Št 46.
Y Gorici, dne 15. novembra 1895,
-^-^~—                             .....-.  — -— :~-u-
Tečaj XXV.
,Soea"
izhaja vsak peiek o poldne in velja  s  prilogo   ..Glipiillrtkl Lilf vred po poŠti pn-jemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto.....kW. *-W,
pol leta......2-2D,
četrt leta       .....1-10.
7a  tuje   dežele tolifco več.  kolikor je vetja poštnina. Delavcem   in   •Irn^iiu   manj  premožnim   nnvnn   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravnislvu.
..frliirec"  izhaja   vsakih 14  ilnij  vsak   drujti torek  in velja za eelo leto 80 kr.
„GospoAarsfcl Ust" izhaja in se prilaga vsak mesec v ob-sr»u 1« strauij. Kadar je v petek praznik, izideta IMa že v čelrtek.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .NMAIICE* plačujejo se za polstnpno petil-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7   .        .       ,      *   ,
G   »        ,       ,      3    ,
Večkrat — ,,o pogodbi. — Za večje črke po prostoru, .osamiene številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulic. in v šolski ulici, v Trstu pri Lavr^ncicu nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Fonle della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj so uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Soče». — Neplačanih pisem urc.Smfilv« ne sprejema.  —  Rokopisi se no vračajo.
Uredništvo in upravnižlvo jo v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni  uradnik   Andref Gabracek.
„ Bog- in narod!"
Župan brepjski Kadenaro
(Nadaljevanje *).
1'rn-liZtViiiiji' /#/•/«•.
Lengie Ivan. 50 lil, iz Ure/. N.i predsednikova upr.e.uija odgovarja boje.,- in nedoločno.
Kml. j<1 |»<"i poravnavi pripdznid vst* zneski*, ki *«» med dohodki; -.tara*>iuo pik da so rekli: ako jih ni V polirj.il, iuj jili pa polirja. (Zares modri sL-rašine! Vr.) Tudi ni' v«'- nič, ali j'' K. govoril Se o drugih stro-kih. O dolgu Ani .Spnl.id je K. govoril, u i. \*%\. jo reki), da ji- dt»)r' /..• plačan. -• Nit-' m- ve, da hi ime! (Ja^parul od «»I»«"-iiit* terjali IVO 1*1.1. za sirk, saj jed..! delavcem d v it a r j a, - - Kad. je račune ivs vedno preiil.il, ati nikiio jih ni pregledoval, ker smo lun vsi zaupali. Kad. se ><• zavezal pri poravnavi plačati vse. Silo um ni delal nikdo ; da, njegova liri ji- pri'da prosil, nas -e naredi pogodba. \>t v hi^i -o jokali; tKiiiilil si- nam j*-, Obljubil ii.tm te rado-v oljno, da plača vse,   kar ji'   občim   naredil
škode.          PolnillO    Z.I    seje    jr    priča    vodilu
il'ihit.1. h- o P.ukar.u ve, da nI dobil.
Prečita si- z.ipNuik izpov« -di li.ikar.jow: t »i ji» zapazil, da v raiiinii za I. Isv.i. ni bito poljskih glob. Župan jr odgovoril, tla je p oz a h i I n.i nji'. Za seji,- ni prejel onih •i gld.: pobotnico je Kadeiiaro ponaredil. l'n   poravnavi   še   le  je   sprejel   »»d   K.  la
ZlieSek.
((Hi l1, pop. m-preliva »luaviiiu«, n.i-d.lijlljr  M'  piipidillli'.)
tlii \.\ tin otviii''! ji» picd-ednik razpravo s |iiii'n
liir/,ni* Anion, J-s 1»*» si ar, Up*\w v llrikfinju, zaprihcž"!!.
i'. Ali rk1 lnii iiiiv/an"' pri pregledovanju iMeiina no to/hi na »kr. pl.i>-.ir»tv.i. in uli v o spominjalo poholuiie župnika Kranji-a. da j*- hila poplavljena r
1'rii-a. PopravIjeiia j«1 bila pri be.-odi ,r.'Z"   ill   iz  '.i je  hila  lUlfejella  »i.
V. Ali so je na prvi pogled spo/.nala ponareilha '<
Pri Ca. Da. ludi .milo je hi!» dni-jrai"1!!«.
Pr. Kaj ste storili, ko sle t.pa/ili pn-pravtji.-iie številko ?
