1927 MATI IN GOSVO-DINJM št.9.
Marija kot mati in sospodinia.
V lepem Marijinem mesecu je prav, da ge tudi slovenske matere in gospodinje nekoliko pomudimo pri nebeški Materi in Gospodinji — našem vzoru.
Ko se šmarnična pobožnost obrača na vse ljudi, velike in male, moške in ženske in jih zbira okoli Marijinega oltarja, imamo matere in gospodinje še prav posebno pravico vprav do neposredne bližine našega vzora, da se ob njem tolažimo za križe in težave preteklosti in dobimo novega poguma za bodočnost.
Po večini vsi šmarnični oltarji imajo Marijo z Jezusom v naročju, kar dokazuje njeno najvišjo čast. Zaradi tega bi pa marsikatera izmed nas mislila, da Marija v Na-zaretu ni imela drugega dela, kakor varovati Jezusa, skrbeti zanj in se je v njegovi bližini prav dobro imela. Marsikatera je že morebiti rekla: >0, takega dela in samo tega dela bi se tudi jaz ne bala!« in marsikatera je morebiti že tudi poskusila, otresti se vsega drugega dela, biti le okoli svojih otrok, druga morebiti celo samo vsak dan in to prav dolgo v cerkvi. Doma je šlo pa med tem časom vse navskriž.
Ne bo torej napak, če danes pogledamo Marijo kot mater in gospodinjo, v njenem vsakdanjem življenju, pri domačem dolu. V prvi vrsti že takoj lahko ugotovimo, da je Marija točno in z veseljem vršila svoje gospodinjske dolžnosti. Dobro je razumela, da prava in resnična pobožnost ne obstoji v sami molitvi, ampak v kolikor mogoče vestnem in točnem izpolnjevanju star novskih dolžnosti. Vedela je, da pobožnost, zaradi katere trpe druge dolžnosti, ni pobožnost, ampak fe njen izrodek. Zato lahko sklepamo, da se je Marija držala pravila, ki ga tudi nam priporočajo naši duhovni voditelji: Najprej tisto, kar je zapovedano, potem šele tisto, kar nam le priporočajo!
Ker je bila Marija, kakor vetno, revna, nI mogla z denarjem najeti poslov in delavk, ki bi mesto nje deiale, da bi se ona vsa posvetila skrbi za Jezusa. Sama je morala delati, zgodaj vstajati, kuhati in pomivati in snažiti, kakor je zahteval vsak dan. Sama je prala in šivala ter oskrbovala sicer revno in skromno gospodinjstvo tako, da je bil njenega dela vesel sam Bog, ki je 80 let bival z njo pod eno streho. Tudi za nas je najboljše merilo pri našem delu, če smo si sveste, da ga vršimo v božji prisotnosti.
»Veselega darovalca je tudi Bog vesel,« beremo pri sv. Pavlu. Četudi to velja v prvi vrsti za dobra dela, ki jih vršimo, vendar si lahko mislimo, da velja tudi za vse, kar tudi sicer delamo, saj vemo, da delamo za Boga. Gotovo se ne motimo, če trdimo, da bi bilo čisto proti Marijini ljubeznivosti in blagosti, če bi bila opravljala Byoje posle z jezo In nevoljo, vsa čmerna in 6!tna, kakor morebiti katera izmed nas. Saj vemo, da tako ponašanje seje prepir in razdor v družini; toda o tem prav nikoli nič ne sušimo v nazareški hišici. In kako bi Jo po-
tem tudi mogli nazlvati »Devica ljubezniva?«
Spomnimo se pa še na prelepi Marijin izrek, ki je bil pravilo vsemu njenemu življenju: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji besedi!« To je bilo torej Marijino mišljenje, to nagib pri vsem njenem delu. Ali si moremo misliti, da bi ob takem nagibu njeno delo ne bilo dobro in bi ne uspevalo? Bodimo odkritosrčne in priznajmo, da bi bilo tudi pri nas, v naših hišah, v naših družinah mnogokje drugače, kakor jo, če bi bil pravec dela matere-gospodinje »Za Boga!« Da bi se vsaka izmed nas vsak dan vsaj enkrat na to spomnila, potem smo iz Marijinega meseca odnesle najlepši sad!
