A CIVIDALE in VIA CARLO ALBERTO 17 MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir St. 15 (807) • Čedad, Četrtek, 11. aprila 1996 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 24 mesi „ 1 , «Si/: * MOJA BANKA *£] hobles Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Programmi e polemiche nella campagna elettorale Soglasno sprejeta resolucija v parlamentarnem odboru Dokument o manjšini Potreba po subjektiviteti in avtonomiji narodnostnih skupnosti V slovenskem parlamentu bo v kratkem stekla razprava v zvezi z dokumentom, ki bo obravnaval vprašanje slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Gre za resolucijo, s katero naj bi se slovenska država, v prvi vrsti parlament in vlada, obvezala, da bo sistemsko in na podlagi zakona pomagala in sodelovala s svojimi manjšinami v treh sosednjih državah. Povedati velja, da je besedilo resoluciji bilo napisano že pred nekaj meseci in da je takratni dokument naletel na nasprotovanje znotraj parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, kar je zahtevalo, da so resolucijo uskladili tako, da je ustrezala Cim SirSemu parlamentarnemu zastopstvu. Največ težav je bilo okoli vprašanja subjektivitete manjšin oziroma naCela, ali naj matična domovina dovo li in ne interferirà pri organi ziranosti posamezne manjši ne in naj ne “sugerira”, kak Sno naj bo manjšinsko pred stavništvo. To naj bi bil problem, k ga morajo resiti posamezni komponente znotraj manjši ne, v kateri morajo dobiti tu di kriterije za svoje zastop stvo oziroma za svoje med sebojno povezovanje. beri na strani 2 T ra razionalità e demagogia La campagna elettorale è entrata nel vivo e tutti i partiti si prodigano per entrare nelle grazie di quella fetta dell’elettorato, calcolata intorno al 25 per cento, ancora indeciso e che dovrebbe decidere le sorti dei due grandi poli in concorrenza. In questo frangente qualcuno gioca anche con carte truccate sperando che nessuno se ne accorga. Pensiamo all’ultima trovata del leader di Forza Italia Silvio Berlusconi che ha voluto a-vere l’esclusiva del voto dei cattolici, per non parlare dell’altra trovata populista e demagogica di Fini riguardante l’eliminazione delle trattenute sulla busta paga. Speriamo che la gente ragioni su questi argomenti e non cada nella trappola delle facili promesse. Tutti ricordano il milione di posti di lavoro, svaniti subito do- po che la squadra di Berlusconi è giunta al posto di comando. Anche a livello locale la campagna elettorale è incentrata sugli argomenti na- Bratina e Cesatiti domenica a S. Pietro Alle 19 incontro con i due candidati dell’Ulivo Darko Bratina e Massimo Cescutti, candidati della coalizione dell’Ulivo rispettivamente nel collegio senatoriale di Gorizia (che comprende anche le Valli del Natisone e la Val Resia) e nel collegio Collinare della Camera, saranno presenti domenica 14 aprile, alle 19, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, per un incontro con la popolazione della Benecia. In precedenza, venerdì 12 aprile, alle 15, i due candidati dell’Ulivo si incontreranno presso il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale con i rappresentanti della minoranza slovena della provincia di Udine. Veltroni e Prodi, i due leader dell'Ulivo zionali piuttosto che sulla realtà locale. E quando si parla di temi regionali le differenze tra i due poli sono evidenti. Lo abbiamo potuto constatare in questi giorni in un faccia a faccia tra i candidati Darko Bratina ed Ettore Romoli che hanno discusso, tra l’altro, anche sul progetto di legge per la minoranza slovena. Anche in questa occasione abbiamo sentito da parte dell’esponente del Polo le già note frasi sulla sloveniz-zazione e sui privilegi. Sembrava di ascoltare i “nostri vecchi amici” delle valli che del “slavocomuni-smo” hanno fatto un loro cavallo di battaglia. Opportuno sarebbe ricordare a questi signori che anche da noi questi argomenti non richiamano più l’attenzione della gente, che é invece molto più interessata ai discorsi che parlano di sviluppo e di progettazione. Še adan S.O.S. za naše občine ParSlo je na dan, kar na žalost že puno cajta vemo, zak tisto granko, žalostno realnost jo imamo pred oCmi vsak dan. Sada je demografska fotografija naše dežele buj podrobna an se operja na številke, ki so neizprosne, na lažejo. Nardila sta jo dva raziskovalca Cristina Rocchi in Nicola Serio, od študijskega centra CREF, ki je povezan z videmsko univerzo. Pregledal so kako je stanje glede števila rojstev, kar pride reC, ki dost otruok se rodi, ki dost ljudi je v vsakem kamunu od 65. lieta napri an do 4. lieta, ki dost neoženjenih moži an druge podobne stvari. Kaj je paršlo uon? Par-vic, de je Dežela Furlanija Juljiska krajina v italijanskem merilu na parvih mestih glede tele krize. An v naši deželi, od vsieh 219 Motiv iz Topolovega občin, v teli nasreCni klasi-fiki je na parvem mestu občina Dreka, hitro za njo so Sriednje (4. miesto), Tipana (7. miesto), Garmak (9. miesto). Na parvih mestih so brez skarbi tudi vse druge naše občine. Samuo adan kamun od vsieh tistih v bre-zieh ima pozitiven trend, raste an je v desetih lietih pasu od 18. na 90. miesto: Spietar. beri na 4. strani četrtek, 11. aprila 1996 Questi i progetti presentati dai singoli comuni I “nostri” 5b La CM presenterà un Sono stati approvati nei giorni scorsi dal direttivo della Comunità montana Valli del Natisone i progetti relativi agli obiettivi 5B, predisposti dai comuni e realizzati con il coordinamento della Comunità montana stessa. Sono poi stati inviati insieme alla domanda di contributo all’Ersa, l’ente che ha il compito di attuare i programmi per conto della Regione. Prima di passare alla descrizione degli interventi proposti comune per comune, va sottolineato che entro il 2 maggio verrà presentato il Piano integrato della Comunità montana Valli del Natisone, quindi un progetto globale che ha tra l'altro la funzione di cornice per tutti i progetti che verranno presentati nei prossimi 4 anni. Non tragga dunque in inganno l’esiguità di alcuni interventi, come quello per esempio del comune di Torreano, ha spiegato l’assessore della Comunità montana Fabio Bonini. Dopo il piano integrato verranno presentati dei progetti molto importanti, come ad esempio quello sulla pietra piasentina per Torreano appunto, per importi molto elevati (4/5 miliardi). Non va inoltre trascurato un altro aspetto sul quale tor- Mlin na Jeroniščah Il mulino di leronizza neremo, la progettualità privata nell’ambito dei 5B. Sono infatti diverse centinaia i progetti presentati. Ma vediamo ora quali interventi richiedono i comuni. Drenchia: agriturismo -450 milioni Grimacco: turismo te- matico - 280 milioni agriturismo - 200 milioni parchi naturali - 105 milioni; recupero borghi rurali -120 milioni; difesa del suolo e protezione dissesti - 101.150.000 adeguamento aree produttive - 205 milioni Pulfero: Monte Mia - miglioramento qualitativo e quantitativo dei soprassuoli forestali, riconversione dei Predstavljeni rezultati poštne ankete Dobra tretjina je odgovorila Ssk Slovenska skupnost je na tiskovni konferenci v Trstu spregovorila o prizadevanjih za sestavo Narodnega sveta Slovencev v Italiji oziroma o rezultatih postne ankete o vprašanju skupnega predstavništva Slovencev v Italiji. Kar zadeva postno anketo so na tiskovni konferenci povedali, da so dobili 3.600 odgovorov na 11.300 odposlanih pisem. Na vprašanje, ali se prejemniki ankete strinjajo s predlogom, da se znotraj manjšine sestavi predstavništvo na podlagi demokratičnih volitev, je pozitivno odgovorilo nad 95 odstotkov ljudi. SSk je povedala, da je na slovenske naslove razposlala 11.350 vprašalnih dopisnic in sicer 6.600 na Tržaško, 3.900 na Goriško in 850 na Videmsko. S Tržaškega so dobili nazaj 2.409 volilnic, z Goriškega 1.100 ter z Videmskega 86. Kar zadeva videmsko pokrajino so bili odgovori taki: za DA je odgovorilo 77 oseb, za NE 8. Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o delovnem izhodišču za osnovanje Narodnega sveta Slovencev v Italiji cedui invecchiati e miglioramento rete viaria esistente -940.461.052 turismo tematico - 22 milioni; turismo culturale; ga-staldia di Antro 564.891.000 ripristino sentieri- 200 milioni; manutenzióne casera monte Mia - 22 milioni realizzazione campeggio Podpolica - 315 milioni ristrutturazione ex scuola Montefosca - 890 milioni e di Mersino - 579.399.695 San Leonardo: agriturismo - 500 milioni San Pietro al Natisone: riqualificazione borghi rurali e realizzazione del parco urbano del capoluogo - 500 milioni completamento urbanizzazione ed adeguamento a-rea Pip - 2.949.000.000 Savogna: turismo tematico - 60 milioni manutenzione e realizzazione sentieri - 200 milioni manutenzione straordinaria ex scuola Cepletischis -545 milioni; risanamento e restauro vecchi mulini - 230 milioni valorizzazione sentieri Cepletischis - 200 milioni recupero ed adeguamento struttura monte Matajur -160 milioni; rinaturalizzazione aree denudate e degradate - 260 milioni difesa del suolo e protezione dissesti - 400 milioni. Stregna: centro documentazione sul territorio e sulla cultura locale di Tribil superiore - 1.152.111.650 turismo tematico - 600 milioni e 1.700.000 Torreano: per il parco urbano - 402 milioni. Dokument o odnos Stovenije do manjš s prve strani V začetnem besedilu dokumenta ni bilo zapisano, da bi se moral