P rit: a. Šli so klic.:1 /upnika, in ko je prišel, je potrdil, da je on napisal potuitiiu-n »z a"  in ne  .e o z« ter za 3 iti »;* •', j,'!((.
P. Kaj je reko! Kadenaro na to.
Prič a. MolCal jo.
P. Ali ste. pn.yk'did tudi raeim in kaj sto našli  v istem V
P r i F a. Pa. Hi!=> jo »Siim/,-ho H L.\.
(PreiUeduik ra,'!.«i.M porotiiikoir, da je liilo ves uknji/.eitn \ ra/ka/n •*, ^!d,. a Kadenaro jo ta znesek poleni v .', poia.-.nil. Tudi dolnje uvrstil kot |in> -Id., puh.d»i:ni pa da je uniči!.)
P. (priri). V raeiinu so piimaiijkovale upiarane kazni poljskih pr>-topkov. Aii -.to prasaii Kadonara. kam -o primer
Priea. Jo/ef Piakar je tiprašal Kade-nara o tom. On jo rokol, tla ji nanit nil vse skupaj uvrstiti v prihodnji itroraeiin.
P. Kak.) je bilo s pohotm.-o. katero je podpisal Kadenaro n.une-to Hakarja'r
I'rii-a. Ko je Uakar >:apa/.i! suvo pohotnim za -f pld„ npra^al jo Kadenara. ktio jo podpisal nje^a: odgovoril jo Kadenaro, i\a on. a denar da je dal njegovi /.eni. Ker je Piakarjeva iona zanikala spn-jem -1 vM., je hote! Kadenaro izplarali mu, p.s ni hol.-l sprej.-ti denarja, slednji.'1 pa je sprejel vslod prijrovarjanjii družili.
J'-   Ali   so   sprejeli   dinar   ludi   dni-jri
Tiaka „Goriika Tlakama A. Ganričak" (odgovoren Josip Krmpolič).
stai
P i
zevali.
"'•i.   Mouda da. k»r so ni>o priio-
f         P. Ali ste bili  prieujoe   pri    pregledo-
vanju računov in s,t,. zapazi[i primanikljar, posebno ltM>-f!,1. za Vazaea, oduosiio ali Ar zapa/ali prebiUk P'>1  ^Id.
I' r i č a so no spominja.
P. Kako ie liiio s svofb 1Kh.» gj.j., /.-, kaloro jo Kadenaro prod.il .lorš«'lu ,|rva ;,, do! v dohodke 8t)0 ali '.MH1 [.-Id. Ali sle j?a nprasaii o leni pri proraftinti? • Pri Ca. Kadenaro je prej molčal in slednjič del v proračun,' ker da jo baje sprejo! denar le zadnji čas.
P. Ko ste končali  račun, ali se je zavezal Kadenaro vse  plačati  in ali je hi! vse R^es dolžan plačali? **       Pri ča. Da.
P. Kadenaro trdi, da je pozabil deli v račun več računov, katere je plačal, n. pr. H6 gld. Gašparulu za sirk, ali veste kaj o tem?
P r U a je nekaj slišal govorili od drugih slarašin, ali gotov ni.
*) Tričetek in obširno prcsli&uije obtoženca je objavil zadnji .Primorce*. Za posebne naročnike ,s o če" smo ponatisnili vse to v prilogi. Uredn.
P. Ko se jo zavezal Kadenaro plačali ohi-ini do!^r, ali je bil v to prisiljen, oziroma ali sf je zavezal kol dolžnik, aii v strahu pred posledicami tor ali j««-^ v resuiei vse dolžan.
Priča. Kadenaro je na vso pristal radovoljno.
P. V računu mej dohodki je lilo ludi :!.'» ^'Id. /a ii/.ilniiio. Ali slo vi plačali svoj del oziroma koliko sle bili dolžan.
Priča. Plačal nisem, a bil sem dol/an menda 10 »Id.
Pr. Ali se spominjalo mi :il »Id. iia^i-parutu plačanih iu onih Kramarju. Priča ue ve.
I>r. T.iukli poslavlja na pričo nekoliko uprašaiij ^ieiie obr.iiuiia s Jvailenaroin, kje da ..-n ffu naredili in ako jo i«i' navzoč jili obr.ičunu ludi Kadenaro,
Zagovornik slavlja Se več uprasauj prii i, da so Iu >lv.iri, na kaloro se obtožnica no ozira, in so več civilne naravo.