Kuhinja,
Prcpečenec. Raztopi v 4 žlicah mlačnega mleka 2 dkg drožja in žličico sladkorja ter postavi v stran, da nekoliko vzide. Medtem vlij v skledo tri osminke litra vročega mleka, prideni 1—2 žlici sladkorne sipe, nekoliko soli, 5 dkg (za jajčno velikost) surovega ali kuhanega masla; ko se nekoliko ohladi, prideni nekoliko stolče-nega janeža, 1 kg moke, premešaj in prideni vzišli kvas in 2—4 rumenjake iz dveh beljakov sneg, vse dobro z žlico premešaj in gncti pol ure. Ko je zgneteno, ga stresi v skledo, ali pehar, ki naj bo pogrnjen s prtičem in potresen z moko, ter postavi na toplo, da vzide. Čez 2 uri pogneti testo še enkrat in ga razrezi na kose, ki so za pol jajca veliki, iz teh kosov napravi za pedenj dolge zvaljke; vsakemu zvaljku pa stakni konca, ki se ravno dotikata. Iz zvaljkov narejene obročke potem naloit na pomazan pleh a staknjenem koncem navzdol in s hrbtom navzgor, tako da se pokladajo eden zraven drugega, da se napravi iz teh obročkov podolgasta štruca. Ta štruca naj zopet vzhaja, vzhajano pa pomaži z raztepenim jajcem In speci v srednje vroči peči ali pečici. Ohlajeno štruco zreži na kose, za mezinec debele, jih položi na pleh in zarument v pečici najprvo po eni strani in jih obrni, da se še po drugi strani zarumene. Ti pre-pečencl so posebno zdravi za matere porodnice, za bolehajoče na želodcu in za male dojenčke, ki jim začnemo dajati jesti. Neka mati mi je rekla, da so Imeli otroci črevesni katar in da jim je dajala vedno v juhi, v mleku in v čaju tega prepečenca in so prav kmalu okrevali. (Ako hočeš, pripraviš lahko radi slabejSl prepečenec: napraviš ga iz 1 kjr moke, 1 jajca In mleka).
Trejet ali vinske rezine. Odreži prst debele rezine žemlje, jo opeci na mrežici po obeh straneh, zloži jih na krožnik ter polij z vinom, v katerem stopi nekoliko sladkorja. Ko so se dovolj napojile, jih potresi prav malo s stolčenim cimetom. Mesto žemelj vzemi prepečenca, ki je veliko bolji.
Sekanica (haše) iz kuretine. Deni v kozo za eno žlico surovega masla. V njem zavri žličico drobno zrezane solatke In zelenega peteršilja, ko se prav malo zaru-menl, dve žlici drobtin, dobro premešaj in
prideni dobro sesekljanega in kuhanega kurjega mesa (polovico prs in perut, seveda moraš vse dobro od kosti odbrati). ščep majaronovih plev in dve žlici vode alt juhe. Ko prevre, odstavi in ko se nekoliko ohladi, primešaj en rumenjak in postavi kot samostojno jed na mizo.
Špinača z mlekom. Špinačo otrebi in operi v vrelem kropu, urno skuhaj (pri kuhi je ne pokrivaj, da ostane lepo zelena). Potem jo stresi na rešeto in polij z vodo. Ko se ohladi, jo ožmi in sesekljaj. Razgrej v kozi za jajca surovega masla, v vročega prideni pol žlice krušnih drobtin in žficico drobno zrezanega drobnjaka ali zelenega peteršilja in pripravljeno špinačo in jo zalij z nezavretim mlekom toliko, da je pokrita; ko nekoliko povre, prideni še soli in pusti, da vse skupaj še nekaj minut vre.
Krompirjev pire. Skuhaj kakih 5 srednje debelih olupljenih krompirjev v slani vodi; kuhanemu odcedi vodo, zmečkaj ga prav dobro s tolkačem ali leseno žlico ter mu prilij osminko zavretega mleka in za oreh surovega masla ali dve žlici kisle smetane. Na ta način pripravljen je najlaglje prebavljiv.
Krompirjev pire pečen. Pripravi vse kakor prej, primešaj krompirju en rumenjak. V kozi pa razgrej za oreh surovega masla ali masti; ko se razgreje, stresi v kozo krompir, postavi ga v pečico, da se nekoliko zapeče.
