veči le lastni vladarjem ki božja lastnost, jih poveliča v nebo: 9 V moči 9 9 Velikodušno proglasil si prizanesbo vesolno. Vendar obupati nočem, ker mi v zavesti lastnina, Cudo največje zemljé, preveličasten je hram; Jamo Postojnsko odprem — prečarno poslopje natore Ki pod kamnito zemljo tamno zakrita leži, V njem pa je taki zaklad, da slednji osupnjen se čudi r Kamor Te peljal pogled, razpel blagomilo si serce, Vsake stopinje je znam velikodušen kak dar Ljudstvu, boljarom, umetnikom: vsem razodel si ljubezen 9 9 Stopil kot oce prémii si med družino otrok In premagal si tak presoje in staro sovražtvo. 9 Glej, in ta svet je mojega serca svitla podoba! Skrito, kamnito se zdi, v njem pa je čutja procvet V njem resnica, ljubezen, pogúm, zaup in zvestoba Moj je najveći zaklad ; Vama zato ga odprem, Da ob slavném povratku skažem veselje dostojno! Dr. Lovro 'oman. 9 Stopimo sedaj tudi mi v jamo, in glejmo, kaj se godi v podzemeljskih prostorih. v Se nekoliko stopinj in v tem hipu se odpre pervo čudo veličanski dom. Prihod Nju Veličanstev na to me a tekla Vhodiše v veličansko jamo je izzačetka tesneje in nižje ; eto je pozdravljala „cesarska pesem", ki jo je igrala voja tù noter je nekdaj Pivka pod goro ska muzika, da je donelo po obširnem prostoru kakor mo- gočen grom. Med tem pa so se razlegali „Zivio-klici". pravlica pripoveduje, da 9 pa se je nje struga po nekem potresu pogreznila glo boko doli, kjer dandanašnji teče. Ko greš v ti luknji ne- Misli si 16 sežnjev visoko in 24 sežnjev široko kamnitno koliko korakov, te zapusti svetloba podnevna in temá pod- poslopje, gori na levi strani s širokim mostovžem, doli glo-zemeljskega hrama te sprejme v svoje naročje. Lepa misel boko pa jezerce, v ktero se tu Pivka razprostira , misli je tedaj bila, na tem mestu in preden se odpre véliki „dom", si to vse krasno razsvitljeno in luči razlicnih barv zra napraviti razsvitljen napis, ki se je glasil: „Dalje kot ven tega še lesketati v vodi, — misli si še veliki prostor solnčni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franc- v rudečem žaru, ki ga je razlival bengališki ogenj po celem Jožefa in Eli za be to". 79 domu", in lopte (balone) iz globočine gori proti visokemu stropu v zraku plavati,—in rad nam bos verjel, da pogled ee ta del imenuje po imenih. In ko ste to dovoiiie ta je mogel res biti rajski, kterega se clovek ni mogel dosti ti. HU IH Hl BI^HIH hipoma na neki stranski steni zalesketá lično Pa pojmo se naprej. Spominek cesarja Ferdinanda „kramaruica", „Franc-Jožefova in Elizabetna jama tlj y> ^^HHHHI^I^HiHPVHP^^r »81 a pu ' Stock imEisen", „medvedova glava", „gledisna loža", „cvetuo napis : je žarel rudeč ogenj in„Zivij u v dalj pa klici" so doneli po velićanskem zelje", „ječa", „Mariina podoba a 5 , „ 9----------, „ „vegasti stolp Piziški", orgije4', „spominek" iu prostoru, v tem, ko Cesar in Cesarica zapisujete svoje v jamsko knigo. Najk • V « del Postojnske jame je tako imenovana „gora trojobarveui steber", „kapelica", „orgije", „spominek" iu Kalvarija" — od vseh strani prost, 30 sežnjev visok grič, več drugih kapuikov, ki so podobni imenovauim stvarem, kterega kiuči sto iu sto pokonci stojećih stebrov iz razno- je bilo tako razsvitljenih, da se je njih podoba lepo vidila. barvanih in raznodebelih kapnikov. Ko sta se Cesar in Ce- 20 gosp