<)b dol/, on oc voli, dajo Lazar na nji'/a jezen. Iladi lerM da »a hoče ugonobili, ker jo večkrat kaznoval nje,;ove^a očol.i. Kar je govoril, da ni nič ros.
Dr. Tri Mer zeli izvedeli, kako jo bilo z <>no puhi.'tniro iS »Id. o.l kobariiisko^a di kana pelciuela, kaloro jo sjiisal iu podpiral Kadenaro .-..in?
P r i V a. Ihto je spisal sam Kadenaro. Ko se je to lijiiiiu upadlo, je dru»i ilau plačal dekanu dol;,- :.( pokazal iijo»ovo pobutnii o.
Dr. T u n k I i pr.iši pričo, ali je res, da je pljuval proti Kadoiiaru, kar pa priča vanikiijO.
J Vi« a Anton <i as p a r ti I i/, l!rc»iiiju :i.*i !el slar, zapri«eži n, odgovarja ua predsednikova uprašaiija deloma v Hiuislu Lazarja. P. Mi vam jo znano kaj »lede :il »lil., k dere je opisal Kadenaro koi va>'o nplačiloV Priča. Da. plačal sem (o svnto po narejenem računu.
P. Ali jo tudi Kramar b-daj plačal. Priča. Pozneje.
P. Ali je Kadenaro sam nakazoval vse broške. Ali je res, da vam jo plačal Se 110 »Id. za sirk delavcem, kdaj iu zakaj sle toliko ča-a čakali na denar.
Priča. Da mi jo plača!, je ros: plačal je I. iN'.*!., a lako pozno radi te»a, ker sva imela jaz in Kadenaro niojseliojne račune in -va proračMiiavala skujiaj. Jaz sem kupoval v njegovi šlacuni potrebne reči. a z dni»e >tr.uii pa sem delal kot voznik za županstvo. P, Koliko >te približno zaslužili pri » . rini od poprejšnjih lol.
Priča. Morajo bili pobotnico. Pr      Ali    «te    .lajali    Kadeii-iru    sproti pobolc :e.    iu    ali    ste   dobili   \,7   »Id.   za J Menic.
I            .nča   Da.
j           P.   Z.ikaj   nista   precej  obračunavala s
j Ka;!e|iaroui ?
!            Pri č .i.   Ker ni bolel   tako   Kadenaro.
!            P. Aii poznale   m-ko Ano .Spulad in je
li   res.   da ji je  Kadenaro   plačal  H«)   »Id.?
Priča. Njo poznam, a »ovonli so tako,
da Ji > pl.ičal.
Dr. S a n ?. i u omeaja račun dninarjev iu upraša pričo, kilo ji: plačeval dninarje? Piiia !e»a ne zna. Kadenaro imenuje Josipa Paluba. P. Kako sd.- se po»odi!i s Kadcnarom, ko sle-našli primankijajii TiK) »Id.
P r i č a. Zavezal se je dubrovoljno piačati.
P.: AliieKadeii.no predlagal v pre»led račune vsako leto? Priča. Da.
P. Ali .-le šii  preidedavali je? Priča. Ne jaz in tudi dru»i no. P.   Vi   ste   izjavili   pred   preiskovalnim .-odiiikoin, il.i sle imeli strah prod Kadenarom. Aii je to res?
Priča. Da. (Predsednik je dal prečilali na tu zapi>nik, v katerem se navaja, da so so nbčinarji res bali Kadonara, ker je imel moč v svojih rokah, kajli bil je župan, tajnik in obhodnik. Di! je ludi hude jeze). Priča pritrjuje temu.
Kadenaro p rasa, katerega je kdaj udaril?
Prišla je na vrsto priča župnik Frančišek .Kranjec, 11 let star, kateri prisežen izjavlja, da jo bila breginjska občina dolžna cerkvi iiO gld. Glede pobotnice za leto 1S93. izjavlja, da jo jo naredil za 3 gld. in toliko tudi sprejel. Pri pregledovanju računov, kamor je bil poklican, je spozna! svojo pobotnico in tudi to, da je bila popravljena, to je iz besede »za* je bilo narejeno „čez* in iz številke in besede tri pa „šest*. Na predsed-kovo uprašanje, ali je bil navzoč, tudi Kadenaro in kaj je rekel, odgovarja priča, da je Kad. izjavil, da ni imel namena slepariti. Predsednik veli, da je Kadenaro rekel, da je bila občina dolžna 100 gld. Priča lemu oporeka in naziva Kadonara za lažnjivca, ako to trdi. Predstilnik je npraSal  Kadenara, kaj  pravi
n." lo, na kar odgovarji', da je bilo županstvo i dolžno župniku KM) gld. on pa cerkvi UK) gld.