Žemljevi zrezki. Zreži 3 en dan stare žemlje na plošče in jih polij s četrt litra mrzlega mleka. Ko se nekoliko napoje, jih zdrobi in jim prilij še četrt litra mleka, v katerega si zamešala eno jajce. Ko se žemlje že nekoliko napojene, jih stresi v kozo, ki si jo znotraj dobro namazala s surovim maslom ali mastjo, postavi jih v pečico ln peci četrt ure. Pečene zrezi na kose, naloži na krožnik ter jih postavi z jabolčno čežano na mizo ali čim enakim. Dalje sledi,
M. R.
Domača lekarna.
Za zadelan kašelj, ki muči letos toliko ljudi, skuhaj sirup iz vijoličinega cvetja, popari liter cvetja z poldrugim litrom kropa, pusti, da postoji eno uro, odlij vodo in kuhaj polagoma s kandisom. Dvakrat toliko kandisa kakor vode. Kuhaj dve uri. Vijoli-čin čaj pomaga za živčne bolečine v glavi. Opari žlico cveta s četrt litra kropa. Muke suhega kašlja potolaži tudi voda starega krompirja, če jo odliješ od kuhanega krompirja in osladiš. Vzemi po žlički.
Za opešane živce in kri. Zdaj je čas, da se pozdraviš, ko zeleni vse in ti ponuja skoraj vsaka trava in grm zdravila. Kličejo te smreka z mladimi vršiči :^Kujiaj me, nastavljaj me s sladkorjem na~sohicu, prevri me na masti. Pij in mažil Domoljub je prinesel že lani in prejšnja leta navodila o tem. Tudi posušeni vršiči te bodo okrepili, če se koplješ v njih. Par pesti prevri na treh litrih vode in zlii v drugo vodo. Če pff koplješ behie in trudne noge v tej močni
r
»DOMOLJUB« 1927.
_§tev, Ig,
izkuhi in jih namažeš potem z mastjo, v kateri si prekuhala vršiče, ti bodo postale noge urne in zdrave. Čaj vršičev, me ga, duh, pozdravi kri, okrepi sluznice in živce in da človeku novo mladost.
In tropotec? Ali ste pozabili nanj sto-kavci in kašljavci, vi, ki imate pljučno mrzlico in zaprta jetra? Ozek ali širok, žličast, ves je zdravilen. Lahko iztisneš iz njega sok in ga piješ vsako jutro na tešče svežega, ali pa narediš iz njega odcedek, ki je, čim starejši, tem boljši. Recept je že bil v Domoljubu, pa naj bo še enkrat. Naberi tropotca, malo rmana, malo cikorije, malo plešca. Tropotca 8 delov. Operi dobro, zreži in stolci les na les, nalij vode toliko, da komaj pokrije in kuhaj v ločeni posodi par ur. Potem iztisni, zmeri vodo in daj, kolikor je vode toliko sladkorja. (Nekateri ga denejo tudi manj, pa prilijejo potem špirita, pa je bolji brez špirita.)
Kuhaj polagoma, dokler ni kakor bolj redek med. Potem natoči v steklenice in spravi na hladnem. Je pozdravilo že marsikoga, ki je bil zapisan jetiki. Pa tudi posušenega vživaš lahko bodisi na juhi ali na mleku.
Tudi perlica (\Valdmeister) čisti kri in krepi živce, hladi notranjo vročino. Kdor si jo nastavi na vino, stori prav, pa tudi čaj je dober. Obkladek perlice na glavo vzame bolečine iz nje in vročino iz tvorov.
Mlado hrenovo in bezgovo listje izvleče vso vročino in bolezen iz udov. Pri vročinski bolezni zavij vse telo vanj, za udnico v rokah ali nogah zavij samo te ude vanj.
Toliko otrok ima slabe kosti, ima bra-morje (škrofeljne) in zatečene bezgavko. Zdaj je mlado orehovo listje; kopiji v njem otroka in devaj mu ga pod noge. Skuhaj mazilo iz surovega masla in listja in maži otroka. Kadar pa naredi črni koren korenino (to ;e poleti), olupi korenino in kuhaj jo na olju, primešaj potom toliko voska, da bo gosto, in maži otroka s tem noge in ves život. To je bilo že od nekdaj krepčilo za slabe kosti. Na Romunskem kuhajo bra-mornim (škrofeljnastim) otrokom orehove loščine. Pravijo, da se jako hitro okrepijo po tistem čaju. Saj je zdravil dovolj okoli nas, samo seči je treba po njih.