Našteli smo okoli 40 razsvitljencov z napisi približala „Kalvarii", je visoko na gori Vsega na drobno popisati, ni mogoce; tudi bi noben bogoslovcev pod vodstvom gosp. Gr. Riharja temu mesta popis ne dosegel, kar je oko danes tukaj vidilo. Zivo smo primerne pesmi (psalme, himno cvetne nedelje in Stabat čutili povsod resnico Cicevih besed, ko je leta 1818, pervi zagledavši nov, poprej neznani oddelk Postojnske jame, ve- mater) peti. Globoko v serce so segale njih melodije » . V tù u je raj it" Ko sla, so pěvci v nji selja polu zakričal: „Tù je nov svet eta Cesar in Cesarica memo „kapelice peteroglasno peli tisto pesem „Rose vom Baierland", s ktero je bila presv. Cesarica ob pervem prihodu na Dunaji pozdravljena. Na poti nazaj skozi staro jamo so bili spet nejsi kapniki lično razsvitljeui, kakor „šapotelj • fm • // V . X/ . . . . u imenit-mala in vélika cipresa", „rudeče morje" cc 5 n kanonini steber" > 55 ? itd „ spo Čuda lepo je bilo razsvitljeno tako imenovano „plesisče cc vednica", „zagrinjalo In tako smo přehodili dolgo pot pod zemljo, ktero je okoli 16.000 luč razsvitljevalo. Po vsi jami Postojnski je 5 bila pot po in popravlj nasipana z belim drobuim tisti 15 sežnjev široki, 25 sežnjev dolgi in ■■■■■■[■^^H^HHHHHHHHH 42 čevljev vi- peskom, kamor so ga več tisoč voz napeljali. Ker je zavolj dežja sok prostor, ki je raven kot pod na plesisču in kjer ob bin- v novi jami, tam, kjer je lani stena prederta bila, se pred kuštnih veselicah tudi res plešejo. Ko bi ne bil ravno postni ta večer bilo dosti vode, so jo ponoći v škafih iznosili čas bi se bili danes tukaj nasi Notranjci in Notranjke v y tako da razun nekterih mest je bila pot skozi in skozi národni obleki sukali ; tako pa je verla idrijška muzika suha in lepa. igrala le slovenske národně viže. Tù je gosp. deželni poglavar Cesar iu cesarica sta bila popoinoma zadovoljna z vsem Nju Veličanstvoma poklouil pesem „Friihlingslied", ki jo je občudovala sta veličanstvo natore, pa s pohvalo tudi spo 9 zložil gosp. dr. H. Košta in v 2000 iztisih razdeliti dal. Vhodišče v novo jamo je bilo z razsvitljenim nadpi znala napi i ki so to veličanstvo pokazale v celi krasoti De v jami je gosp. grof Hohenwart, marljivi nadzornik vseh som okinčano in vse imenitnejše podobe razsvitljene, posebno jamskih naprav za to svečanost, razdelil med več gosp. inže mala gora Kalvarija", ktera se je, ko sta Cesar in Cesarica nirjev, vodstvo iu gospodarstvo pa je izročil gosp. okr. adjunkta 55 k podnožji njenem prišla, lesketaia v rudečem bengališkem Arko-tu. Namesto obilnih besed rečemo ob kratkem le tole • t ognji Pri izhodišču iz nove jame, unstrau gore „Ljubelja u 55 delo je povsod, s voje moj str el v velikem in malem, slavilo se odprč 200 sežnjev dolga jama, polna Iepih kapnikov in • v 55 Vsem pa, ki so potovali danes skozi 2 uri v tem pođ-ki se imenuje zemeljskem 1243 sežnjev dolgem svetu in so ogledovali Lepovid" (Belvedere). Na tem mestu je gosp. deželni po- čuda njegove v največjem lišpu, bo živel ta dan v vednem 8 krasnim razgledom iz povisanega mesta, glavar prosil Nju Veličanstvi, naj blagovolite dovoliti i da spomiuu Sadjoreja učimo kakor jo v predvorski šoli že sedem let (Konec.) 3. Cepljenje v sklad. 