ustanoviti nekakšen odbor, ki bi ga sestavljali tudi predstavniki manjšin, kateremu naj bi bila poverjena naloga nekakšne splošne koordinacije v odnosih med matico in manjšinami. Na podlagi predlogov, ki so jih iznesle posamezne komponente treh manjšinskih skupnosti, je v novem dokumentu zapisano, da bo pri predsedniku republike deloval posvetovalni organ, ki ga bodo sestavljali reprezentativni znanstveni, kulturni in gospodarski dejavniki iz Slovenije ter iz slovenskih avtohtonih manjšin. Imenovanje tega organa je vsekakor znak dejstva, da so sestavljalci besedila upoštevali nasvete in sugestije, ki so jim jih dali predstavniki različnih manjšinskih komponent. Ta organizem naj bi imel nalogo koordinacije, prisotnost predstavnikov manjšin pa bo znala primerno izpostavljati aktualne problematike, ki so prisotne v treh narodnostnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V nadaljevanju dokumenta so navedena različna področja, ki zadevajo odnos med matico in manjšinami. To so kultura, šolstvo, mediji, gospodarstvo in znanost. O resoluciji so pred dnevi razpravljali v parlamentarnem odboru za mednarodne odnose in ga kljub začetnim nesoglasjem sprejeli soglasno. Največ besed in polemičnih not je bilo okoli odstavka, ki je obravnaval enotno zastopstvo manjšin. Prišli so do nekakšnega kompromisa, na podlagi katerega je bila vendarle sprejeta teza o avtonomiji manjšine pri njeni organiziranosti. Da bo resolucija pravo-močna, bo potrebno, da se o njej pozitivno izreče tudi parlament, kar naj bi storili že v kratkem, kot so svetovali tudi na zadnji seji parlamentarnega mednarodnega odbora. Pismo Kučana o nevarnosti avtoizolacije Bodo v Sloveniji prevladali evroskeptiki ali evropeisti? V kolikšni meri bo na to pomembno odločitev vplivalo razgreto predvolilno ozračje in maksimalizmi, ki so v tem času nekaj povsem običajnega? To so vprašanja, ki prednjačijo v teh dneh v Sloveniji in ki zadevajo razpravo okoli prilagajanja slovenskih zakonov, da bi lahko država na sončni strani Alp imela vse pogoje za vstop v Evropsko unijo. Razprava v parlamentu je pokazala, da tek, ko je treba pretehtati lastna ravnanja in vsakdo bo moral za odločitve prevzeti svoj del odgovornosti, nihče se ne bo moral pred državljani izgovarjati na druge. Izbira je jasna. Koliko dlje bodo upravljalci države odlagali z odločitvijo, toliko dlje bo Slovenija izključena iz odločanja o prihodnosti Evrope, torej tudi o svoji prihodnosti”. Zaradi “pritiskov” od zunaj in iz samih evropskih sredin je bjlo torkovo parlamentarno zaseda- se je obliko vala dvojna fronta: na eni strani so li-beraldemo-krati in krščanski demokrati, zagovorniki vstopa v Evropo; na drugi pa opozicija, desna in leva, ki z različnimi argumentacijami upočasnjuje pot v EU. Takšno stanje je močno zaskrbelo samega predsednika republike Milana Kučana, ki je smatral za umestno, da direktno poseže v razpravo. To je storil z daljšim pismom za javnost. 2e v uvodu predsednik Kučan trdi, da odločitev državljanov Slovenije, da ustvarijo samostojno državo, je vsebovala povsem prepoznavno voljo, da bi Slovenija živela po evropsko in zato je pripravljena deliti usodo držav evropske družine. Interes Slovenije torej je, da se umesti v tisti del evropskega prostora, v katerega sodi po svoji civilizaciji, kulturi in gospodarstvu. Glede tega je spomnil, da Slovenija že danes dve tretjini svojega gospodarstva usmerja v države EU. Zapustiti pot, ki pelje v Evropo, ugotavlja predsednik slovenske države, pomeni tavati v negotovosti in postati enakovreden tistim državam, ki životarijo v samoizolaciji. Svoje misli je predsednik Kučan takole zaključil: “To je odgovornost sedanjih upra-vljalcev Slovenije do prihodnjih rodov. Prišel je trenu- nje, na katerem bi morali nadaljevati razpravo o evropski in- j tegraciji, predloženo na danes. V teh dneh je predsednik vlade Drnovšek. < sklical sej^. " vseh vodij parlamentarnih skupin, da bi skušali dobiti pot, ki bi zagota- i vljala dialog in soglasje na poti v smeri Evrope. Potrebno je namreč, da se slovenski parlament izreče za kompromisno rešitev, ki jo je o pridruženem članstvu Slovenije v EU predlagal Spanec Solana. Okoli novih zapletov je posegel sam italijanski pre- j mier Lamberto Dini, ki je podprl Kučanovo prizadevanje in bil kritičen do zastojev slovenskem parlamentu. De ! jal je, da Slovenija nima takšne politične sredine, ki bi bi- j la vredna devetdesetih let in izzivov, ki so ta čas aktualni v Evropi. Slovenskim politikom je spregovoril tudi predsednik bruseljskega parlamenta Klaus Haensch, ki je dokaj jasno povedal, kaj se bo zgodilo, če bodo v parlamentu odločili za zamrznitev vključevanja v EU. Medtem se v Sloveniji veča krog tistih, ki so se postavili na strani evropeistov. Zupana iz Kopra Aurelio Juri in Izole Mario Gasparini sta pozvala slovenski parlament, naj se odloči za vstop v Evropo. Rudi Pavšič Medici: già 3 settimane di sciopero Il mercato deH’automobile Nei primi tre mesi dell’anno in Slovenia sono state immatricolate 16.284 automobili. Il dato rappresenta un record, infatti sino ad ora la media mensile di automobili immatricolate si aggirava intorno alle 3 mila unità. Le richieste per quanto riguarda le marche sono le più svariate anche se continua il predominio della Renault ed in particolare dell’ultima nata nella casa francese, la Megane. Chiusura stradale Gli abitanti del centro termale di Rimske toplice hanno deciso di passare alle maniere forti per poter vedere realizzato il loro progetto: rimettere in funzione il centro termale, uno dei più noti in Slovenia e chiuso ormai già da 5 anni. Dopo moltissime promesse ricevute dal governo riguardanti interventi finanziari a favore del centro termale e mai mantenute, la gente si è stufata di aspettare ed ha deciso di bloccare la strada principale finché da Lubiana non arriverà qualche segnale positivo. Incidenti in aumento Anche in Slovenia ed in particolare lungo il Litorale (Primorska) negli ultimi tre mesi gli incidenti mortali sono aumentati in modo preoccupante. Specialmente nel mese di marzo i fine settimana sono passati all’insegna di incidenti gravi in cui hanno perso la vita 11 persone. Scioperi a catena Ha superato già le tre settimane lo sciopero generale dei medici in Slovenia e all’orizzonte si intravede un’ondata di scioperi annunciati in diversi settori produttivi. Il prolungarsi dello sciopero dei medici intanto ha intaccato anche la pazienza della gente che all’inizio sosteneva le rivendicazioni degli scioperanti, oggi invece è in forte aumento il numero di coloro che ritengono esagerate le richieste dei medici. Referendum a rilento Nelle prime due settima- ne i sostenitori del referendum a favore della chiusura della centrale nucleare di Krško hanno avuto poca fortuna raccogliendo solamente 474 firme delle 40 mila necessarie per poter indire la votazione referendaria. Per aumentare l’affluenza dei votanti i promotori del referendum hanno deciso di organizzare anche dei viaggi premio nelle città in cui le centrali nucleari sono state chiuse. Contro Thaler La democrazia cristiana, partner dei liberaldemocra-tici nel governo Drnovšek, ha deciso di sostenere la richiesta di destituzione dell’attuale ministro degli Esteri Zoran Thaler. Secondo Lojze Peterle, presidente della DC slovena, Thaler non deve continuare a fare il ministro degli Esteri in quanto il suo curriculum è del tutto negativo. Secondo Peterle Thaler non è riuscito a fare un passo avanti nei rapporti con l’Italia dimostrando di non essere all’altezza della situazione. Četrtek, 11. aprila 1996 V nedeljo bo Pri morska poje v centru na Trbižu Iz treh sosednjih dežel na koncertu V kulturnem centru na Trbižu bo v nedeljo zaključna prireditev letošnje zborovske revije Primorska poje. Koncert, ki povezuje ljudi in kulturne ustvarjalce iz vsega obmejnega pasu I-talije in Slovenije ter s Koroške, se bo začel ob 16. u-ri. Pomen prireditve bodo v svojih pozdravih poudarili v imenu prirediteljev predstavnik kulturnega društva Planika in predsednik Z-druženja pevskih zborov Primorske Rudi Simac. O-glasili se bodo tudi trije sosednji župani in sicer župan iz Trbiža, Kranjske gore in Ziljske Bistrice. Nastopilo bo 7 pevskih z-borov in sicer mešani pevski zbor Tarvisium ter ženska skupina ViSarski kvintet iz Ukev, ki ju vodi Ana Missoni in zastopata Kanal-^ sko dolino. Iz Slovenije boka prišla moški pevski zbor flavina in meSani mladinski pevski zbor Iubilate iz K- Kakuo so se naši bisnoni oblačil Na razstavi v cierkvi svetega Frančiška v Vidmu Človek se oblaCi narpri-et zatuo, de se varje od mraza, vietra an premočnega sonca. Njega noše, oblieke imajo pa Se buj glabok pornien an marsikaj povedo o samem Clovieku, o njega materialnem stanju, Ce je biu bogat ali revež, o odnosu, ki ga ima z naravo, s svietam okuole sebe, o cajtu v katerem so nastale. An Se buj ku same oblieke so ries pomembne priče o vseh tel ih reCieh detajli, posamezni kosje garderobe ku rute, rokavice, facuoli, ali accessori ta-kuo ki jim pravimo po italijansko. Tele an podobne stvari se morejo videt v zanimivi rasztavi, ki so jo odparli v cierkvi Svetega Frančiška v Vidmu, ki ima zlo liep naslov: L’arte della discrezione. 