Vrt.
Vseh vrst solate, zelje in ohrovt presajamo zato, da se stočijo v glave. Nepre-sajene se bahato razrastejo, a glav ne delajo.
Presajamo v dobro premočeno zemljo. Zalo je najbolje presajevati po dežju, ali kadar je oblačen dan, ali pa zvečer, ker ponoči pade rosa in osveži rastline. Če ni dežja in imamo namen presajati, moramo zemljo dobro namočiti.
Presajene sadike moramo vselej zaliti, ko so prišle v zemljo, da se zablatijo in se zemlja trdo prime korenin.
Razdalja sadike od sadike se mora ravnati po obsežnosti dotične povrtnine. Sadimo tako, da tvorita dve vrsti štirikratno ali pa trikotno zvezo. Boljša je trikotna zveza, ker se prostor bolje porabi.
Da sadimo ravno, potegnemo čez gredo vrvico. Pri jemnnju sadik iz zemlje moramo delati previdno, zato je najboljše, če
se poslužujemo ročne lopatice. Tiste tanke, dolge koreninice odščipljemo, ker se sicer koreninice zavijejo in potem nerodno rastejo. Solatam prirežemo tudi liste, da ne izhlapevajo. Če se poškodujejo lasne koreninice, ki vsrkavajo vlago in redilno snovi, se rastline ne morejo hitro razviti. Prikrajšani listi pa zadržujejo vlago. Presajamo le močne in zdrave sadike. Iz slabotnih in kraljevih ne dobimo nikoli kaj prida sadu.
«	« • • •
•	• ® • • •
•	« • • •
•	•••••
•	s • •- •
e	e s o a e
Trikotna zveza.
Štirikotna z* ozn.
Sadimo tako, da napravimo s klinom jamico. V to jamico vtaknemo sadiko, in sicer tako globoko, kot je stala poprej vse-jana na gredici. Ob strani pritisnemo zemljo s klinom h korenini, da trdno stoji. Paziti moramo, da ne poškodujemo nežnega debolca.
Poleg gori omenjenih zelenjadnic presajamo tudi še kolerabe, karfijolo, por, paradižnike, peso, lahko tudi petršilj in zeleno.
Sala t imamo veliko vrst. Presajamo jo iz tople grede in iz gredic setvenic na prostem. Zemlja za salalo mora biti dobro pognojena in dobro zrahljana. V taki zemlji je okusna in sočnata. V pusti je trda in rada vhaja v cvet. Zalivanje z razredčeno gnojnico zelo dobro vpliva na njen razvoj. Razdalja med posameznimi sadikami je od 25-30 cm.
Glavnato zelje. Razločujemo samo srednjerano in pozno zelje. Sadike presadimo 40—50 cm narazen. Ko nekoliko do-raste, ga okopljemo in osujemo.
Da zelje bolje uspeva, mu odstanjuje-mo zamrle liste. Zelenih listov ne smemo e>dstranjevati, ker se z njimi odstranja rastlinam hrana, ki jo dobiva zeleno listje iz zraka.
Ohrovt je podoben zelju, le da ima nagubano listje. Presajati in streči mu jc prav tako kot zelju.
Karfijola. Ta zelenjadnica je med ka pusnicami najbolj nobel. Zato zahteva nai" več pozornosti in strežbe. Zahteva pray dobro rahlo zemljo in vseskozi solnfno lego. Zalivati se mora zelo obilno. Gnojnica po dežju mu dobro dene. Ko dorasle" ga okopljemo in osujemo. Pri karfijolu je užiten cvet. Ta cvet so bele rožice tesno spojene med seboj in zaokrožene v košat šop. Sadimo ga 40—50 cm vsaksebi.
Kolerabo. Kolerabe lahko pridelujemo vse leto. Med vsemi zelenjadnicanii je koleraba najprej porabljiva. Doraste v 0 do 7 tednih. Glede zemlje ni posebno iz-birčna. Prospova v vsaki vrtni zemlji. Sadimo jo 20—25 cm narazen. Ob suši jo je treba zalivati.
