ANNALES • Ser. hist. nat. • 13 ■ 2003 • 2
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 297-307
Il progetto ha ottenuto il patrocinio del Ministero 
dell'Ambiente. Il centralino e raggiungibile via radio sul 
canale VHF 74 (156.725 MHz) e telefónicamente al 
numero 0541 -691557.
Marco Affronte
MORIGENOS - DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE IN 
ZAŠČITO MORSKIH SESALCEV
Morigenos - društvo za raziskovanje in zaščito mor­
skih sesalcev je neprofitna nevladna organizacija, ki se 
posveča zlasti morskim sesalcem in ohranitvi morskega 
okolja. Osredotočeni smo predvsem na kite in delfine v 
Jadranskem morju, s poudarkom na velikih pliskavkah 
(Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu.
Društvo smo ustanovili leta 2001. Sodelujemo v 
različnih mednarodnih projektih, vendar je naš glavni 
projekt vezan na aktivnosti raziskovanja in ohranitve 
delfinov v Tržaškem zalivu. Tako ali drugače sode­
lujemo (zbiranje in izmenjava podatkov, izkušenj in 
mnenj, izmenjava literature, javni nastopi) z mnogimi 
organizacijami doma in v tujini, kot so Morska biološka 
postaja Piran, Akvarij Piran, Srednja pomorska šola
Portorož, Društvo za dobrobit živali, Blue World Insti­
tute of Marine Research and Conservation, Cetacean 
Research Group (University of Athens), ASMS - Swiss 
Marine Mammal Protection, Riserva naturale marina di 
Miramare, Tethys Research Institute, Whale and Dol­
phin Conservation Society, Oceanomare in druge. 
Redno se udeležujemo mednarodnih konferenc.
Poleg spremljanja oz. opazovanja delfinov se ukvar­
jamo tudi z ozaveščanjem, izobraževanjem in infor­
miranjem javnosti, predvsem prek tematskih predavanj s 
projekcijami diapozitivov, z razstavami, delavnicami, 
objavami člankov v časopisih in revijah in s sodelova­
njem na radijskih in televizijskih oddajah.
Poleti organiziramo raziskovalne tabore, v katerih se 
predvsem mladi lahko uvajajo v spoznavanje metod 
opazovanja delfinov. Uresničujemo tudi projekt "Posvo­
jite delfina!", ki je v prvi vrsti projekt za informiranje in 
ozaveščanje javnosti, hkrati pa z njim zbiramo sredstva 
za naše delovanje.
Društvo se je poleti 2002 lotilo prvih predhodnih 
opazovanj v slovenskem morju, v začetku leta 2003 pa 
smo začeli aktivno in redno fotoidentifikacijo velikih 
pliskavk v naših vodah. Glavni del raziskovanj je me­
toda, imenovana foto-identifikacija. Vsak delfin ima na 
hrbtni plavuti določene značilnosti, kot so brazgotine, 
pege, zareze, kako nenavadno obliko plavuti in druge 
posebnosti, po katerih ga ločimo od drugih pripadnikov 
v skupini. Do danes smo na podlagi teh "naravnih 
oznak" identificirali 23 delfinov in vsakemu dali tudi 
svoje ime. Med njimi je tudi nekaj samic z mladički; 
ena izmed njih ga je skotila letos maja. Potrebna bodo 
nadaljnja opazovanja in novi podatki, saj želimo s fo­
toidentifikacijo oceniti velikost populacije, ki živi pri 
nas. Populacija velikih pliskavk v slovenskem morju je 
namreč stalna, kar pomeni, da se delfini tu pojavljajo 
ves čas in niso le občasni obiskovalci naših voda. 
Opazovati želimo tudi vedenje delfinov na določenih 
območjih, medsebojne odnose med posameznimi ži­
valmi ter vpliv človeških aktivnosti. Poleg tega načr­
tujemo izdatno ozaveščanje javnosti, in sicer z name­
nom, da opozorimo ljudi na ogroženost delfinov in po­
trebo po trajnostni (iz)rabi našega morja.
V društvu je kakih 20 članov. Znanje in izkušnje 
smo si nabirali predvsem v projektih raziskovalnih 
inštitutov, kakršni so Tethys iz Lošinja (Adriatic Dolphin 
Project), Blue World Institute of Marine Research and 
Conservation (Adriatic Dolphin Project), Cetacean Re­
search Group, University of Athens (Striped Dolphin 
Project), Atlantic Whale Foundation, Cardigan Bay 
Wildlife Research and Conservation Centre.
Članstvo v društvu je prostovoljno in namenjeno 
vsem, ki želijo prispevati k raziskovanju in zavarovanju 
kitov in delfinov v Jadranskem morju. Sestava društva je 
zelo pestra. Poleg študentov biologije, veterine in psi­
hologije so tu diplomirani biologi in profesorji biologije, 
magistri veterine, dijaki ter drugi.