2e v telih besiedah je zaobjeta ljubezen do lie-pega, ki so jo naše none an bisnone imiele an Ceglih v velikih materialnih težavah so se znale pa še kakuo lepuo napravt. An same s svojimi rokami narest prave umetnine. Ljubezen žen do liepega an le grede velika eleganca, ki se kaže v diskretnosti, v pravi mie-ri. Razstava je takuo posta-vjena, da kadar stopiS v ci-erku, vidiš na nomalo dvignjenem podstavku an kup ljudi, moških an žensk, ki parijo, de ti gredo pruot: so manikini z obliekami iz raznih kraju naše dežele od Tarsta do Rezije. Med njimi sta tudi dva, ki takuo ki pravi napis prihajajo iz Spetra Slovenov (S. Pietro degli Schiavi) an pru padejo v oCi. Vse oblieke so buj tamnene farbe, so si zadost podobne, tista iz Spietra pa je posebna zak, takuo moška ku ženska ima ardeCo jopo, koret. Bi bluo ries potriebno poglobit, pregledat kuo an odkod parhaja. Na vsako vižo bla je zašita v sredini pasanega stu-olietja po modelih an navadah iz konca 18. stoletja. Za tolo skupino ljudi so pa vitrine an stiene na katerih se lahko vidijo oblieke za posamezne momente v življenju od rojstva do poroke, od obliek za praznik do tistih, ki se nosijo kadar umarje kajšan v družini. Poseben prestor imajo čevlji an vse kar je potriebno za jih runat an postra-jat, od žek do koSp, nogavice, viertuhi, facuoli an rute za na glavo an okuole vratu. Naj na koncu povemo, de so razstavo parpravli videmski muzeji ali Civici musei di Udine. Chiesa di s. Francesco, Largo ospedale vecchio, Udine, L’arte della discrezione, 21 marzo 31 inaggio, 9.30 - 12.30 / 15 -18, chiuso il lunedì Motiv iz Trbiža ranjske gore. Dva sta tudi z-bora ki prihajata s Koroške in sicer meSani pevski zbor Podjuna iz Pliberka in moški pevski zbor Trta iz Miklavčeva. Sedmi pevski zbor, ki bo tudi zaključil koncert, prihaja s Tržaške in sicer iz Doline. Gre za moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota. Le associazioni sulla legge per il friulano “Prima di ogni cosa sostegno alla lingua” A Udine dal 18 al 20 aprile convegno sul ruolo dell’informazione Tre giorni sui media L'iniziativa é della Federazioni italiana dei settimanali cattolici Per la prima volta abbiamo una legge organica per la lingua friulana il cui sviluppo è centrale per il futuro del Friuli in ogni campo: culturale, sociale ed economico. La cooperativa di -iformazione friulana - Radio Onde furlane, l’Istitut di culture furlane, La Patrie dal Friul, Grup di Glesie locai, FAF - Grup di zovins pai Friul, Mitili FLK, Teatro Incerto, Circuì cultural Stele di mont, Circuì universitari Academie dal Friul, Union scritors furlans, Lee pa lis lenghis des natsionalitas dal stat talian - setsion natsional furlane e 1’ Istitut ladin fur-lan Pre Checo Placerean partono da questa premessa per sottolineare due aspetti importanti della nuova legge e mettere in luce in un documento alcuni pericoli. La prima osservazione riguarda la composizione delPOsservatorio che è l’organismo strategico per il funzionamento della legge, che programma e coordina le attività. Vediamo con sospetto, dicono le associazioni sopra citate, il duplice canale per entrare in questo organismo: uno per gli e-sperti che vengono nominati dalle università di Udine e Trieste e dalla Società filologica friulana senza la necessità di presentare ne’ curriculum, ne’ domande, uno per gli esperti nominati dalle Provincie e dalla Regione che al contrario devono documentare la propria competenza in materia di lingua friulana. Visto che le risorse sono limitate - proseguono - il principio fondamentale della legge deve essere quello del lavoro a favore della lingua, privilegiando la scuola ed i mezzi di comunicazione e, soltanto in seconda battuta, lavorare sulla storia della lingua. Non è accettabile che le risorse vengano destinate ad attività che con la lingua non hanno riferimento, in primo luogo perchè è la lingua ad essere in grande difficoltà e poi perchè ricerche di questo tipo sono finanziate da altri svariati enti. Non solo, dicono le associazioni friulane, prenderemo tutte le iniziative necessarie contro i tentativi di “vampirizzare” questa legge. Verrà inaugurata sabato 13 aprile, alle 20, nel Kulturni dom di Gorizia, l’undicesima edizione di “Film video monitor”, rassegna cinematografica dedicata agli autori sloveni. La novità di quest’anno é rappresentata dal web, un’interpretazione grafica e testuale dell'informazione presente in Internet. Il tema delle nuove possibilità date daH’utilizzo del computer sarà anche al centro di una tavola rotonda, in programma domenica, dal titolo “Slovenia 96: la comunicazione tra sentieri ed autostrade”. La rassegna sarà invece aperta con l’inaugurazione della mo- In occasione del 70 anniversario del settimanale “La vita cattolica”, la Federazione italiana settimanali cattolici organizza a Udine un convegno nazionale sul ruolo dei media dal titolo “Un progetto culturale per l’Italia in attesa” che si terrà dal 18 al 20 aprile. Si tratta di un momento di riflessione e dibattito importante che sarà articolato in tre giornate. L’apertura dei lavori avrà inizio giovedì 18 aprile al Tomadini con la cerimonia ufficiale e l’intervento delle autorità regionali, provinciali e locali, la prolusione del segretario generale della CEI An- stra “Ljubljana - Trieste -Gorizia: il cinematografo 1896-1918” per la quale sono state utilizzate le ricerche compiute dal museo sloveno del cinema e del teatro di Lubiana, dalla Cappella underground di Trieste e dal Kinoatelje di Gorizia. Nell’atrio del Kulturni dom inizierà ad entrare in funzione il “cyber-cafè”: verranno impiegati alcuni computer, con i quali ogni visitatore potrà accedere al circuito Internet. Nella stessa serata e nei giorni seguenti avranno luogo le proiezioni di film. La rassegna si concluderà martedì 16 aprile. tonelli e l’intervento del vescovo Battisti. I lavori nella giornata a-vranno luogo nella sala conferenza della Camera di commercio (Piazza Venerio). La mattina a partire dalle ore 10 sono in programma gli interventi di Ferdinando Adornato, Ernesto Galli della Loggia e Giorgio Rumi sul tema “Tra fughe ed attese oltre lo smarrimento. Aree culturali a confronto”. “La navigazione dei media dopo guerre tribali e sregolatezza” sarà invece il tema dei lavori nel pomeriggio. Interverranno Gianluca Aru, Giulio Borrelli, Barbara Palombel- Interventi sonori da Topolò “Postaja Topolove” sarà presente dal 13 al 16 aprile a Gorizia, nell’ambito di ” Videomonitor”, rassegna video-cinematografica dedi -cata alta produzióne slovena. Antonella Bukovac e Moreno Miorelli cureranno una serie di interventi sonori disseminati in dieci diversi punti della città. Le proiezioni, a cura del Kinoatelje di Gorizia, avverranno invece presso il Kulturni Dom con un fitto programma che prevede anche tavole rotonde sulle nuove vie di comunicazione telematica e un cyhercafè dove sarà possibile a tutti navigare nell’ universo Internet. li, Sergio Zavoli, Giancarlo Zizola. Nella giornata del 20 aprile il convegno si svolgerà in collaborazione con la Caritas per il 20 anniversario del terremoto in Friuli, a Venzone, nella sala consiliare. “Informazione e solidarietà nell’Europa dei conflitti. Omissioni e opportunità di carità e verità per una convivenza di pace. Interverrà tra gli altri il vescovo di Banja Luka Franjo Komarica. A conclusione dei lavori, alle ore 11.30 ci sarà una concelebrazione eucaristica nel ricostruito Duomo di Venzone presieduta dal cardinale Marco Cè. Zetjcd espone a S. Pietro Sabato 13 aprile, alle 19, sarà inaugurata nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone la mostra personale dell’artista Edi Zerjal. Sloveno di Trieste, Zerjal dopo le prime opere figurative ad olio si é dedicato soprattutto alla grafica e, ultimamente, all’acquarello. Va ricordata anche la sua attività come illustratore disegnatore di manifesti e scenografo. Ha esposto in Italia, Slovenia, Austria, Spagna, Russia e negli Usa. La personale di Zerjal rimarrà aperta al pubblico (o-gni giorno esclusa la domenica dalle 17 alle 19) fino al 4 maggio. Beneške pravce v knjigi Šmm « 'U; WBBw “Sada ti poviem” je zadnja knjiga, ki je parš-la na dan tle par nas, izdalo jo je kulturno društvo Studenci tudi z evropsko podpuoro. V njej je zbranih 20 beneških prave. Poviedala jih je II-de Chiabudini lieta 1992 Raffaelli lussa, ki jih je bla posnela, prepisala an obarnila v italijanski izik za nje tesi. Moreno To-inasetig je naredu pa risbe. Knjigo bodo predstavili v saboto 13. aprila ob 18.30. uri v komunski sali v Podbuniescu. Tala bo tudi parložnost za guorit o uriednosti domače kulture. Na tolo temo bojo guoril prof. Gian Paolo Gri od videmske univerze, prof. Milko Matičetov od Slovenske akademije znanosti in umetnosti an Raffaella lussa. Na večeru bo tudi Ilde, ki nam store “pokušat” an koščic beneške ljudske kulture, bo poviedala ad-no od sojih prave. Domačo kulturo bojo na večeru počastili z njih piesmijo tudi Nediški puobi. Film video monitor viaggia con Internet Sabato 13 a Gorizia il via alla rassegna Četrtek, 11. aprila 1996 Russo: “La regione aperta al confronto” In lizza nel proporzionale é il candidato più giovane d'Italia Francesco Russo, 27 anni, triestino, é il candidato alle elezioni politiche del 21 aprile più giovane d’Italia. Un record, così, l'ha già ottenuto. Ora spera in un altro, quello dei voti. Presente nella quota proporzionale della Camera per i “Popolari per Prodi”, Russo del suo programma rimarca tra l’altro il fatto che “occorre fare