Por zahteva močno zemljo. Sadimo ga v 10 cm globoko brazdice 1, cm narazen, Por so rabi za prikuhe in za juhe.
Pesa. V gorki gredi ali pa na gredicah vsejane sadike presajamo 20—25 cm narazen. Pesa zahteva dobro že v jeseni pognojeno zemljo in solnčno lego. V senci vzgojena pesa zgubi na svoji lepi rdeči barvi in na okusu. Pridelujemo jo celo poletje in v jeseni. Za zimo jo porujemo, ob-režemo toliko listja, da ga za prst ostane in jo spravimo v klet na suh prostor.
MssvetL
Nekoč se je pritoževala žena pri župniku o svojem hudobnem, neprijaznem možu. Preden jc oclšla, je vprašala; >Kaj naj storim, gospod župnik, da bo moj mož drugačen?«
Župnik ji odgovori: »Pojdite demev in postanite svojemu možu boljša žena, potem bo tudi on vam boljši mož!« *
Dobra mati je dala svoji hčeri, ki se je poročila z lahkomiselnim možem, od katerega je imela mnogo prestati, la-!c svet: »Ljuba hčerka, govori s svojim možem včasih o Bogu, vsak dan pa z Bc;'om o svojem možu!«
Vigred.
Ker prihajajo na upravo vprašanja, Ta se dekliški list »Vigred« še lahko naroči, sporoča uprava, da je dala ponatisnili 1. do 4. številko letošnje >Vigredi« in zdaj že lali-ko postreže vsem novim naročnicam. Naročnina kljub ponatisu ostane ista, namrež 25 Din. za inozemstvo 32 Din. Mesečna naklada pa se je zvišala, tako da se ni bati, da bi jo zmanjkalo. Le pridno agitira.ile za ta edini slovenski ženski list!
Obenem sporoča uprava, da je treba mesečno prilogo »Vigredi«. ki prinaša izvirne risbe za ročna dela, posebe naročiti in posebo plačati. To je vendar jasno, (V za 25 Din ni mogoče obojega prejemati. S iein bodi odgovorjeno vsem tozadevnim reklamacijam.
MHBHHi flfll IR IIMIdlHMMMU IIMI'1'I1" 'I i'HI lil
Ženske obleke in rute
v največji izbiri samo dobre kakovosti. Ceno uizke-R. MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", L3UBL3ANA
Marijine
Uboga vdova.
Živela je vdova, ki je bila kljub svoji pridnosti in delavnosti tako revna, da nekega dne ni imela niti skorjice kruha več za svoja dva otroka. Vzame ju torej, dečka In deklico, v gozid, kjer so vsedejo v mah, da bi se odpočili. Naenkrat pravi deklica: »Mama, meni se kar črno dela pred očmi in nič več ne vidim. Nato obmolkne in nasloni gla\ ico materi v naročje. Ta 6e silno prestraši, saj v6, da je od gladu vsa onemogla in bo gotovo umrla. Prisrčno in zaupno začne moliti: »Ljubi Bog, ne dopusti, da bi moj otrok tako žalostno od gl-du umrl!«
In glej, naenkrat je tišina objela ves gozd; nobena ptičica ni več pela, nobena vejica ni šumela, veterček jo umiril svojo sapico in med drevjem se je čudovito zasvetilo. Svetloba se je bolj in bolj bližala kraju, kjer je sedela mati z otrokoma, in so je ustavila prav pred njimi. Sredi svetlobe pa je slala prelepa gospa, ki je izprego-vorila: daz sem Mati Marija in sem prišla, da vam pomagam. Tu v > go®du bo zrastlo toliko jagod, da se jih boste lahko do sitega najedli.«
In Marija je šla po gozdu ter zamahnila z roko, kakor bi sejala. Ko je v daljavi izginila in so siromaki ^opet prišli k sebi, so so ozrli po tleh in glej, bilo je tam vse polno zrelih rdečih, dišečih jagod. Vsi trije so se jih najedli in jih vzeli še deinov s seboj.
Od tedaj niso bili več lačni, ker je Marija tudi nadalje še skrbela zanje in jim je gozd vsako leto pogrinjal mizo s sladkimi rdečimi jagodami.
Škrjanček.