35. Kako se pa v sklad cepi? Najpred se odžaga divjak tam, kjer ima gladko kožo. 36. Kako visoko od tal naj se divjak odžaga? Ce je divjak močno vrasen in že saj kakor ročník de- vÍ8oko odžagati ; če bei, se smé kake tri ali več čevljev pa divjak slabo vrasen, se mora bolj nizko cepiti. 37. Kaj se stori z odžaganim divjakom? Ie Odžagaui divjak se po verhu gladko poreze, z mocním zagojzdica nožem po sterženu prekolje, v sklad se zabije in sklad se z ojstrim nožem na obéh stranéh gladko pořeže. 38. Kako se cep pripravi? 41. Zakaj to? Zato na potu. i da drevó saksebi raste, in da niso veje vejam 42. Ka daj pa je dobro v sklad cepiti? Kadar les začenja muževen prihajati, pa se vendar se ne maji 4. Cepljenje za kožo 43. Kako se pa za kožo cepi? Divjak se odžaga in po verhu gladko poreže. 44. Kaj potiej? Potiej ee poldrug pavec (poldrugo colo) od verha proti tlam koža prereze 45. In kaj potem Za pi kožo se vtakne plosnjata zagojzdica j da Cep se na obéh stranéh poldrug pavec na dolgo tako ene 8(j se koža od divjaka loči, potem se cep vzame v perve tri perste leve roke , se sprekoma poldrug pavec na dolgo od do druge poreze; tako poi cep se oberne y poreze, da je zagojzdi podoben, potiej se mu naredi na obéh da se mu pičlo do steržena rama naredi stranéh rama, in se tako v divjakov sklad vtakne, da zno- tranja koža divjaka in cepiča vkup priđete, potem se sklad z vlažno ilovco ali cepivnim voskom dobro zamaže in s cunjo obeže. 39. Na koliko cepov ee v sklad cepi? Ako divjak ni čez en perst debel, ee mu dále en cep; 46. Kaj ee cepiču še zdaj etor ce je pa divjak že precej debel, ee mu dasta dva cepová. 40. Kaj je treba pomniti, kadar ee v eklad z dvéma cepičema cepi? Je treba gledati, da ee cepová tako oberneta , da eta v verhu bolj eden od drugega, kakor v dnu, ali da eta 6 ali 7 čevljev Zdaj ee mu še mertva koža nekoliko posterze, se do rame za preparano divjakovo kožo vtakne, z dobro opirjeno ilovco zamaže in s cunjo obeže. 47. Kadaj se za kožo cepi? Za kožo se cepi, kadar je les že muževen, da se maji, kar se lahko do Kresa zgodi. 48. Do kl ej naj mlade drevesca v drevesnici rastejo Naj bolje je, če rastej v drevesnici, dokler niso kakih k debel P kak precej kozlovim rogovotn podobna. deb k 83 49. Kdo naj posebno premajhnih drevesic ne presaja? v • Tisti, ki ima slabo navado, da po vertih živino in včasih enmalo potresti, da perst med koreninice sine perst se mora enmalo pritlačevati ; na dobro perst je dobro ki velikrat majhne drevesca poškoduje ali pa celó pokončá. spet kake trohníne dati; pri češpljah je dober tudi droben pase, 50. Kako se mlade drevesca izkopujejo, da se jim koreninice preveč ne poškodujejo? Najmanj se drevescom koreninice poskodujejo, če se ^ačnejo na enem koncu ali na eni strani gredice kopati in «e drevesce za drevescom z močno lopato iz zemlje vzdigne. 51. Kaj se storí z drevesci ko so i z k o p a n e ? Se morajo po koreninicah in po vejicah obrezati. 52. Ktere koreninice se morajo obrezovati? Naj'prej se prireze serčna korenina, ktera naravnost v tla gré. 53. Ktere korenine se se prirežejo? Vse tište koreninice, ki so kaj ranjene, se toliko prirežejo, da je santa gladka. 54. Na kaj se mora posebno gledati po vejicah obrezuje? Kadar se drevesce po vejicah obrezuje , se mora po m na vse to se razgerne se perst, kar je je ostalo. 71. Kaj se naredi okrog drevesca? En čevelj okrog drevesca se naredi skledi podobna jama 5 da mokroto k drevesu vlece. 