Pr. Ali slo plačali (j. župniku :l ali O gld.?
O. <5esl!
P. zakaj slo tedaj popravljali račun?
P. jaz nisem popravljal računa. Ko so n>e zaprli, so delali •/. računi, kar so boleli. (Smeli.)
P. kako lo, da so naftli vse polnilnice, lo to ne? Preiskovalnemu sodniku sle rekli drugače nego danes Irdite, namreč, da ste jo zavrgli. Dr. Sanzin želi, naj se predoči ubdolJ.eiiiu več odslrižeiiih polnilnic, iz katerih je razvidno, da ni imel ž njimi pnSIe-nega namena, lorej, da je bil vslod tega zmožen popravili (udi pobotnico, o kateri ko. govori.
Ker je obdolženec trdii, da on ni uničil pobotnico, je dal predsednik prečilali zapisnik preiskovalnega sodnika, katerega je Kadenaro podpisa! in v kojem izjavlja, da jo sam zavrgel pobotnico; na to jo jirods. upraSal ubdolž.: kdo je lorej uničil >/o|io!itico? Dal jo prečilali tudi zapisnik o poslrižeuih pobotnicah, v l.alerom izjavlja Kiilenaro, da jo ros odrezal p idpiso po pregledanji, a In radi uzioka, da so ne bi govorilo o lom, da jih jo mi podpisal, Polnilnico pa so bile v resnici pravično. Pr. Torej kdo jo popravil račun in pobotnico ». župnika?
O. .laz. no. Dokler iioni živ budeul trdil, da sem plačal v rcaiici ;';e:d, a ne '.] »Id. Nu predsednikovo iipraSaujo, koliko je plačal poprej nbroslij na lelo, odgovarja obd., da vodno kost, a priča dokazuje, kako je dobival obresti iu sicer na lelo In II gtd. Predsednik je poklicni ludi pričo Lazarju, ki jo Mipel potrdil, da je bila pobulnicu popravljena, a slednjič, ko je vlovil v zanjko ludi obdolž. ter priznal, da je uničil polnilnico. Na uprašanje predsednika, ali je bil Kiidenaru res lako dobrosrčen, da je razdeljeval siromakom kol globo uplačani denar, priča (župnik Kranjec) ne zna lega, na kar upraša vse Sliri pričo ukup, ali one kaj znajo o tem, kar s o p a v. n v. i V a 1 e. P. upraSa župnika, ali je ros sprejel pozneje še i20 gld. iz blagajne, kar priča potrjuje pregledajo pobotnico. Obdolženec opozarja predsednika na datum pobotnice ler veli, da je isti tudi popravljen in kakor je popravil župnik oni datum, da je tako popravil tudi ono pobotnico. Župnik pregleduje pobotnico (vrhu 3l) gld.) in dopušča, da je dalum popravil, zanikuje odločno pa, da je popravil ono pohluico •'> gld. Obdolžence spominja, da ga je župnik I. 1S'.KI. tirjal za 1U0 gld. od 10<» gld. že. plačanih, torej da je znamenje, da se lahko zmoti. 'Župnik tudi temu ugovarja iu pojasnjuje, vin je tirjal Kadenara za Krti gld,,   katero je bil on dolžan cerkvi.
Predsednik je dal prečilali zapisnik učitelja S t r e s a iz Prekinja, v katerem se navajajo nekatere nerodnosti »lede kupljenih knjig za šolo v obč. razkazu, kjer je popravljeno več številk, in je kotislaloval predsednik, da so zaračiinjeno nekatere kupljene knjige dvakrat; čemur je ugovarjal obdolženec. (Tukaj jo bila pretrgana seja na 1() minul,).