Ko jo Jezus šc po svetu hodil, učil in eudežo delal, je bila Marija dostikrat sama v svoji hišici in je mislila: »Kod neki zdajle hodi moj Sin in kako se Mu godi?« Imela pa je malo pismonošinjo, drobno ptiči-('<>» ki ji je vsak dan prinesla poročila o Njem. To je bil škrjanček.
Večkrat je našel škrjanček, zlasti tisti čas, ko se je bližalo Gospodovo trpljenje, Marijo silno žalostno. In takrat ji je zapel drobno, prisrčno pesemeo — saj veste, kako škrjanček zna — in Marija se je morala nasmehniti.
Kadar je pa škrjanček videl, da se Jezus obrača na pot proti Nazaretu, takrat Ga je prehitel, z največjo brzino preletel P°'j° in travnike, se vsedel na Marijino okno in ji naznanil: »Trilili, veseli se Marija, Jezus prihaja!«
....... in—mmi nji ............................in
H imgarn za mošhe oblehe
se dobro kupi
R- MiKLAUC. „PRI ŠKOFU". LJUBLDANA ......................min iwi mmm
legende.
Ko je visel Jezus na križu, Mu je bil tudi škrjanček prav blizu. Obletaval Mu je glavo in pel svoje najbolj žaloshie pesmice, ker Mu ni mogel pomagati. Ko so Marijo angeli v nebesa nesli, jo je tudi škrjanček spremljali visoko, visoko. Na Marijinem plašču je sedel in ji je pel v slovo. In zato šc zdaj vsak dan visoko, visoko v zraku drobi svoje pesmi Mariji v čast.
Jožkov dar.
Nekje je živel deček z imenom Iler-man Jožef. Vsak dan se je na poli v šolo pomiulil pred oltarjem Matere božjo v cerkvi, mimo katere ga je peljala pot. Bila je pa to prav ljubezniva Marija z Jezu-ščkom v naročju. Pri tej Mariji božji je vsako jutro opravil svojo molitev, vse svoje veliko in male križe in težave ji je potožil, pa tudi vse svoje veselje in uspehe razodel. Vodno pa je premišljeval, kakšno veselje bi neki mogel narediti malemu Je-zuščku, ki ga je tako prijazno gledal z Marijinega naročja. Nekega dne je dobil prav lepo, rdeče in dišeče jabolko od mame za južino. Prva njegova misel jo bila: »O, če bi ga mogel Jezuščku podarili. Ko se je na poli v šolo oglasil v cerkvi pri Marijinem oltarju, je vzel jabolko v roko in ga je proseče dvignil proti Mariji: Marija, četudi ga ne morem podariti Jezuščku, povej mu Ti, da bi mu ga rad, iz srca rad dal k
In glej, Marija se je sklonila, prijazno nasmehnila Jožku, mu vzela jabolko iz rok in ga dala Jezuščku. Ta ga je takoj vzel, se mu nasmejal, kakor se otroci nasmejejo lepemu jabolku in v zahvalo pokimal malemu darovalcu.
Ta dan in vse življenje je bil Jožek presrečen. Prav posebno srečen pa je še zdaj v nebesih: blaženi Herman Jožef.
Tr^di in zmage socialne defavke.
(Predmestna slika.)
Sestra Tadeja prav zares ni imela skrbno negovanih rok, pač pa zelo hrapavo in udelane. Vendar so bile čiste in so vedno dišalo po lizolu ali kakem dragem razkužilu; kajti gotovo si jih je morala deset- in desetkrat na dan umiti v taki razkužilni tekočini.
Toda če je šla po Soteski, ozki in umazani predmestni ulici, ki je vodila iz bolnice v mesto, tedaj ob koncu ulice lahko ugotovila, da bo treba roke z milom in krtačo prav pošteno umiti. Kajti, l.akor-hitro so mali prebivalci Soteske zagledali le belo, zibajoče se pokrivalo sestre Tadeje, so drveli iz vseh koncev in kotov, dečki in deklice, iz napol podrtih hiš, iz zapuščene vojašnice, iz vseh mogočih in nemogočih človeških bivališč, setri Tadeji naproti in vsak ji je seveda dal roko. Te pa so bile na tako čudne načine umazane in lepljive, kakor je pač le mogoče v Soteski, najbolj razvpiti ulici celega mesta.