72. Kaj je zdaj se treba drevescu storiti? Treba ga je še z vodo zaliti in pa Boga prositi, da ga blagoslovil in mu rasti dal. L. Pintar. Gradska asekuracija proti ognju v pretečenem letu 1856. Iz dokazka, ki ga je vodstvo gradške asekuracije proti sebno gledati, kakošne koreninice da ima. 55. Zakaj se mora na koreninice gledati? Zato, da se mu več vejic pusti, če ima veliko dobrih koreninic, in manj, če ima slabe koreninice. 56. Ali pa ni škoda lepih vejic in veršičkov prirezovati? Ni jih škoda, ker to mora biti, če ne drevó hira ali pa celó pogine. 57. S čim naj se drevesca obrezujejo? Z oj s tr im nožem. 58. Kako se morajo vejice z nožem obrezovati? Tako da se nož tako zastavi, da se vejice vselej od «podej gori odrezujejo, in da je odreza našev za popkom. ognju te dní na svetio dalo, se vidi, da v pretečenem letu kadar se drevesce 1856 je 1950 gospodarjev na novo k nji pristopilo: iz Šta- jarskega 1163, iz Krajnskega 438, iz Koroškega pa 349. Zavarovanih jih je bilo 5050 za 2 milijona 472.525 zavarovane vrednosti, za 3 milijoue 283.250 fl. pa klasne vrednosti. Vesvoljno premožeuje, ktero je bilo lansko leto pri omenjeni asekuracii zavarovano, je zneslo 73 mil. 911.025 fl. Vodstvo asekuracije je lani pogorelcom 155.366 m 14 kr. za škodo ognja povernilo, in sicer: Štajarcom 97.176 fl. 27 kr., Korošcem 43.374 32 kr. 15 kr.. Krajncern pa 14815 Letošnja tarifa je postavlj kakor lani na 15 kraj rj od 100 goldinarjev. To plačilo se pa mora kakor j namrec odrajtati. Kdor ob pi 59. Kam se vsadé obrezane drevesca? Vsako v svojo jamo. 60. Kakošne morajo jame biti? Ce je zemlja rahla iu ne mokrotna, je dosti, če so vevlje široke, poldrugi čevelj pa globoke. 61. Kaj pa, če je zemlja zeló šodrasta ali pa težka? Morajo pa biti jame še širje in globočejše. 62. Kadaj je dobro jame kopati? ze večkrat rečeno bilo, do konca tega mesca sušca, zadnji čas 10 dní po sv. Jožefu upravnikom te asekuracije avem času ne plača, naj si sam pri-piše, ako ga nesreča ognja zadene, da ob povracilo pride. S pomočjo te asekuracije se je lansko leto 684 pohiš-ki so bile poprej s slamo krite, s ceglom pokrilo tev 7 so jib krili. 234 o skerlmí, 6 s kositarjem, 120 pa s skodlami po- a tudi 388 zidanih opažev Napravilo se je zraven teg nih dimnikov, 53 strelovodov, 99 pohištev pa se je • v » na varnisi m prostor • V • kraj přestavilo Gospodarjem na Štajarskem, Koroškem in Krajnskem 5 V jeseni ali pa saj eue tedne pred sajenjem. za ktere je imenovana asekuracija napra _ * • 9 J «Il . V « . v • Vit 1 poda nje 63. Zakaj? Zato, da zemlja pomerzne in se zrahlja. 64. Koliko mora biti drevó od drevesa vsajeno? Orehi in kostanji morajo biti najmanj po 6 sežnjev (klafter) saksebi, jabelka, hruške in češ uje po 4, in češplje po 2 klaftri. > i - 65.vKadaj je dobro drevesca še bolj narazen saditi? Ce je zemlja posebno dobra zeló velike zrastle. ízkazek pretecenega leta z zivo željo: da bi od leta do leta več gospodarjev svoje pohištva zavarovalo, in da bi res kadaj reči mogl 5? zdaj se ognja ne bojimo , ker imamo svoje posiopja zavarovane!" Zivi ogenj in se vé, da bojo drevesa V mični 66 Kako globoko se drevesca sadijo? Tako globoko, da korenine, kadar zrastejo, ne pridejo v rujavo, mertvo perst. 