i conti con la realtà del nostro Paese, non creare fratture tra chi traina e chi rischia di tornare indietro, coniugando invece la tradizione con la libertà economica che ha permesso lo sviluppo dell’Italia”. m non creare fratture tra chi ha lavoro e chi non ce l’ha. Lo stato sociale va rivisitato ma occorre dare l’opportunità di aiutare le categorie più deboli, come gli artigiani. Come vede il futuro della nostra regione? Il Friuli-Venezia Giulia deve ricoprire un ruolo internazionale, aperto al confronto con l’est. La chiusura della destra e della Lega, in questo senso, rischia di nuocere anche dal punto di vista dell’occupazione. Perché la gente dovrebbe votare per lei? Il motivo principale é che rappresento una forza di centro che é il perno della coalizione dell’Ulivo. Come giovane, poi, penso che la politica debba dare anche una prospettiva per il futuro, fermando le beghe da fotoromanzo che l’hanno caratterizzata negli ultimi mesi. Molti giovani sono però alle prese con la mancanza di lavoro... Il problema é quello di E sull’autonomia? Sono per un regionalismo spinto che non é il federalismo della Lega o la proposta delle macroregioni. L’autonomia va approfondita, bisogna avere la possibilità di spendere meglio i soldi senza perdere di vista il quadro generale: il futuro é quello dell’Europa delle regioni, (m.o.) Kandidat Komunistične prenove Jurij Canciani Perspektiva Benečije je v gospodarski rasti Za stranko komunistične prenove v proporčni listi kandidira tržaški Slovenec Jurij Canciani, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj. Beneška Slovenija je tako z družbenega kot z narodnostnega vidika na obrobju. Kaj predlagate za njen preporod? “Predvsem to, kar se je dokazalo, da je odločilnega pomena. Omogočiti, da se vračajo v lastne kraje ljudje, ki so si morali iskati delo in kruh drugje in istočasno omogočiti lokalnim upravam - občinam in gorski skupnosti - da upravljajo neposredno vse elemente, ki vplivajo na povratek in vključevanje v delovno in družbeno dogajanje. Poleg gospodarskega je Se kako potrebno podpirati razvoj vseh kulturnih pobud, jezikovno-narodnih, da bodo ljudje resnično lahko delali in živeli “na svoji zemlji”. V tem trenutku je vsekakor najpomembnejši problem, da se rešijo težke si-tvacije v nekaterih beneških podjetjih”. Kaj bi lahko storila Dežela in kaj drZava za pospešitev obmejnega sodelovanja? “Pospešiti vključevanje Slovenije v Evropo, name- ; sto, da bi jo ovirali, ter zagotoviti Deželi, kot obmejni regiji, veC pristojnosti in vzvodov v tem smislu”. Katere so glavne programske točke stranke komunistične prenove v deZelni stvarnosti? “Naše programske toCke izvirajo iz osnovnega problema: resiti vprašanje bre- I zposelnosti. To lahko dosežemo s sploSnim zmanjšanjem delovnih urnikov ter s porazdelitvijo dela na vse. To je neposredno povezano z obrambo delovnih pravic, ponovno vzpostavitvijo draginjske doklade, odpraviti je treba pogoje za nesreče na delu, skratka ustvariti to, kar je zapisano v ustavi, ki govori o republiki, ki je osnovana na delu. Odpraviti je treba vse diskriminacije, ki jih r |) malo, do delovnega Človeka in državljana”. Il candidato della Lega nord per il Senato Koglot per la zona franca sul confine Milan Koglot, sloveno di Gorizia, è candidato per la Lega Nord nel collegio senatoriale n. 2. Il primo punto del suo programma si riferisce all’istituzione sulla fascia confinaria compresa tra Muggia e Tarvisio di una zona agevolata transfrontaliera. Questo progetto favorirà nel breve periodo un rapido sviluppo delle capacità economiche ed imprenditoriali lungo la fascia confinaria con la vicina repubblica di Slovenia. In questo progetto pilota -come ci ha dichiarato - sono contemplate alcune misure studiate a beneficio delle famiglie e vengono istituiti alcuni ammortizzatori sociali, come l’eliminazione degli obblighi fiscali pe la prima casa e l’abbattimento dei costi energetici. La consulta slovena della Lega nord ha collaborato a un testo di proposta di legge a tu- m Ék tela della minoranza slovena, presentato anche al Parlamento di Mantova. Rientra comunque nei programmi della Lega nord l’intenzione di presentare un proprio testo di legge nella prossima legislatura. V torek je bila v gosteh pri SKGZ delegacija Združene liste socialdemokratov Avtonomija za manjšino Predsednik Kocjančič se je zavzel za državniško pomoč Slovenije do narodnostnih skupnosti V okviru stikov in srečanj, ki jih je Slovenska kultumo-gospodarska zveza vzpostavila s strankami in gibanji v Sloveniji, je prejšnji torek gostovala v Trstu delegacija Združene liste socialnih demokratov, ki jo je vodil predsednik Janez KocjanCiC, v delegaciji pa sta bila še koprski Zupan Aurelio Juri in odgovorna za stike z javnostjo pri ZLSD Tanja Drofenik. Številčno zastopstvo SKGZ, ki ga je vodil predsednik Klavdij PalCiC, je sogovornikom iz Slovenije orisalo zdajšnji položaj v manjšini ter prizadevanja krovne organizacije, da bi se tudi v odnosu do Slovenije vzpostavile takšne vezi, ki bi bile “državniško” naravnane in daleC od strankarskih interferenc. Janez KocjanCiC je ugotovil sorodnost pogledov Združene liste in same SKGZ, kar zadeva te odnose in se zavzel za subjektiviteto manjšine, ki jo mora znati matična domovina spoštovati pri izpolnjevanju svojih ustavnih obveznostih do manjšine. Predsednik ZLSD je spregovoril tudi o resoluciji glede manjšin, ki jo je že sprejel odbor za mednarodne odnose slovenskega parlamenta. To resolucijo je treba jemati kot osnovo za operativizacijo odnosov in pomoCi Slovenije do svojih manjšin. Po oceni Kocjančiča so v zadnjem Casu zabeležili škodljive poskuse, da se dela v duhu popravljanja starih krivic in da se politične delitve v Sloveniji prenašajo tudi v zamejstvo, kar Elezioni: breve guida al voto Questa sarà la seconda volta che per il rinnovo della Camera dei Deputati e del Senato useremo il sistema maggioritario con la correzione proporzionale del 25 per cento. E proprio in base all’esperienza di due anni fa il Ministero dell’Interno ha tentato di facilitare al massimo l’operazione di voto. La scheda Ogni elettore disporrà di tre schede, una per il Senato e due per la Camera dei Deputati. Affinchè ogni scheda risulti valida bisogna che su essa risulti un solo segno indifferente- mente se sul simbolo (o simboli) o sul nome (nomi) dei candidati. Lo scorporo (Senato - 315 seggi) La nomina dei senatori avviene mediante una graduatoria tra i candidati dello stesso simbolo non eletti nei collegi uninominali della regione. Nel definire la graduatoria, però, saranno scorporati i voti ottenuti dai possibili vincitori della competizione uninominale. Nella nostra regione con questo sistema verranno nominati 2 senatori, 5 invece con il sistema maggioritario. Lo scorporo (Camera - 650 seggi) Per assegnare i 155 seggi proporzionali si procede come segue. Si fa la somma dei voti che ogni partito ha raccolto in ogni circoscrizione. Le liste che hanno vinto i collegi nel maggioritario subiscono una diminuzione dei voti pari a quella del secondo classificato (più 1 voto) e comunque mai inferiore al 25 per cento dei voti validi. Lo sbarramento Per essere ammesso all’assegnazione dei seggi proporzionali un partito de- ve superare lo sbarramento del 4 per cento nazionale (circa 1 milione 600 mila voti). Morte o dimissioni Se un senatore o un deputato eletto in un collegio uninominale muore o si dimette, gli elettori di quel collegio devono tornare alle urne. Se la stessa cosa capita ad un senatore o deputato eletto con il recupero proporzionale, gli subentra il candidato della sua stessa lista che ha ottenuto il miglior risultato: lista regionale per il senatore e quella del collegio per il deputato. je botrovaio, da so se odnosi med raznimi manjšinskimi komponentami Se zaostrili. Gostje iz Združene liste so obravnavali tudi zdajšnje odnose med Italijo in Slovenijo in so se zadržali pri zdajšnji razpravi v parlamentu okoli kompromisne- ga Španskega predloga o pridruženem Članstvu Slovenije v Evropsko unijo. Posebej o položaju Slovencev v Benečiji ter o kvarnih posledicah političnih pritiskov od zunaj je na sreCanju spregovoril predsr, dnik Glavnega odbore SKGZ Viljem Cemo. Se adan močan klic na pomuoč parhaja iz vsieh naših občin s prve strani V teli klasifiki buj vesoko Številko imaS buojs stojiš. V adni besiedi slika, ki parhaja na dan je katastrofalna. An tudi dobri rezultati Spietra nas ne morejo potroStat, če-glih nam jasno kažejo, de volja an pamet aministrato-rju morejo stvari obarnit na dobro pot. Kar vzbuja skarb je de teli podatki se nanašajo na lieto 1991, an v telih zadnjih petih lietih so se stvari Se poslabšale, ku po drugi strani v primerjavi z lietom 1981. Takuo, de sami analisti telih podatku pravijo, de za nekatere realnosti ni vic poti nazaj. An parva, ki je že v smartnih karCih, je Dreka. Ce je število ljudi buj starih od 65. lieta takuo vesoko, Ce je število otruok an družin takuo nizko je težkuo upati na buojSe dneve. Trieba pa je reC še drugo rieC: Ce je tala demografska kriza paršla sada na Časopise, mi smo jo lepo poznal. Zlo lepuo jo poznajo tudi na- ši aministratorji. V varstah tistih, ki so bli izvoljeni na naprednih občinskih listah, že lieta an lieta vprašajo posebne lece, take ki s straordi-narnimi instrumenti in finančnimi sredstvi pridejo na te-ritorji, ki