304
ANNALES • Ser. hist. nat. • 13 • 2003 • 2
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 297-307
Progasti delfin (Stenella coeruleoalba). (Foto: T. Genov). 
Striped dolphin (Stenella coeruleoalba). (Photo T. Ge­
nov)
Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ustanovam in or­
ganizacijam, ki so nam pomagala pri naši dejavnosti. To 
so predvsem Srednja pomorska šola Portorož, Akvarij Pi­
ran, Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za 
biologijo Piran, Služba za varstvo obalnega morja, in 
drugi.
Tilen Genov
MEDNARODNA KONFERENCA O EPIKRASU 
(Interdisciplinary Workshop on Epikarst)
Med 1. in 4. oktobrom 2003 je bila v Zahodni Vir­
giniji (ZDA), v kraju Shepherdstovvn, mednarodna kon­
ferenca o epikrasu. Organizirala jo je ameriška nevladna 
naravovarstvena organizacija Karst Waters Institute 
(KWI), katere cilj je izboljšati osnovno razumevanje 
kraških vodonosnih sistemov. Organizacija skuša s po­
močjo znanstvene stroke širiti in poglabljati znanje o 
krasoslovju, kar ji uspeva tudi z organiziranjem med­
narodnih srečanj.
Tokratna konferenca je potekala v kongresnem cen­
tru hotela Clarion Inn. Mednarodni del konference je 
potekal v sklopu rednih srečanj krasoslovcev, z aktivno 
udeležbo svetovno znanih strokovnjakov, kot so dr. D. 
Ford, dr. A. Palmer, dr. J. Mylroie in dr. P. Williams. 
Sicer pa tudi mednarodni del udeležbe ni bil zane­
marljiv. Konference se je udeležilo kakih 75 raziskoval­
cev iz približno 15 držav. Še posebej močna je bila 
ekipa iz Slovenije, s predstavniki biologov, hidrogeo- 
loginje in fizika. Delo je potekalo v obliki strokovnih 
tematskih predavanj, posterjev, razprav oziroma okrog­
lih miz in delovnih sestankov. S pozdravnim nagovorom 
dr. D. Culverja se je konferenca tudi uradno začela.
Jedro srečanja je sestavljalo 18 vabljenih predavanj, 
v katerih so predavatelji pregledno predstavili epikras. 
Skoraj vsi predavatelji so med vodilnimi raziskovalci na 
svojem področju. V konceptualnem modelu kraškega 
vodonosnega sistema so locirali plast epikrasa, opisali 
njegove funkcije in značilnosti. V svojih predavanjih so 
podali različice definicije epikrasa, predstavili rezultate 
geokemijskih in hidroloških raziskav epikrasa, raziskave 
o njegovem razvoju in hidrodinamični funkciji epi- 
kraške cone ter predstavili epikras vsega sveta. Trije 
slovenski raziskovalci (dr. B. Sket, dr. A. Brancelj in dr. 
T. Pipan) smo skupaj z dvema ameriškima biospeleo- 
logoma (dr. D. Culver in dr. D. Fong) predstavili celovit 
pregled bioloških raziskav epikrasa ter najnovejša 
odkritja o epikraški favni Slovenije ter načine in metode 
vzorčenja favne, ki poseljuje epikras.
Udeleženci simpozija smo si v enem dopoldnevu 
ogledali kraški teren z lepo vidnim in izpostavljenim 
epikrasom. Udeležence je terensko delo še dodatno na­
vdušilo in spodbudilo k številnim zanimivim razpravam.
Simpozij je bil eno redkih srečanj, kjer so bili med 
vabljenimi predavatelji enakovredno zastopani tako 
mladi kot starejši, že uveljavljeni raziskovalci. Pred­
stavljeni referati bodo objavljeni v zborniku simpozija, 
ki ga izdaja KWI.
Glede na veliko število udeležencev iz različnih 
držav in njihovih prispevkov je bila tematika simpozija 
primerno raznolika in kompleksna. Osnovni namen in 
cilj simpozija je bil srečanje in povezovanje vseh ljudi, 
ki se ukvarjajo s krasoslovjem v širšem in z epikrasom v 
ožjem pomenu besede, predstaviti izsledke raziskav epi­
krasa ter prispevati k hitrejšemu in učinkovitejšemu in­
terdisciplinarnemu komuniciranju.
Tanja Pipan
DVAJSET LET ORNITOLOŠKEGA DRUŠTVA 
IXOBRYCHUS IZ KOPRA
Dvajset let je že tega, odkar se je skupina koprskih 
ornitoloških zanesenjakov, ki so vsak zase raziskovali 
pestrost ptic na obalnih mokriščih Slovenske Istre, do­
mislila, da bi se organizirala v strokovno društvo. Če­
prav je na trenutke kazalo, da bo ornitologom v zadnjih
305