67. Kadaj se smejo tedaj globočejš in kadaj se v morajo plitvej saditi g. Draganovi povestici „Spoznanje" smo brali, da slovenski^pastirji, kadar si kurijo, okoli ognja skačejo popevajoči: Zivi ogenj, jari žerec, kožoderec, vse polizavec, vse požigavec, hom, hom, hom! Iz teh verstic vidimo, da je starim Slovencom ogenj veljal za živo bitje. Tudi stari Nemci so ogenj imeno- , primeri serbsko : vali quecfiur, daz quecke fiwer i Ce je rodovitna zemlja bolj debela, se smejo globočej • V vatra 3 živa oganj V • • ZIVI 2 in latinsko: ignis ani saditi ce je pa plitva, se morajo pa bolj plitvo saditi dalje to 7TVQ iïiyQiov 8[i\pv%ov pri Egipčanih 4 68. Kaj se storí, pred se drevesce v jamo postavi mal toraj so si stari narodi ogenj mislili ko požrešno. žereče, Se najprej mora kol v jamo postaviti in zabiti, potlej se smé vreči v dno jame, če je zlo globoka in perst der-žeča, nekoliko kamnja, na to se dene enmalo srednje perští, kteri se priverže tudi kaka lopata slabe z močno so-gnjito tnalovino zmešane perští; potem se prideva zmiraj boljša s kako trohnino zmešana perst iu se rahlo pritlačuje, dokler ni jama enmalo bolj kakor do rodovitne perští napolnjena. 69. Kaj se potlej storí? Se verže v jamo še ene dva persta debelo prav dobre in drobné perští; potlej se vzame drevesce in se tako v jamo postavi, da mu je kol na severni strani. 70. Kaj pa potem? Zdaj se koreninice po persti razprostré in se začnejo s prav dobro in drobno perstjo zasipati, drevesce se mora gladovno, nikdar sito zival, vorax fia m in a, freker, bitar fiur, bitar logna, grád a g logna itd., kakor . Zna- še vse v skandinavskih starih spisih ogenj velí 5 menito je, da v basnoslovji starih Indov se bog bliska in groma In dra- Pard ža nj a izi slovenski Vidras-Perkun validus vorax". in s tem imenom se velí Irubukša ujema slovansko historiško ime Jar o žir » der gewaltige Fresser, primeri gore: živi ogenj, jari že rec. Jaro žir je toraj bilo priime Perku nov o. Izklik : hom, hom, hom! pa opominja na staroslovenski Horna, boga ognja, indiški h oma, „sacrificium Deo Agni dicatum". ) Vuk I. XLVI. dalje 4>I Herodot Grimm ..Deutsche Mith.w str. 568. 8. 20. 16. 5 Cicero „De nat. Deor. 3. 14. Saem. „50 b. A mar as i nh. ed. Paul. str. 41.42. Hel. u 78, 22 in na drugih mestih. Zastran igre: 84 Ravno tako so me razveselile imena Kulda, Svar da, vojakom, od feldvebelja doli, ki so leta 1848 in 1849 pri Baroda; tudi one so priimena V idra sa - Perkuna. sego prelomili in na Laškem pobegnili iz armade, so Ce- Znano je, da so Indi, Germani in Slovani, tudi stari Gerki sar po sklepu od 27. febr. I. I. prizanesli in dovolili, da se mislili, da Indra-Pardžanja kadar gromí, meče kam- smejo, ako se niso ukrivičili še kakošnega drugega hudo-nate krogle „aeman", nemški Donar pa h a m a r = kamen. delstva, brez vse kazni poverniti k armadi in dosluziti na Slovaci imenujejo to kroglo kule, toraj Kulda pomenuje vadni čas vojaške službe; tedaj se ima tudi tištim, ki so Der Donnersteingeber". Střela se veli v sanskritu sva- se že prej vernili k armadi, pa so zavolj pobega obsojeni ti ruš; s to besedo se ujema ime polabsko-slovanskega boga bili k podaljšaui vojaški službi, ta podaljšek odpustili. S v aro h od korenike svar fulgere, toraj S var da pome- Po cesarskem dovoljenji se ima tistih 10.000 gold. mije ■■■■^■■■■■■■■HMH^^I^^H^^H » , kteri der Blitzgeber". Na kamnu rimsko-slovenskem hra- bi