Prišel je na vrsto dopis breginjskoga -županstvu glede računov za tretji cerkveni zvon, kateri je bil kupljen I. lS7:l. Iz istega posnemamo, da je bil zvon proračunjen na tsoo gld., a strošek razdeljen na 11'.) posestnikov v znesku 1 isti gld., vendar pa so jo v isto svrho izterjalo iMOO gld. Dolg so plačali vsi razam dveh; Skale je imel plačati po razdelitvi le '.I gld., plača! pa je v resnici Kadcnaru 50 gld., drugi pa je plača! MO gld. Torej od 1. Ls7:». naprej sla figurirala ta dva v letnih proračunih kol obč. dolžnika; ko sta dolg plačala, pa jih Kadenaro ni uvrstil v tekoče dohodke, ampak j« trdil, da ga je pristei k računu o zvonu, inejlem ko k temu ni bil uračunjen.
Predsednik (slovenski) pokliče pričo L e u g i č a in ga upraša, kaj zna povodcu" o tretjem zvonu, kdaj je bil kupljen, ali je bil precej plačan in kako se ga jo . plačalo ? Priča pojasnjuje in izkazuje, da se je troSek razdelil mej posestnike, plačali so baje vsi razun dveh; kako se je dobilo več denarja, nego jo bito proračunjeno, tega ne zna raz.-lolmačili, ker je delal račun tajnik.
Dr. T r i 11 e r upraša pričo, kako je do tega prišlo, do so občinarji plačali prvič 1480, drugič 800 in tretjič 101 gld., česar pa priča ludi ne ve, ker da je tako zračunal obč. tajnik. (Predsednik odloči, da se ima poklicati tajnika kot pričo in upraša Kadenara, naj bi on stvar raztolmačil, kajti on jo gotovo najboljše pozna, na kar izjavlja K., da je to menda tajnik zmešal.
Pred. Na kaki podlagi je imel plačati Jože Školč 50 gld. za zvon. Ali je bila še kaka druga pogodba. —
Priča: Se ne spominja.
P. —- Pbjdšnjujo zgodbo o zvonu 1. 1873. in kako se K. opravičuje na — zgubljene račune. Prečita se dopis breginjskega
županstva, ki pravi, da ni nikakili računov o zvonu; ako so kdaj bili, jih je sam K. po-skril ali uničil. Sicer je K. povodni Andreju Toiikliju, da je zvon bil plačan in da je se nekaj ostalo.
Pozove so Andr, Tonkli: Ve natanko, da je zvon bil davno plačan in da je denarju se ostalo. Čistega računa pa ni bilo nikoli, do letos. Našle so se bukvice, kjer so bili zapisani vsi dohodki od »prcgrajale."; učil olj Stres je po njih naredil račun. — Dva ohčinarja slu ostala dolžna; plačevala sla obresti { ali ko sta plačala, ni bilo lega v račmm. — ltioili je res ložil občino, n le za 10 gld., katere je pa K. plačal z denarjem od »pregrajale*.
Zapisnik Ferd. H o žica pojasni, da je plačal trikrat t G gld., a K, mu ni dal pobotnice; dolžan je bil se 20 gld., a nikdo ga ni več terjal. Pri pregledovanju računov so videli, da onih 30 gld. ni vpisanih; takrat j« doplačal .še iiO gld, uprav. obč. Hnrjaučiču. - Kad. prizmi, da je prejel obresti in kupilul.
Priča 77-lolni Skole pravi, da je dal županu na račun „progri\jalc" r>0, 1«» in 7 gld,, katerih ni nikjer v računu.
Priča Ur ha n'č i č, Fr. v Kobaridu pravi, da sta ros kupila z Miklavičem Fr, dUi se» zenov drv, n cene so no spominja,
Dr. Tri I ler: Ali nislo ' kupili ludi nekaj odpadkov V
Priča U.: Da, dva voza xu 10-1 i! gld.
Dr. T r i 11 e r; To sem bolel vedeli, |<of ludi leh ni v računu. - Kadenaro pa no ve nič za vse lo.
Priča ('', u s i n Andrej: K, je vedno trdil, da ostaja denarju. Nlarašino smo pri proračunih vedno upraSali, ali so plačani davki, ker to bodi prva skrb: dolga nočemo, če treba, povišajmo »loklado. Ali K. jo odgovarjal, da toga ni treba, ker je vse plačano.
P. — ('Itijlo IC, vi sle nasprotno trdil, da slurašine niso hoteli povišal doklad.
Priča: Ni res! Mi smo boleli, a on je govoril, da tega ni treba*
Priča ve natanko o d r v i h, ker jih je sam skladal. Htlo jih je 2(51 seženov; prodal jih je po 5*515 gld. To mi je K. sam povedal v obč. pisarni. Knako je razglasil naslednjo nedeljo pred cerkvijo.