doživlja staordinar-no krizo. Medtem ko so nas Se posebno demokristjani prepričevali, de vsi kraji an vasi v briezieh tarpe ku nase doline, odparti, progresisti-Cni aministratorji so tardil, de je trieba se oglasit an igrati tudi na karto naše jezikovne an kulturne posebnosti. Za reC, de Ce se zgube ljudje, se zgubi tudi jezik, ki ga guore an njih posebna kultura. An tala raziskava jim daje ražon sa pravi, de tudi kraji v brezieh nieso po-glih, Ce nasi kamuni so nar-buj šibki. NaSa Gorska skupnost se je odloCno oglasila an na to-lo problematiko an vprašala, de naj ji bo varnjeno, kar ji je bluo vzeto. Trost je, de tisti ki imajo oblast v rokah, nardijo njih dužnuost. rave.. SERVIZI CONTEMPORANEI srl OFFRE a partire da L. 50.000 mensili (in abbonamento e con servizio settimanale) Manutenzione, Pulizia, Posa di fiori freschi IN CIMITERI, MONUMENTI, UFFICI Contattateci per informazioni e chiarimenti in orario negozio 8.30- 12.30 15.00- 19.00 escluso lunedì e mercoledì pomeriggio Na telim svietu človek muore bit nauman, Cenò znorieje! - Vam parporočim za se usafat drieve vsi tam pred televizjonam! - Zaki? - so ga rado-viedno vprašali otroci in žena. - Zatuo ki Ce puoj-demo Cezad, na bomo videl nič! Vsi v našim življenju imamo zadost ledu za naso potrebinjo, sa-muo, ki ti bogati ga imajo poliete, ti buogi pa pozime! *** - Al vieS, kje se di-ferencjajo an kamel an adan pijanac? - Ne, poviejmi, Ce jo vieS ti! - An kamel more di-elat cieli tiedan brez pit, an pijanac pa more pit cieli tiedan brez di-elat! *** - Je biu tajSan Človek, je imeu tajšno glavo, de jo j’ bluo Skoda nucat Cez tiedan! *** - Starost bi bila an liepa: Skoda, ki je prekratka! Zvina ni takuo neumna, ki se misli, na meta proC sude ne za miedihe, ne za advokate! Ce na gresta na pogreb vaših parjatelju, oni za duSpiet na pridejo na vas! Ce si mutast se smi-eješ z oCmi, Ce si sliep se smiejeS z ustam, Ce si mutast an sliep, imaS malo ki se smejat! *** - Muoj miedih mi je jau, de Ce bom tarkaj piu, jo na učakam starosti. - An ti, ka’ smu odguoriu? - De mu na vierjem nic, zatuo ki vsaki dan, usafam tu oštariji vic starih pijancu, ku starih miedhu!!! Vsakoantarkaj iti uoz hiše, pa ne samuo dol do Čedada al Uidna za kake opravila, store dobro. Iti na kako gito, Ceglih samuo za an dan, se spreluhtaS nomalo an kar se uarneš damu, ti je nomalo manj tezkuo iti napri. Lohni pru zavojo tega se jih je vpisalo zaries puno na izlet, na gito, ki sauonj-ska kamunska aministra-cjon je organizala v nediejo 24. marca. Izlet je biu na-mienjen ljudem, ki so nomalo par lieteh. S koriero so Sli v Padovo. Ob sedmi zjutra so bli že vsi pred KranCinovo oštarijo v Sauodnji. Kako uro potlè so bli že v Padovi, kjer so sli h mas v cierku svetega Antona. Kosilo so jim ga napra-vli v znanim ristorantu le v Padovi. An potlè vsi na sprehod po mieste za videt lepote telega kraja, ki je poznan povsierode kot mi-esto te svetega, pa ima tudi puno drugih zanimivih, in-teresant stvari za videt. Na koncu so se tudi fotografai. Kar so se varnil damu, okuole ne osme zvicer, so bli vsi nomalo trudni ja, pa veseli za telo nediejo, ki so jo preživiel nomalo drugaC, ku po navadi an v druZbi jucli, ki žive kupe v vasi, pa Cez tiedan niemajo cajt Se se poguorit nomalo med sabo. Kronaka —= Noemi in Kazimir iz Kambreškega NaSa Gorska skupnost je spet poštudierala na naSe “none”, na tiste ljudi buj par lieteh, ki lohni bi šli zvestuo na muorje, pa ki sami na uagajo iti, al pa se jim pari nomalo žalostno iti kompanije. Takuo tudi lie-tos je organizala ’no lepo vacanzo za vse tiste, ki žive po kamunah ki spadajo pod njo (Dreka, Garmak, Srie-dnje, Svet Lienart, Sauo-dnja, Spietar, Podboniesac, Prapotno, Tavorjana an Čedad) an ki imajo vic ku Šestdeset liet. Lohni gredo tudi tisti, ki jih imajo manj, pa imajo posebne težave z zdravjam. Kada bo? Od sriede 29. maja do sriede 12. junija,dva tiedna! Kam? V Mi-ramare di Rimini, pri hotelu “USA”, ki je glih na plaži (spiaggia). Ce puodeta, bota imiel možnost tudi iti se zdravet v novi matajur Velika skupina ljudi je organizala ekološki dan Četrtek, 11. aprila 1996 Petdeset liet kupe 6. marca pred 50. leti -bluo je lieto 1945 - sta se poročila Noemi Cuk (Chi-uch) iz Hrastovijega in Ka-| zimir Namar iz KambreSk-ga, oziroma s Pušnega. Od tarkat je minilo, je Slo napri, pol stoletja. A Cas je za Noemi in Kazimirja minil, Su napri hitro saj je bil poln dela, požrtvovalnosti in pozornosti do svojih dveh otrok in kasneje, buj napri, tudi do svojih treh vnukov in vnukinje, navuodu. Zlata poroka je pomemben dogodek,vesela parlo-Znost, zato sta jo Noemi in Kazimir slovesno praznovala. 9. marca so se z njima zbrali vsi njuni najdraZji, otroka, vnuki in njuni pri-_ jatelji, da bi počastili zlato l/ poroko. V prisrčnem vzdušju smo se pogovarjali o življenju, ljubezni, prijateljstvu, Se največ pa o skupni Zivljenski poti naših Noemi in Kazimirja. Vsi skupaj smo jima Cestitali ob tem lepem prazniku in jima zaZeleli Se mnogo zdravja in sreče. Na torti je pisalo 50 let poroke in še enkrat toliko, in prav toliko, se tarkaj let jima Se želimo. In na koncu Se no stvar: Noemi in Kazimir želita preko tega Časopisa, skuo-ze Novega Matajurja, tudi pozdraviti vso njuno žlahto in prijatelje, ki so po vsem svetu in tudi tle po Ne-diskih dolinah. Draga Noemi in Kazimir, še puno liet ljubezni an skupnega življenja vam želimo tudi mi. DarZajta se nimar dobro an kuraZna, ku do seda. V nediejo 24. marca puno judi iz sauonjskega kamuna je šlo na lepo gito V miesto svetega Antona Organizala jo je domača kamunska aministracjon za vse tiste, ki nieso pru mladi V nediejo 14. vsi v Sauodnjo Puomlad je tajsan cajt lieta, ko vsi pucamo, Cedemo v hisi an okuole nje, po senožetih an po gruntih. Puomlad je tudi tajšan cajt v liete, ko dnevi so buj dugi an sonce nas klice uon z hiSe, kjer smo se celo zimo tiščal. Za 'dno an za drugo ra-žon, ušafimo se vsi kupe v nediejo 14. obrila ob osmi zjutra pred kamunam v Sauodnji. Tisti dan bo “ekološki dan”, ki nekateri ljudje dobre volje so organizal s pomočjo Cedajske an sauonj-ske skupine Ana, Cai iz Čedada, Legambiente, “volontari protezione civile” iz Sauodnje, jagarska riserva iz Sauodnje an turistično društvo iz Livka. Pokroviteljstvo (patrocinio) ga je dau tudi sauonjski kamun. Zakje, kjer pobrat odpadke (rifiuti) jih bojo dajal pru pred kamuna. Sevie-da, pridita s parmiernimi obliekami, obutvami an z rokavicami. O pudan an pu bo v Suoli v CepleSišCu pastaSuta za vse tiste, ki pridejo Cedit okuole an blizu naših riek an potokov. Če bo slava ura, se pre-lože na nediejo 21. obrila. Pridita vsi! Od 29. maja Rimini čaka naše “none” “Terme”, ki so delec samuo nih 100 metru taz hotela. Gorska skupnost Nedi-Skih poskarbi za prevoz z avtobusom do Rimini an nazaj, za organizacijo, pru takuo pridejo za vam nekatere Zene an CeCe, ki skarbe za naSe te stare doma an ki vam bojo pomagale, Ce bota imiel kako težavo. Vse kupe vas bo koštalo samuo 588.000. lir (za prespat, fruostih, kosilo an vi-Cerja, dvie feste v hotelu, an izlet v Valleverde, pregled miediha ankrat na tiedan). Je zaries malo, zatuo na stuojta previe studierat, ni-Cku vpisajta se. Za narest tuo imata cajt do 4. maja, ki je tudi zadnji dan za predstavit vse potriebne dokumente: prošnja za iti na počitnice, prijavnica (scheda di partecipazione). Za vse novice, ki potrebujeta, se moreta obarnit na “ufficio anagrafe” vaSega kamuna, na Gorsko skupnost Nediških dolin (tel. 757565), al pa ženam , ki skarbjo za naSe potriebne judi doma. Pohitita, je samuo 75 prestoru. Loc. Ponte San Quirino 32 S. Pietro al Natisone (UD) Telefono e fax: 0432/727492 novi matajur Četrtek, 11. aprila 1996 Minimatajur L’offensiva sovietica sul fronte del Don -10 Olga Klevdarjova Gli alpini si mettono in marcia per ignota destinazione \ " a? Gli alpini della 19a compagnia del battaglione Dro-nero, divisione Cuneense, osservano con apprensione il martellare delle artiglierie sovietiche e delle katjuSe sulle posizioni della divisione di fanteria Cosseria. Gli alpini sono in posizione elevata sul Don. In tal modo il fiume, verso sud, si offre alla loro vista e possono scorgere il fumo delle esplosioni e degli incendi. Alla piana, tutta minata, fa la guardia nei rifugi sotterranei il battaglione Sa-luzzo; alla sinistra, le altre due compagnie del secondo reggimento. Qui un sottufficiale fin dal 5 dicembre tiene affisso davanti alla sua postazione un cartello: “Signor russo di qui non si passa”, ed il 28 ha scritto a casa “il nemico mi fa ben poca paura e ogni passo che vorrà fare sarà annientato”. Un altro alpino il 15 dicembre ha scritto a casa che “il fronte è in movimento alla destra di noi, dove è la fanteria, dove sono gli alpini non hanno ancora tentato nulla, pare abbiano paura di noi”. Fra lo schieramento del corpo d’armata alpino e il II corpo d’armata, stretta dal gelo scorre la Cjornaja Kalit-va, che si getta diritta nel Don proprio dove questo compie una grande svolta verso est. Perciò dall’altura fra i due fiumi gli alpini del Dronero osservano il teatro della battaglia di logoramento contro la Cosseria. Giacché anche sul Dronero arriva qualche scarica di katjuSa, si domandano cosa voglia dire tutto questo movimento. Non sanno che la tempesta si è scatenata più giù, sulle posizioni della divisione Ravenna e, ancora più a sud, su quelle della Celere. Non