bili imeli goriško občino (sosesko) za napravo ceste njenem v gradu Tanzenbergu na Koroškem stoji možko ime do Romansa zadeti, iz deržavne dnarnice plaćati. S var da. (Muhar „Rom. Norik." I. 186).» za gotovo doloceuo, da perve dni majnika se bota Cesar Pa tudi Baroda, ktero ime celó v kranjskih na- in Cesarica spet na pot podala iu sicer na Ogersko. rodnih pesmih nahajamo, izrazuje deževnika ali dežo- Pričakuje se razun drugih novih postav ob kratkem tudi datelja. V Zendu se veli vara dež, novoperziški: bârân, nova postava zastran Judov, nova obertuijska slovenski bara, mokrota, močvirina, toraj Baroda, Regengeber". Primeri priime indiške Çive Varadâ. Y> der ali rokodelska postava, od ktere seje unidan govo rilo, da je za več let odložena, in pa več colnih postav» 26. dan p. m. je začela avstrijanska armada zapu- in kako važne so za basnoslovne preiskave národně pesmi, šati Moldavo in Valahijo ter bode spraznila do 15. t.m. vere, šege in celó otročje gurače. Gosp. Dragana pa pro- popolnoma te deželi, v kterih je od septembra 1854 bila. Na Angležke m se sedaj od ničesa drugega ne go Glejte dragi domorodci, da ni nobena besedica zavreci simo i 7 naj nam večkrat priobčuje kaj takošnih mičnih po vestic. Kadar mi bode ugodilo pomen ostalih, v tej pove- vori kot od volitve novih poslancov za derzavni zbor. etici še navedenih imen V i kakor Namo š, Kert jih bodem tudi „Novicam" priobčil 7 itd. razrešiti, tem pa se slava poje Palmerstonu, da se menda ze Dav. Terstenjak. sramujejo tisti, ki so mu jamo kopali, pa bojo padli kmali • • /V M I • V I • ■ « • 1 i Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Soštajna na Štaj. 7. marca. Danes jutro med drugo in tretjo četertinko na štiri je tudi pri nas močen sami va-njo. Do 25. t. m. se pričakuje razglas, ki bode poklical novi deržavni zbor (parlament), kteri se bo snidel mesca maja. Za vojsko v Kini delà ministerstvo sedaj še krepkeje priprave; 5000 vojakov ima berž tjč odriniti in s francozko v vlado je nek že tudi zedinjenje sklenjeno. potres bil, kakoršeu že veliko let ne. Terpel je blizo 15 Černogorski knez je, kakor smo povedali, že v Pa-sekund. Duri, okna in stekla na mizi so klepetale, da smo rizu, pa do 10. t. m. ni še bil pri cesarji Napoleonu. Agram. Zeit." piše čudno novico, da rusovska vlada noče vprihodnje več Cernogorcem darovati navadnega dnarja in da je zatega voljo knez prepovedal, da se v cerkvenih se vsi iz spanja zbudili. Podnebje bilo je jasno in mirno, ob potresu pa se je slišal močen, molkel vihar. V šolo 7) pridsi mi pripovedujejo otroci: „Pri nas je ura obstala 7 pri pri nas so kokosi z gred poskakale stene padla, jaz sem straha se jokala itd.44 Povém otroči- temu pa beremo v drugih časnikih, „da na svčt rusovske je božja martra a molitvah ne sme več moliti za rusovskega cara!! Nasproti II A t?n m n i A/ll____l ______ ____________ __ ----^SU ^ t U ! U /]A v\A m* A 4- M mm a cem 7 kaj je potres, kake spremembe je že napravil po svetu: vlade in z rusovsko dnarno pripomočjo je potoval knez Da da so tù in tù puščave . - —- — r------i -j— ----------, ~ — — 7 uhu * ran/i , uuivu^iv » 1 "v,w"" — •'—'VI tu in tam jezera, kjer je bila nekdaj kopna zemlja itd. Neki mor ima perve dni maja priti. Knez želi, da s pripomočjo so bile nekdaj lepe mesta nilo v Pariz odtod gré v London, Berolin