Če hočemo pa biti pošteni, moramo priznati, da so v tej ulici stanovali tudi dobri in pošteni ljudje. Bili so to največ taki, ki so imeli veliko število otrok, a malo število posvetnega premoženja in zato niso bili v najboljšem razmerju z bogatimi hišnimi posestniki v boljših mestnih okoliših in so si poiskali pač skromna bivališča tam, kjer so jih upali najti.
In tako je v Soteski kar mrgolelo otrok in pravi mačji koncert se je razlegal iz hiš in vež, oken, kleti in podstrešij. Tako je bilo tudi mogoče, da je imela sestra Tadeja največkrat številno spremstvo, cio dva ducata kuštravih, umazanih in ušivih glav broječe.
Vsakega izmed množice je poznala; Saj tudi ni bilo niti enega med njimi, iti bi ne bil že kdaj, ob katerikoli bolezni deležen njene pomoči. In bolezni je bilo v vsega (iiugega tako rovni Soteski vedno dovolj. In Soteska je bila že od nek laj torišče socialnega dela sestre Tadeje. Tve-ba jc bilo obvezovati rane, negovali bol'ie otroke, streči bolnim ženam, kopati dojenčke, ki so jim matere umrle, pa tudi pomagati zapuščenim dušam in krepko se bojevati z umazanostjo, grehom in hu 1 > bijo. Pa je sijalo solncc dobrote ia ljubezni sestre Tadeje nad dobrimi in hudobnimi in je deževalo dobrih njenih nasvetov, tolažil, svaril in prošenj pravičnim in Vi-vič dm. Seveda pa jo bilo teh zadnjih \ Soteski največ.
Sestri Tadeji je bila Soteska njiva, na katero se da vsejati mnogo dobrega zrnja. Svesta si je bila, da bo bogato obrodilo, četudi ona ne bo dočakala žetve.
Otroci so bili pač njeni ljubljena. »Sestra Tadeja , »teta«, »mama«, so klbali in kričali vse vprek in če se je le pokazala na ulici, jo je spremljala cela procesija. Saj so pa tudi vedeli, da nikoli ne pride mednje praznih rok. Široki rokavi, v katere je skrivala roke in menda brezdanii žep njenega nagubanega krila, so imeli vedno neizčrpno množine samih dobrot.
(Dalje prihodnjič.)
Otroška ljubezen.
V industrijskem kraju je bil misijon. Na dan, ko je bil določen za spoved mo-Ikim, je že zgodaj zjutraj stala v vrsti med
tamimi moškimi 14 letna hčerka tovarni-kega delavca K. Opozorili so jo, da je danes določena spoved samo za moške, pa Be nI dala odpraviti. Tudi spovednik jo je zavrnil, ko je prišla na vrsto, pa je jokaje prosila: »Za mojega ata sem prišla, ki noče priti t« In je opravila spoved in je prejela gv. obhajilo — za očetat Ali je kaj pomagalo?
0, pači Drugi dan že ob štirih zjutraj je stal oče v vrsti pri spovednici med samimi ženskami.
In od tedaj je sreča in mir v tej delavski hišici.
Šmarnfce.
Kdor hoče ljubke in dišeče šmarnice najti, jih mora pazljivo iskati, ker se rade Skrivajo na skrivnih mestih v gozdu. Po-elušajmo, zakaj to!