sanno nemmeno che fino dal 19 novembre, ore 7.30, per ordine della “stavka”, il comando supremo delle forze armate dell’URSS, le armate del fronte del Don sono passate all’offensiva in corrispondenza della Ill armata romena con l’obiettivo di chiudere il cerchio attorno alla sesta armata germanica lanciata contro Stalingrado. É l’operazione “Urano”, per la quale il generale Va-tutin dispone di un milione di uomini, 13.500 cannoni e 100 batterie di katjuSe. Il piano di Vatutin si propone anche di tagliare fuori o di costringere alla ritirata l’armata corazzata del generale von Kleist che si è avventurata alla conquista del Caucaso. Mentre assistono al bombardamento della Cosseria dii alpini del Dronero non sanno neppure che l’11 dicembre il generale Vatutin ha scatenato l’offensiva “Saturno” con l’obiettivo di aggirare e distruggere l’armata italiana. Dopo la battaglia di Mosca dell’inverno precedente, l’armata rossa ha completato il rodaggio e, ammaestrata dagli errori del 1941, è pronta a vibrare il colpo decisivo. Ha ammassato dietro al Don, con vari accorgimenti di mascheramento, impressionanti riserve di fanteria, artiglieria e gruppi corazzati. Con questa seconda offensiva deve avanzare ad occidente in direzione Harkov e chiudere definitivamente la partita di Stalingrado e del fronte meridionale. Le esplosioni osservate dagli alpini dalle loro postazioni non sono che un a-spetto della prima fase della operazione Saturno: i cinquemila cannoni di Vatutin devono “arare il terreno”, sbriciolare i campi minati, i rifugi e i cammina- menti sotterranei del II e del XXXV corpo d’armata italiani, per preparare la manovra a tenaglia delle colonne corazzate. *** Zef CeplieSkin prepara il suo zaino e bestemmia sordamente perchè deve lasciare il suo rifugio sotterraneo riscaldato dalla stufa. Non potrà attendere qui, come gli avevano fatto credere, la primavera. Be-stemmierebbe ancora di più se sapesse che dovrà tenersi i suoi pidocchi addosso per due mesi. L’ordine è giunto al comando della Julia, telefonicamente, alle ore 11 del 16 dicembre 1942. Nel primo mattino l’offensiva sovietica è passata alla fase di rottura, ha spinto avanti gruppi di T34 nei settori delle divisioni Ravenna, Cosseria e della Celere aggirando le difese italiane e germaniche. É una giornata drammatica. I nostri Tomasetig, i Vo-grig, i Rudi, i Becia, i Martinig, i Simaz, i Carlig, i Blasutig, i Cencig, i Cri-setig, i Petricig, i Loszach, i Drescig, i Macorig, gli Specogna, i Ruttar, i Cuco-vaz, eccetera, tutti dell’8. reggimento alpini, devono mettersi in marcia per i-gnota destinazione. Li precede un gruppo di pronto intervento che si porterà immediatamente in posizione. Sono il battaglione A-quila del 9. reggimento, la 13a e la 34a batteria del 3. artiglieria da montagna, il battaglione sciatori Monte Cervino, quindi il battaglione Tolmezzo dell’8. reggimento. Il gruppo parte su automezzi già nel pomeriggio. Agli ordini di un colonnello, con i suoi muli caricati su camion aperti, la colonna affronta un viaggio avventuroso sulle strade rese impervie dalla neve ghiacciata, senza sapere dove è diretto e perdendosi nella notte. Gli automezzi sbandano e i muli sono terrorizzati. A Mitrofanovka il generale Umberto Ricagno, comandante della Julia, dispone che il gruppo di intervento raggiunga Krinič-naja, ad una ventina di chilometri verso il Don, per proseguire e prendere posizione sotto la vicina Iva-novka, dove alcune compagnie del battaglione Monte Cervino giungono il 18 sera. Gruppi della Cosseria rifluiscono invece in ritira- Contrattacco di carri armati sovietici dalle teste di ponte sul Don (autunno 1942) ta, senza comandi. A Ivanovka trovano i resti dei reparti della 385a divisione e della 27a divisione corazzata tedesche che cercano di attestarsi su nuove posizioni. Zef CeplieSkin cammina in silenzio, imprecando fra i denti. Gli alpini debbono evitare le strade intasate dagli automezzi e procedono su piste ghiacciate che la neve cancella man mano. Calata la notte, la temperatura scende ancora, trenta gradi sotto zero, e il gelo penetra negli occhi, punge le membra e attanaglia i piedi. Zef rimugina fra sé: “Ci hanno preso in giro. Ci hanno raccontato che i russi non si sarebbero mossi per tutto l’inverno” e non capisce perchè deve essere proprio la Julia a dover andare chissà dove. Tuttavia una ragione c’è. Schierata fra le altre due divisioni alpine, dopo il trasferimento, la Julia sarà rimpiazzata dalla divisione di fanteria di riserva Vicenza e con l’allargamento ai lati della Tridentina e della Cuneense. Il battaglione Cividale, trasferitosi su autocarrette, cammina ormai sotto la Cjornaja Ka-litva. L’ha ormai oltrepas- sata senza vederla in un paesaggio polare articolato da bassi rilievi, ampi anfratti, lunghi burroni. 1 fiumi, dal corso lento per i modesti dislivelli, sono tutti una lastra di ghiaccio. I villaggi, abbandonati e senza vita, si allungano per qualche chilometro, in basso, nelle balke, nelle depressioni che dovrebbero riparare le izbe dal vento siberiano che spazza senza posa la regione. Il LukeZov, il Simanov e il CeplieSkin vogliono procedere insieme. La Julia raggiunge infine le nuove posizioni per porsi al comando del generale Karl Eibl, comandante della 385a divisione tedesca a dare il cambio al gruppo di intervento, ormai allo stremo. A fine dicembre l’Aquila avrà perso 31 dei suoi 48 ufficiali e 1042 dei suoi 1384 alpini. Ora tocca a tutta la Julia. Si dissanguerà in una difesa inutile, assurda e disperata. L’ordine del comando tedesco è quello di resistere sulle posizioni e i generali italiani non ci possono far niente. La difesa ad oltranza, allucinante e insensata imposta da Hitler condanna la Julia al sacrificio. > )j Eibl obbedirà agli ordini di Hitler e troverà parole generose per gli alpini della Julia. Potranno, quelle parole, compensare l’atrocità della condanna a cui è destinata tanta gioventù? Nemmeno Eibl tornerà in patria. Sarà ferito in circostanze oscure durante la ritirata. Si parlerà di una mina o di una bomba esplosa incidentalmente che lo ferirà ad una gamba. Correrà voce che è stato un soldato italiano, reso pazzo dai tormenti della ritirata, a lanciare contro un cingolato tedesco una bom-ba a mano, ferendo il generale. Il generale Eibl si dissanguerà sulla slitta che dovrebbe portarlo verso la salvezza. (segue) M.P. Dvie beneške pravce, ki lepuo kažejo, kajšne ginje so Škrat... miez rogi Adan je uozu koze uon s hlieva, te drugi je pa po kuoti skaku Gor v Skale so imiel Spedali pask an puno kozi, ki so jih pasli, ponoC pa zaperjal tu hlieu. Skor vsako jutro so vidli, de kozé nie bluo tu Stal an malo potlè so parSle dna za dno taz host san. Ker tuo-lega nie tielo bit konca, so Sli tah dnemu farju, de pože-gna kozè an hlieu. Kar so mu dopoviedal, kar se je dogajalo vsaki dan, jim je jau: - Na kor nobenega zegna. Kozé uoze Škrat. Ce bota gledal, bota vidli, de naprej gre kozà z rogmi an za njo vse te druge. Miez rogi parve kozé se nesè Škrat an peje vse druge uon. Skritase ta za urata z dnin debelin kolan an Cakita, kada pride Škrat. Kar pride ta na kozi do urat, zaj-mita s kolan miez rogi an ga preženeta. Se na buojta, kozi, na bo nič. Bota vidli, de na bo vič uazù uon koze. Spedali so sli Na obisku pri nas prijatelja iz Tolmina V četrtek 7. marca, sta iz Tolmina prišla naSa prijatelja Gašper in Jani na obisk v Speter. Poznamo se že dolgo časa saj se že od septembra dopisujemo. Pisma nosi naS učitelj Jože Štucin. Ko so prišli, smo šli ogledat Speter. NaSa dva prijatelja sta bila nad krajem zelo navdušena. Ogledali smo si cerkev, naso solo in se nato odpravili k Nadiži. Tam nam je Simone kazal ribe. Ko smo raziskovali obalo, smo se skoraj zgubili. Nasi prijatelji so bili zelo zaskrbljeni saj smo morali iskati pot nazaj k Soli. Ko smo se srečno vrnili smo igrali nogomet. Takih obiskov si Se želimo, radi pa bi da bi prišlo v Speter Se več prijateljev iz Slovenije. Martin, Mattia in Simone damou an takuo naredil. Ta za urata so se skrili an čakal. Kar je bla punoči urata so se odparle, kozè so začele blejat an tista, ki je imiela rogè, je paršla ta prva dol do urat. Spedai se je uzdignu an za-jeu kozo med rogè z vso močjo. Škrat, ki je biu skrit, zajoče na vso muoč an uteče. Od tekrat se nie uamu vič, de bo kozé uon uozù ponoč. Ceriku Tončac je tudi ni- mar kuoto kuhu. Dan Škrat mu je teu nagajat, kar je vidu, de se ga na boji. Hodu je nimar okuole njega, mu režu an se smejau. Dno nuoč mu je začeu letat an skakat gor po kuot, de mu je meliu pul-vin taz nje. - Imej mier! BieS proč an mi na suoj pulvina taz kuote! - mu je pravu, pa nie nič pomato. - Mi na skaki gor po kuot! - mu je ueku že jezan. Pa škrat je Se buj skaku gor po kuot an mu se smejau. - Pa ti, preklet Škrat - gaje prekleu - te jest naučin pamet. Uzeu je taz ognjà glunjo an dan krunci. Z glunjò ga je opeku tu harbat, pa s krun-cjan ga lopnu. Škrat je zaja-manekù an zakrulu, an od tistega večera se nie vič uamù. — Sport------------------------------------ D Drenchia si rinnova e vola in Coppa novi matajur VALLI DEL NATISONE PUB LUCA E SONIA 1 3 Valli del Natisone: Marino Clavora, Cont, Mauri, Scaravetto, Szklarz, Ser-vidio, Vogrig, Dorbolò, Geretti, Mauro Clavora, Fanna (Martinig, Onesti, Zuiz, Giuliano Gubana). Pub Luca e Sonia Drenchia: Ivo Predan, Luigi