Kad.: Ni res, po 5'35. — Priča: (zmaje odločno z glavo): Ooo! to pa že ne!
P. — Razloček v škodo občini znaša torej 52-80 gld. — Je že še drugih prič, ki isto potrde!
Prečita se zapis. Jož. Raka rja, ki izjavil, da je pred cerkvijo slišal oklic cene G'55 gld.; isto je K. povedal v seji, kajli liiio je sklenjeno, da ceno d r v m o r a j o potrditi občinarji. — Iznenadil nas je dolg 100 gld. Martinu ("'.eSornju. K. je trdil, da ga je porabil za plačilo vrta, kjer so je zidalo župniščo. Ali vrl se je plačal z občinskim denarjem, kar ve dobro ("'tišin. — Navzoči (lušin lo potrdi, da je namreč vrt. plačal on, a denar mu je dal K. i/, občinske blagajne.
Zapisnik Jož. (''e.šornja pravi, da je bila cena za drva rr55.
Dr. S a n z i n Čušinju: Vi sle bih pri drvih. Ali so delavci dobivali dnine ali tudi blago.
Oušinj: Dobivali so le denar; blago so kupovali po svoji volji.
Prcds. pokliče Gašparula, ki je prejel I0i gld. za sirk; nastane dolg razgovor; iuv svetlo pride, da delavci so dobivali od občino le denar. Kad. se sklicuje na Gašparula, da ga je on opozoril, da manjka 104 gld. za sirk v račun, (Splošna živahnost). — Na to izjavi K., da opusti lo zahtevo, ker uvidi, da tega zneska nima terjati od občine.
() u S i n pravi dalje, da je slišal o dolgu Ani Špolad, a da je bil tudi plačan, — 50 kr. za seje je dobival.
Pride Kadenarova priča Fran Š k v o r iz Robedišč. Ta je slišal pred cerkvijo, da je K. razglasil prodajo drv, a za ceno ne v e.
Pred s, opozarja Kad. na to njegovo pričo, ki ničema ne ve, čemu jo je pripravil v Gorico ?
(Ura S1/, zvečer. Obravnava se za ta večer pretrga).
(Torek predpoldne).
Navzoči vsi pomniki. Poslušalcev jo bilo precej. Predsednik je olvorii razpravo ob 93/« ter poklical vso priče, katere so bile poklicane za ta dan. Bilo jih je 9. Najprej je bila zaprisežena priča Martin Uc-šornja, kmet iz Breginja, G8 let star, ter izpovedal na predsednikovo uprašanje, ali je res on posodil občini 100 gld.. da je lo resnica. Posodil je pa denar v Kadenarove roke in od njega zahteval povrnitev.
Pr. Ali vam je Kaden. povrnil denar in koliko vam je plačal obrestij ?
Priča. Denar mi je povrnil, a obrestij plačal G gld.
Predsednik pove priči, da je povedal preiskovalnemu sodniku, da je sprejel 7 gld. obrestij,  na kar  reče, da se dobro ne spo-
minja. Na uprašanje, kolikokrat je dobil pln-čano obresti, odgovori priča, da lo enkrat, Iver so obresti zarncunjono dvakrat, uprnAnl jo predsednik obdolženca (Kailcnava), kako torej raztolmnči to.
O. Ker som priči moral denar povrnil! isto leto (1HMM.) in kor jo imela občina potrebo, som plača! Iz svojega Bepn to s vol o in si potem *,nrv..utnil obroBli koncem lol a 1890., ko jo bil Ludi sklenjon obelimki račun za oho loti. (Predsednik jo dejal, da jo ro.n lako, loroj da se bilo obresti opravičeno dvakrat •mrncunjonn, lo lo ni bilo opravlčonn, da ni imel Kadenaro dovoljonja od Btnmslii-stva za lo svoje posojilo),
Priča H o r j a n č, i č, Jožef (sedanji bro-ginjski župan) upraflun, ali Jo bil navzoč pri podpisu Vazacovo pobotnico. mx 702 gld., oziroma ali jo videl, da jo Kadoimro Izplačal lo svolo Vnziuni, izjavlja Blcer, da jo podplual pobotnico kol priča, u se no upoininja, da hi videl izplačanje denm-ja, Hploli ni povedal nič posebnega tudi na OHlnln uprasimja gloiii^ obč. računov in primankijajii, dohodkov uli stroškov, kakor tudi glede Kudoniirovo obvoze, da vso poplača. Dr. T r i 11«i- upi-usa pričo, (ki jo bila lela 1873. obe. iduraflliia): kako jo bilo h plačevanjem zvona, koliko no Jo nabralo denarja iu kdo ga jo nabiral V u predse d ni k: uli je Kadenaro polagal račun o sprejetih donarjih za zvon, kujtl on loh denarjev ni doval v tekočI račun, ampak, kakor trdi, v pouolmi račun, katerega jo zgubil,
Prič, a odgovarja, da jo ilonur za zvon pobiral najprej tedanji župan Jakob Tonkli, polom Kadenaro kot njegov iiamesl-nik. Določeno jo bilo pa, da kar prooKliim-denarja, ko ima smatrali kot občinska lasi. Kadenaro ui polugal u i kol i računov o zvonu, Ker smo mislili vSi slarasluo, da K. pošteno postopa, smo mu zaupali, u sploh ker nismo znali čil ali, mislili mno, da jo bilo vse prav narejeno.