Ko je ljubi Bog vse cvetlice ustvaril V njih najrazličnejši krasoti, je vsako Vprašal, kje bi najrajše stanovala. Pa so si poiskale tihe doline, solnčne travnike, ^domače vrtove, suha ali vlažna mesta po-Vsod, kjer je bilo solnce. Cvetlice so Jiežne stvari in ljubijo toploto. Seveda so
Ea nekatere želele tudi na visoko, da bi ile solncu tem bliže; zato so se naselile na gorskih bregovih brez strahu pred vetrom, Zato popotnik najde tudi tam pri-Ijazne p®zdrave iz božjega vrta. Pa tudi Onim spodaj je bilo po vrtovih in travnikih kaj všeč, le v gozd niso hotele, ker Iflm je bilo tam presenčno in prehitro temno. Ker pa se niso hotele cvetlice naseliti v gozdu, so se tudi vse ptičice izselile, saj jim je bilo dolgčas, in so odleteli tja, kjer so bile tudi rožice, Tudi metulji, hrošči, čebelice in čmrlji niso imeli obstanka v gozdu in so odleteli in odbren-fcali tja, kjer so bile gostoljubne rožice. — Tedaj pa se je gozdu zatožilo in postal je Se bolj temen kot prej. Tako lepa je bila prej preproga po njegovih tleh, zdaj pa je ostalo med zelenim mahom samo še par belih, rjavih in rdečih gob. Prijetne vonjave in ptičjega petja pa je najbolj pogrešal, Ubogega in zapuščenega gozda so se usmilile šmarnice. »Pojdimo,« so rekle, »in poskusimo! Morebiti se pa da tudi v
Siozdu živeti. Gotovo nas bo gozd z vese-jem sprejel. In med mehkimi blazinami njegovega mahu bo prav toplo in prijetno.«
In so šle. Gozd jih je z veseljem 5n livaležno sprejel in razprostrl veje drevja ln grmovja čeznje, da bi jih ljudje prehitro ne opazili in ne odnesli in bi bil potem zo-pet sam, tako sam. Kmalu so se povrnile tudi ptičice in hrošči in metulji. Dober zgled naših šmarnic pa je privabil še mar-V
sikatere druge cvetlice v gozd. Toda šmarnice so bile prve in zato so prav posebne gozdove ljubljenke.
Kaj nai se igramo!
Vidim, vidim ...
Igralci sede v travi. Eden (prvi) si na tihem izbere barvo na katerikoli reči v bližini. Potem prav: »Vidim, vidim nekaj, n. pr. rdečega.« Drugi po vrsti ugibljejo tisto reč. Kdor je uganil pride zdaj na vrsto, da si izbere barvo, drugi ugibljejo.
Slepa krava.
Igralci se drže v krogu za roke in sc med petjem kake znane pesmi pomikajo okoli (v koraku, ali v skakljanju). V sredi stoji igralec z zavezanimi očmi in s palico v roki. Ko s palico potrka, se krog
ustavi ln »slepa krava« poda palico nc. komu v krogu. Ta palico prime in da od sebe glas, ki ga kolikor more prenaredi Če ga srednji ugane, zamenjata s prosto! rom, drugače mora še vnovič ugibati,
Usanke.
Katera ura nima koles? .
(•euDups)
Les, platno vmes, živa raca, železen
(•B3I[Z 'JJ3A0I3 'pid 'ezi^j
klun.
Pri nas imamo en žep boba, pa ga vse-jem do božjega groba.
Štir' noge imam, pa ne morem k vami kdor pa hoče jesti, k meni mora sesti, (Miza.)
Kdaj je volk tako tulil, da so ga vsi ljudje slišali?
( ijfjBq JA0]30N A)
Kaj je Marija storila, česar druga mati ne sme?
("e|i[oui aj buis BjiafoAgi
Ice - rožice v gozdu.
In še ni konec razposajenosti! Danes so se pa spravile v hladno senco temačnega gozua. Prvotno, nežno, pomladno zelenje je že potemnelo, mračno je v gozdu. Pravkar je nehalo deževati in stric polž so se podali na pot, na dolgo pot. Mimo pravkar zraslih jurčkov ga vodi pot tam po obronku gozda. Toda ni prišel še daleč in že je padel v roke našim razposa-jenkam: vzele so ga na piko in zdaj ga dražijo, da se kar cedi od ieze. Ena se je kar na kolena spravila predenj in Ra draži. Druga mu moli rogovilice in seveda gotovo govori tudi tisto znano: >Polž, polž- pokaži roge, če ne ..Tretja se je spravila kaj na visoko! Z vrha posiavnega jurčka nagaja ubogemu polžku. In zopet druga — noge so jo začele boleti — se je vsedla na potrpežljivega jurčka in od tam opazuje strica polža, šmarnica se sicer nič ne udeležuje splošnega nagajanja, ker je ptedobra — le berite njeno povest tamle zraven —; tudi zvončnica noče sodelovati. Vijolica, ta plaha cvetka, se pa polža zares boji. Le poglejte jo, kako od daleč, izza drevesa kuka in kar pripravljena je, da hitro skoči nazaj za drevo če bi pretilo kaj hudega. In metuljček tudi le zdaleč ogleduje junaka polža. Pa je res ju-
nak! Kljub vsemu nagajanju ves čas, kar ga gledamo, ni skril svojih rogov. Ali veste zakaj?