Chiabai, Beniamino lussa, Lorenzini, Marco Marinig, Fabrizio Qualla, Gianni Qualla, Stefano Dugaro, Liberale, Gianni Trusgnach, Crainich (Tomasetig, Stefano Predan, Luca Gariup, Pio Chiabai, Gus). Pulfero, 4 aprile - Per la seconda giornata della Coppa Friuli amatoriale si sono incontrate le formazioni degli “Škrati” e del Drenchia. Le due squadre hanno potuto schierare nelle loro file alcuni giocatori in prestito: Carlo Liberale e Stefano Dugaro hanno rinforzato i violanero di Drenchia mentre la Valli del Natisone ha potuto contare su Luca Geretti e Moreno Mauri. I padroni di casa, dopo il rotondo successo di Povoletto, erano attesi alla riconferma. Gli ospiti si sono presi però la rivincita della sconfitta subita nella penultima giornata di campionato ottenendo una vittoria che li lancia verso la vetta. Partono forte i violanero che impegnano severamente per due volte l’e- sordiente portiere Clavora. Al 10’ passano anche in vantaggio con Liberale. La partita cala di ritmo e i locali riescono a ribattere con Mauro Clavora che alla mezz’ora manda il pallone a sfiorare il palo della porta di Predan. Al 2’ della ripresa con una splendida azione personale Geretti riporta le squadre in parità. La partita sembra procedere stancamente verso la fine ma Liberale al 30’ colpisce di testa la traversa e 5’ più tardi un errore di Martinig consente a Crainich di andare in gol. All’ultimo minuto é ancora Liberale ad andare a segno, siglando così il suo secondo successo personale. Con questo episodio termina la gara. Fabrizio Qualla e Gianni Trusgnach, validi calciatori del Drenchia Četrtek, 11. aprila 1996 7 Risultati JUNIORES Valnatisone - Turriaco 1-1 Lucinico - Sovodnje 3-1 Amatori (play-off) Reai Pulfero - Sedegliano 4-0 Valli Natisone - Tarcento 0-1 Coppa Friuli Poi. Valnatisone - Xavier 1-2 Valli Natisone - Pub Luca e Sonia 1 -3 Prossimo turno Promozione Juniors - Valnatisone Juventina Ruda San Canzian - Sovodnje 3. Categoria Buttrio - Pulfero Savognese - Natisone JUNIORES Corno - Valnatisone Chiavris - Sovodnje Giovanissimi Cussignacco - Audace Esordienti Azzurra Audace Pulcini Audace - Azzurra Amatori (play-off) Reai Pulfero - Galli S. Giorgio Nogaro Bar Campanile Fagagna Coppa Friuli Pub Luca e Sonia Xavier Valli Natisone - Poi. Valnatisone Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Aquileiese Pallavolo maschile Faedis - Pol. S. Leonardo (14/04, ore 11) Classifiche Promozione Aviano 53; Fanna Cavasso 49; Tolmezzo 44; Tricesimo 42; Azzanese 39; Bearzico-lugna, Aviano, Fontanafredda 37; Porcia, Caneva 36; Cordenons 35; Juniors 24; Zoppola 20; 7 Spighe 19; Valnatisone 18; Maniago 17. 3. Categoria Natisone 60; Savognese 57; Lumignacco 56; Comunale Faedis, Ciseriis 49; Moimac-co 47; Gaglianese 37; Buttrio, Rangers 34; Paviese, Stella Azzurra 33; Cormor 30; Ni-mis 27; Pulfero 18; Fulgor 12; Fortissimi 1. JUNIORES Union 91 57; Bearzicolugna 56; Valnatisone 43; Pieris, Natisone 38; Lucinico 36; Ci-vidalese, Serenissima 34; Chiavris 33; Turriaco 31; Buonacquisto 30; Torreanese 12; Sovodnje 10; Corno 6. Giovanissimi Cividalese 54; Majanese 53; Savorgnane-se 49; Audace 42; Cussignacco 41 ; Buonacquisto, Rive d'Arcano 39; Bressa 37; Pagnacco 32; SvGottardo 31; Tavagnacco 20; Basaldella 14; Astra 92 13; Comunale Pozzuolo 3. Coppa Friuli Remanzacco 4; Valli Natisone, Pub Luca e Sonia Drenchia, Xavier 2; Polisportiva Valnatisone, Povoletto 1 ; Gunners Povoletto 0. Hanno già riposato Pub Luca e Sonia e Gunners Povoletto. L’attaccante con tre reti fa strada al Reai Pulfero nei play-off amatoriali D gran giorno di Liberale Gli Junior e s bloccati sul pari dal Turriaco - Valli del Natisone bloccata ai rigori ma un ricorso potrebbe ribaltare la situazione a favore della squadra valligiano Si sono giocate alla vigilia di Pasqua alcune gare di recupero del campionato Ju-niores, i play-off del Friuli collinare e la Coppa Friuli. Gli Juniores della Valnatisone non sono riusciti ad inanellare la loro quinta vittoria consecutiva, fermati dal volitivo Turriaco che, nelle ultime gare, si é dimostrato molto positivo. Gli o-spiti sono passati per primi in vantaggio con un’azione viziata da un evidente fuorigioco non rilevato dal direttore di gara. Bellissima nell’esecuzione l’azione che ha consentito al 30’ a Del Gallo di riportare il risultato in parità. Nei play-off amatoriali il Reai Pulfero ha cancellato il pareggio ottenuto sabato scorso a Sedegliano con un rotondo successo. Al 10’, su cross dalla destra di Benati, Carlo Liberale ha sbloccato il risultato. Al 30’ lo stesso attaccante andava in gol con una prodezza balistica dal limite dell’area. Il centravanti rossonero si ripeteva al 3’ della ripresa ancora su servizio di Benati. Al 15’ del secondo tempo si concludeva la sagra del gol dei ragazzi di Claudio Battislig grazie ad una conclusione dal limite di De Biagio. Al 30’ il Sedegliano usufruiva di un calcio di rigore ma lo falliva mandando la sfera a lato. Sabato prossimo il Reai Pulfero affronterà sul campo amico la squadra Gli Juniores della Valnatisone che hanno affrontato di recente la Torreanese Novogoriška enajsterica vse bliže končni zmagi Zadnje, odločilne tekme za Juventino iz Standreža Ob velikonočnih praznikih je domače Športno dogajanje prepustilo prizorišče večjim, mednarodnim dogodkom. Kljub temu pa v naših krogih nenehno teče razprava o letošnji zares pozitivni nogometni sezoni, saj imamo kar nekaj slovenskih ekip, ki prednjačijo v raznih amaterskih prvenstvih. V najvisjem, v promocijski ligi, se StandreSki Juventini obeta enkraten zaključek prvenstva, saj bo z vodilnega položaja odigrala preostale tekme in lahko rečemo, da ima lepe možnosti za napredovanje v višjo ligo, kar bi za standreSko društvo pomenilo enkraten uspeh. Kar zadeva prvenstvo A lige v Sloveniji pa velja podčrtati zmagovito pot novogoriških nogometašev, ki tudi v povratnem delu prvenstva nadaljujejo z uspehi. Tudi v primeru končne zmage Hita iz Nove Gorice bi lahko govorili o prvovrstnem presenečenju. R.P. giallonera Galli di S. Giorgio di Nogaro. Tutto da decidere per la Valli del Natisone che, dopo aver battuto in trasferta il Tarcento grazie ad un gol di Simone Vogrig, é stata superata con l’identico punteggio nella gara di ritorno. La lotteria dei rigori ha premiato i tarcentini che sono andati a segno per cinque volte contro le tre dei locali. Un ricorso degli “skrati” per l’irregolare presenza in panchina dell’allenatore o-spite Toni Podrecca verrà e-saminato nel corso della settimana dagli organi competenti. Tutte le soluzioni a questo punto sono possibili, anche il passaggio alla fase successiva della Valli del Natisone che eventualmente dovrebbe affrontare i War-riors. Pur dominando per lunghi tratti la gara ed avendo avuto a disposizione tre occasioni clamorose la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale é stata sconfitta nei minuti di recupero dagli u-dinesi dello Xavier. I padroni di casa sono passati in vantaggio con Ruggero Dominici. 11 vantaggio é durato poco: sono stati raggiunti dagli ospiti, facilitati da un errore del portiere ducale. La beffa é arrivata a tempo largamente scaduto, ancora a causa di uno svarione difensivo che ha condannato ingiustamente la formazione cividalese. La Pol. S. Leonardo femminile nei prossimi match si gioca la promozione Volley, la capolista sale a Scrutto Francesca Tomasetig, centrale della Polisportiva S. Leonardo Giornata di riposo per le formazioni di volley della Polisportiva San Leonardo. Nel campionato maschile i ragazzi valligiani nella loro ultima esibizione sono stati sconfitti dalla capolista Ar-tegna. Rimangono ancora in corsa per la salvezza. L’attuale classifica è la seguente: Artegna 26; Mortegliano 22; Lavariano 20; Faedis 18; Li-gnano 16; Astjr Cividale 12; Povoletto 8; Poi. San Leonardo, O-spedaictto 6; San Vito di Fagagna 4. Le ragazze invece stanno di- sputando un campionato di vertice. Nell’ultima giornata si sono imposte al tie-break sul campo di Faedis. Sabato alle 19 affronteranno nella palestra di Scrutto la capolista Aquilejese. Assieme a queste due formazioni a giocarsi la promozione sarà anche il sestetto di Tolmezzo che salirà nelle Valli sabato 4 maggio. La classifica: Aquilejese 28; Poi. San Leonardo 24; Tri vignano 16; Lignano, DLF Udine 14; Faedis 10; Volley Corno 6; Rojalese 4; Bagnaria Arsa 0. Četrtek, 11. aprila 1996 SREDNJE Duge Rinu v spomin Žalostno novico o smarti Rina Garbaza - Petruove družine iz Dugega smo napisal zadnji krat. Premlad nas je zapustu: 2. marca je biu dopunu 51 liet, 27. marca je pa umaru. Zena Jožica želi zahvalit vse tiste parjatelje, ki so ji stali blizu v telim težkim momentu, posebna zahvala naj gre tistim, ki so ga hodil gledat an varvat v špi-tau. “Ga niesmo pustili nikdar samega nuoC an dan an brez telih parjatelju na viem kakuo sem bla mogla tuo prenest” je jala Jožica. Rino, v mieru pocivi. SVET LENART Pičič - Videm Žalostna novica Tisti tiedan pred Veliko- nočjo nas je za venčno zapustu Emilio Simaz iz Pičiča, poznan kot Miljo Rosu. Miljo se je rodiu v Seve (podutanski kamun), kar se je poročiu s Perino Meliunjakovo iz Preserij sta kupila hišo dol v Pičiče an v tisti vasi sta Ziviela do nomalo liet od tega. Potlè sta se preselila blizu Vidma, kjer Živi njih hči Eliana z nje družino. Z njega smartjo je pustu v žalost nje, zet, navuoda an vso drugo