in na Dunaj, ka fantič sklene ogovor: Hvala Bogu, da se pri nas še ni kaj Vseh velikih vlad bise pravda njegova zoper Turke tako re takega pripetilo ! — Še povém, da naše polja so do malega 8-,|a, da bi se Černogora zamogla samostojna vzderžati y da se pokrite z belo, merzlo odejo, pa smo zapazili, da se je bi ji bila rusovska vlada odtegnila navadni vsakoletni done ozimina zeló pogubila. Ob pravem času sem povedal otro- ni restt. Ciga v a je po tem takem prava? — Iz kom v soli tirja da naj tudi domá povedó — kaj letošnja zima Carigrada se piše, da so poslednji čas v turški colnii v žita na njivah zavarovati: da se ima sneg na njih G ala ti mnogo slovanskih molitvinih knig zaderžali in od-preorati ali prekopati, pa prostému kmetiču se to zdi novo VZeli, ktere so imele na Bugarsko iti, ker so našli v njih y in prazno delo, ker meui, ko pride jug, bo že sneg preoral. molitve, naj bi mili Bog pokončal turško carstvo in ga po Vidi y da bo jug jel prepozuo svoje delo opravljati. Mno delil pravovernemu caru. Čez tisto neumno prerokovanje y gim kmetom že tudi klaje primanjkuje. Tak nam bo pustila da jma repata zvezda 13. rožnika našo zemljo razrušiti in berejo sedaj mnoge zabavljice, in prav je, da terda zima opuljene njive, medio živino, malo in slabega tarnja pa tudi ne bo pomagala kmetu, ki si sve gnoja, mm tovati ne dá pokončati, se se neslana novica do dobrega prerešetá. ,,Res je Musi Iz Ložke doline D neki časnik 71 da je repata zvezda od leta 1556 y pravi ki je mislim tudi nekaj poslati, če ni že prepozno #) t. m. smo tudi pri nas čutili potres ob n. Za dunajsko razstavo Vam plahega Karola V. s prestola spodila in razujzdanega Fi 7 dan 3 na 4 bil je pre cej hud, vendar brez vse škode. Bilo je sicer jasno vreme lipa na-nj posadila, kje zaostala, ker cas njenega krogo-teka je 292 let, in bi bila tedaj imela že leta 1848 priti, pa je i dan prikazal so jo tadanje prekucije ostrasile ali pa vendar se je že jug čutil, in res se je bil še tisti je ona nevidno takrat svet prekucovala. Tudi lani je imela ni bilo; morebiti priti y pa je spet ni bilo, čeravno so je zvezdogledi priča Novičar iz raznih krajev kovali. Ker je po tem takem očitno, da nihče ne ve 7 kdaj V četertek popoldne ste Nju Veličanstvi srečno dospele na Dunaj, kterega ste zapustile pred 4 mesci. Vsem da ima priti, kdo zdrave pameti more tako prederzen biti, da jo prerokuje na 13. rožnika in hoče sedaj celó dan in uro vediti, ko se dosihmal še leto ni moglo uganiti ! Kar se pa tiče pokončanja zemlje, na ktero ima repatnica terčiti y 71 Hod'mo deža prosit" še omenim, da tudi Serbi tako za dež je prerajtal slavni natoroslovec Arago, da je to z jedrom prosijo (glej Vukove „pjesme dodolske" 86 88). Tudi pri noge starih Nemcih je ta običaj vladal, samo da so za bajilo (Zau bermittel) deklinici na mazinec prave (hyosciamus). gieu str. 560. Glej več o tem Grimm ovo „Deutsche Mitholo Pis. *) Ni še prepozno ne. Prav je. da posij in repom celó nemogoče in v taki primeri kakor je ste-vilka 1 do številke 281 milijonov. Po Heršelji vaga več privezaH bien milijonov milj dolgi rep Ie kake 2 lota, njegova gostost in tišavna moč pa je milijon- in milijonkrat manja in slabeja kakor moč zemeljne atmosfere. kar naj več moremo Vred. Odgovorni vrednik : Dr Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.