Pr. Ali vam jo znano kaj o dolgu Ivana Rožiča in Skoka za zvon.
Priča poirjujo.
Pr. Ali je resnica, da bi bil Kad. plačal zvon s svojimi denarji, kakor to trdi v opra-vičenje pridržanja po Rožiču iu Školču plačanega dolga?
Priča to zanikuje.
(Potem so upraševali pričo Šo državni pravdnik dr. Sanzin, zagovornik dr. Tonkli in predsednik ter se jo imela vcččasna razprava o polaganju računov od 1. 1873. naprej in o podlagi obtožnice. Predsednik konslaluje, da ako se tudi uvažijo vse obdolženčeve napovedi, da se kaže še vedno podloga za tožbo, katero mora drž. pravdništvo deloma popravili Ic glede pravega zneska.)
Pr. praša pričo, ali mu je znano, da bi bil Kaden. plačal 100 gld. Ani Špolad iu kdaj, ako prej nego je bi! zaprt, ali pozneje ?
Prič a. Plačal ji je Še kot župan.
Na zagovornikovo uprašanje, ako je sprejel on iu drugi starasino onilt 50 kr,, potrjuje priča, da vsi razun Rakarja; no opominja se pa, da bi bil Kadenaro delil siromakom denar, kateri je bil uplačan kot kazen. Glede zažiganja obč. spisov, veli priča, da je čul od drugih, da jo to stori! bivši tajnik Vidmar, in ko ga je on radi loga opomnil, je i«li rekel, da so to bili spisi že stari ler b r * z vrednostni.
Prišel jo na vrsto Matej Vazac (italijanski podanik). 41 let star, ter potrdil pod prisego, da je bil res pooblaščen od Kadenara, dSP kupi zemljišče »pod kolenom". Od njega da je sprejel skupno 307 g!d. kot. posebne stroške in za 702 gld. je naredi! pobotnico za kupljeno zemljišče. On je smatral Kadenara kot glavarja občine in jo tudi kupoval v njegovo ime vedno z namenom, da je za braginjsko občino. Priča govori od • ločno in gotovo. Ker ga je predsednik kopičil z uprašanji, rekel mu je, naj to počasi dela (a piau signor presidente). Ukljubtemu, da se mu je prečital zapisnik preiskovalnega sodnika, ki se ni ujemal ž njegovimi izkazi pri glavni razpravi, je vedno trdil svojo in dokazoval, da mu je dal Kadenaro resnično 307 gld. pred nego jo na dražbi kupil zemljišče; s tem denarjem je plačal razne stroške in takse pri italij. oblastnijah. Dal je tudi 300 lir kavcije pri dražbi zemljišča, katera mu jo bila povrnjena pozneje, ko je bila položena ku-povnina. Ker se v tej reči ni dognal dokaz Kadenarove krivnjo, je odstopilo drž. pravdništvo od obložbe te točke, kajti pri isti ni zgubila občina nič.                                     ,
Priča Alojz Jorše, 37 let star, zaprisežen, italijanski podanik (zna slovenski), potrjuje, da je kupil drva od bregmjskc občine za 1100 gld. po 5-50 gld. zeženj, in vse plačal v teku enega leta. Dal je precej 300 gld. kot sadatje, a pozneje plačal ostalo; koliko krat, tega se ne spominja, le gotovo ve, da je plačal vse v enem letu, kal* je povedal v obraz tudi Kadenaru, ki je trdil nasprotno, namreč, da je dajal na račun še 1. 91, 92, in 93. Kadenaro je del ves znesek v račun