žlahto. SOVODNJE Starmica Pogreb v vasi V špietarskem rikoverje, kjer je preživiela nje zadnje lieta, nas je za venčno zapustila Eugenia Ierep, uduova Franz, buj poznana kot Matilde. Učakala je 87 liet. Na telim svietu je zapustila sinuove, hčere, nevie-ste, zete, navuode, pranavuo an vso drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v Star-mici, na velikonočni pandi-ejak, 8. aprila popudne. MOJMAG Zbuogam nona Orsola V četartak 4. obrila je za saldu zapustila tel sviet Or-sola Fanna iz Mojmaga, “none Uršule” za parjatelje an vasnjane. Učakala je ries dugo življenje, 91 liet, pa pruot zadnjemu je previe tarpiela a vičkrat se jo j’ Culo molit an prosit Boga po nje laškim jeziku: “Signo-rut, puartimi cun te in Para-dis”. Puno je pretarpiela tudi šestnajst liet od tega, kadar jo j’ biu zapustiu šele v mladih lietah nje sin Rino, zlo poznan an štiman v Rečanski dolin, kjer je puno liet dielu mlekar go par H-locje. Nona Orsola je bila nona tudi od znanega kalčjatorja Pierina, ki se j’ rodiu gor nad mlekarinco par Hlocje, an tašča od Martiče moje! Bila je ries pridna an umietna Zena, ušafala j’ no dobro besiedo za vsako parložnost, al pa venesla uon kajšno pargliho pregovor, ker jih je poznala kajšan tauZint! Tudi ist, ku vsi tisti, ki so jo poznal, sem jo imeu zlo rad, ker srna imiela nimar spoštovanje adan do druzega, brez se nikdar kregat al pre-pierjat. Navadla me j' puno reči, kadar srna kupe kiek sadila v varte. Ona je viede-la vse gor mez roZe, sadje al zelenjave, kerega miesca an kere lune se muore tuole al to druge sadit al pobrat za sienje. Vam želim, se troštam, de gor v Nebesih bote imiela puno dobrega, za pozabit vse kar ste pretarpiela na telim sviete. Počakiteme, draga nona Orsola, v varte od Getsemani, an kadar pridem tudi ist gor vas gledat, borna nazaj sadila ku v Mojmaze. Zbuogam nona Orsola, v mieru počivajte Giovedì 4 aprile ha lasciato per sempre questa vita terrena Orsola Fanna di Moimacco, “none Ursule” per gli amici e paesani. A-veva raggiunto una bella età, 91 anni. Aveva molto sofferto sedici anni fa, quando ancor giovane, l’aveva lasciata per sempre il figlio Rino, molto conosciuto e stimato nella Valle del Cosizza, e non solo, avendo gestito per parecchi anni la latteria di Clodig. La nonna Orsola era pure la nonna del noto giocatore di calcio Pierino, nato proprio sopra la latteria di Clodig, e suocera della Martiča moja! Zbuogam nonna Orsola, riposate in pace. Guidac Zaprejo še druge dvie Suole PODBONESEC Gorenj Marsin Odkrili so nove jame Ljubitelji narave hodejo nimar buj pogostu tle h nam, posebno na pobočje Matajura, kjer nameravajo, takuo ki smo že pisali, zgradit novo vas. Pretekli tiedan je paršlo v Gorenj Marsin dvanajst mladih jamarjev, ki so raziskovali marsinske kraške jame. Pod zemljo so se zadar-Zal nih dvanajst ur an odkril nove, do seda neznane, jame. Jamarji so se parvikrat spustil pod zemljo an par liet od tega, seda pa gredo le napri z njih raziskovanji (con le loro ricerche). Pravijo, de tele jame so novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.(XX) lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% zlo lepe an de bojo s caj-tam postale, ratale posebna turistična atracjon. NEDISKE DOLINE Posebni treni za naše emigrante Za tiste, ki žive deleč od duoma an družine, je Velika nuoč pru velik praznik, ker se po navadi povarnejo v rojstno vas. Lietos bo Velika nuoč 10. obrila an se predvideva, de bo tudi telekrat paršlo damu puno emigrantu. Nekateri bojo pru tel dan srečal parjatelje, ki jih na videjo Ze miesce an mi-esce al pa lieta an lieta. Narvič se jih bo varnilo iz Svice, Belgije, Francije in Nemčije. Za vse tele ljudi, bojo tudi lietos poskarbiele italijanske Železnice (ferrovie italiane) za posebne vlake, trene an zaradi tega spremenijo tudi urnike, orarje, takuo de bo buj lahko prit damu an po kratkem času počitnic, se varnit v daže-io, kjer jih čaka dielo. (Matajur, 15.3.1966) NEDISKE DOLINE Za razvoj industrije Tele dni se je zviedelo, da bojo na pobudo čedaj-skega kamuna uradno ustanovil “Industrijski konzorcij Nadiške doline” (Consorzio industriale Valli del Natisone). Tela novica je zlo razveselila vse, posebno pa judi, ki Žive po Nediških dolinah. Kot kronako vam povemo, de se bojo zavojo tega zbrali na sedežu čedajske-ga kamuna šindaki iz občin Sriednje, Sauodnje, Spietar, Svet Lienart, Po-dboniesac, Garmak, Dreka, Tavorjana, Fuojda an Ahten. Smo nimar pravli, da je trieba tle po Nediških dolinah rešit ekonomsko an socialno zaostalot, sevie-da, ne samuo z besiedami. Prostor za nastavt industrije so, poštudierimo na šentlenarsko občino, na katero gravitirajo občine Srednje, Dreka in Garmak. Na smiemo pozabit, de je šentlenarska občina že imiela nje industrijo, ko je imiela cementarno s kamnolomom (gjavo), ki je bla za domače ljudje gna-da božja. Na žalost pa so to cementarno in kamnolom zaparli - in ne vemo še za- kaj - kar je parneslo vsemu teritorju veliko ekonomsko škodo an tudi ubuoštvo an emigracjon. Za industrijalizacijo Nediških dolin bi bluo potrie-bno narpriet zgradit dobre cieste, ki bi povezovale med sabo doline an daržati pokonci gostinstvo, s katerim bi parklicali tle h nam tudi turiste. Na smiemo pozabit, de imamo ries lepe kraje an tudi take stvari, kot Landarska jama. Pru takuo bi bluo trieba potenejat obmejne bloke (iz druge kategorije do parve) Polava, Livek, Učja, Most na Nadiži v ti-panski občini. (Matajur, 15.4.1966) IDARSKA DOLINA Zaprejo dvie Suole Da je nimar manj ljudi v Idarski dolini se kaže tudi v šuolah, kjer je vsako lieto manj šuolarju. Zatuo bojo verjetno Ze lietos zaparli dvie Suole: v Cjubci an v Kodermacih, kjer so samuo trije al štirji šuola-rji. Judje hodejo dielat po sviete an tiste družine, ki le ostanejo, imajo po adne-ga otroka. (Matajur, 1.6.1966) m m H ITALIJA 42.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 52.000 lir — Kronaka - Informacije za vse KADA VOZI LITORINA Iž Čedada v Videm: ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9.(Cez tiedan), 10., IL, 11.55, 12.29(Cez tiedan), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tiedan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32, 11.30, 12.32, 12.57(Cez tiedan), 13.30, I4.08(cez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771 NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE AMBULATORIO DI IGIENE Bolnica - Ospedale Čedad 7081 . . . . Bolnica - Ospedale Videm 5521 Attestazioni e certificazioni Policija - Prva pomoč...........113 v torakod 10.30do 11.30 Komisariat Čedad ....731142-731429 v cetartak od 9.30 do 10.30 Karabinierji....................112 Uffficio del lavoro Vaccinazioni n ,, _ . Collocamento.................731451 v cetartak od 9. do 10. ure INPS Čedad....................700961 URES-INAC....................730153 CONSULTORIO FAMILIARE ENEl Čedad 70096.-700995 SPETER ACI..............................116 ACI Čedad ,..................731987 Pediatria Avtobusna postaja v pandiejak od 9.30 do 12.30 Rosina.......................731046 Aeroporto Ronke v petak od 11.30 do 13.30 Letališče 0481-773224/773225 ... . . cniixllr,r,. Muzej Čedad..................700700 Ginecologo: dr. SCAVAZZA ^ J Cedajska knjižnica...........732444 v Cetartak ob 11.00 z apuntamentam, DvojezCni center Speter 727490 K.D. Ivan Trinko.............731386 na kor pa impenjative Zveza slov. izseljencev 732231 Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure OBČINE - COMUNI Dreka.................... 721021 Servizio infermieristico Grmek ....................... 725oo6 Gorska skupnost Nediških dolin (tel. Srednje.......................724094 Sv. Lenart...................723028 727565) Speter........................727272 Sovodnje.....................714007 Podbonesec...................726017 Za apuntamente an informacije tele- Tavorjana.....................712028 Prapotno.....................713003 fonat na 727282 (umih urada od 8.30 Tipana........................788020 , , . • , Bardo........................787032 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an „ ., „ Rezija..........:......0433-53001/2 saboto ne). Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. APRILA Sauodnja tel. 714206 - Prematjag tel. 729012 OD 13. DO 19. APRILA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praaùkali so odpoite samuo zjutia, ai ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 09.04.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,30 11,80 Ameriški dolar USD 1542,00 1533,00 Nemška marka DEM 1044,00 1071,00 Francoski frank FRF 305,00 314,00 Holandski florint NLG 931,00 959,00 Belgijski frank BEF 50,30 52,40 Funt Sterllng GBP 2352,00 2424,00 Kanadski dolar CAD 1134,00 1168,00 Japonski Jen JPY 14,20 14,80 Švicarski frank CHF 1288,00 1328,00 Avstrijski Šiling ATS 147,80 152,00 Španska peseta ESP 12,40 13,00 Avstralski dolar AUD 1211,00 1248,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265,00 290,00 bOkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 7,06% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 8,00% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,56% di Credito di Trieste, 19 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito a 19 mesi oltre 100 M. 7,78% * Fondo comune CISALPINO CASH, 9,70% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,60% (Rendimenti soggetti a variazione) MOJA BANKA