socijalisti so pričeli z Bogom, prirejali so pobožnosti, da jim Gospod Bog pride v pomoč; in pomagal jim je. Ali najnovejša avstrijska previdnost v popolnoma novi mi-nisterski uniformi je posegla v vladno delovanje našega starega Boga. Dunaj ne sme biti krščanski, ampak mora biti židovski. Kak obrat po volji minisierskega predsednika! O tempora, o moreš! Bili so časi, ko je plemenit Poljak hitel na Dunaj na pomoč kristijanom, ki so bili v stiski. Na koncu ioli slavljenega naprednega stoletja prišel je zopet na Dunaj plemenit, importiran — rekel bi avstrijski Crispi, a ne v to, da bi pomagal stiskani krSčanom, ampak povzdi-govanim, prevzetnim Židom. Zvonik sv. Štefane* pa vendar ni še sinagoga. Vlada naj stori kar hoče; naj le poseže pa Židih, mi posežemo pa po Bogu in našem ljubljenemu cesarju. Posl. dr. Lueger je spregovoril: Oglasil sem se za besedo le za to, da popravim nekatere trditve minisierskega predsednika. Bojni govor pride vsuknko še le potem, ko bode ravno določena vojska. Minislerski predsednik jo trdil, da mi od strani namestnika nižjeavslrijskega niso bili stavljeni nikaki pogoji. Grof Kielmansegg se je nastopno izjavil meni nasproti: du ali takoj položim svoj drfcjivnozborski mandat, ali se obvežem, da položim istega takoj ko hodom potrjen; da so nadalje obvozom, da no hodom nikdnr več kundidoval za državni zbor, dokler hoden župan mesta dunajskega. V tretjo, dn no obvozom, da no vsprojmem izvolitve, če bi mo kateri volilni okraj n lastnega nagiba, ne da hi kundidoval sam, izvr-lil v državiv zbor. To so pogoji njegove okscelence grofu Kieliiuiseggu. Te pogoje prijavil sem tudi grofu ISudeniju in sem toliko odkritosrčen, da povem, da je rekel grof Biuleni, da mu ni do teh pogojev in dti ne gleda na to. (iudno pa je, da je grof Kielmansegg tudi pri drugem pogovoru vstrajal pri teh pogojih. Povedal seru, kar je čislo naVavno, grofu Kielmnseggu, da nisem v stanu izjaviti se takoj, ampiik da ima stranka odločiti o tem. To, kni sem sedaj povedal tu, povedal sem svoji stranki od besede do besede. Pred vsem moram So povedati, da je grofa Kielmnnsegga proti koncu menda vost pekla, kajti ko sem mu rekel: „V obliki pogojev ni niti možno govoriti o tem", je menil dohrohoteče: ,No, pa ne govorite ni— česar o pogojih, storite, kakor da bi sami hofeli tako*. Jaz som prijavil te pogoje stranki in stranka je soglasno zavrgla te pogoje. Jaz za svojo osebo pripoznuvam, da župan dunajski, nko je znjedno poslanec, je mnogokrat zadržan priti tušem. Ali pravim; To treba prepustiti meni in mojim volilcem, toda takih stvarij ni smeli stavili kot pogoje. To je zgodovina mojega pogovora % grofom Kielmnnaeggom« Kar so doslaje mojega pogovora v grofom Badenijein, povedal som le jeden del, kojega jo omonil sam, drugi dol je bil zaupem, o tem ne govorim. Sedaj pa tu! dovolite, da so dotaknem druzega, proti moni osebno obrnenega napada, ki me je globoko užalil. Njegova ekscelenca grof I3adeni je izjavil: Iz prizanasanja do nekega člena te zbornice noče povedati gotovih stvarij. Poživljam njegovo ekscelenco gospoda mi-nisterskega predsednika grofa Badonija, da pove zbornici brez prizanaSanja moji osebi, kar ve o meni in kar ga je nagnilo, da je predložil Njegovemu Veličanstvu cesarju, da me ne potrdi. Dolžan je io moji časti, in odkrito v obraz mu bodi povedano, tudi njegovi časti. Zahtevam to tudi kot člen te zbornice, ker nijeden člen te zbornice ne more in ne sme dopustiti, da bi ga težilo kakorsibodi tako razžaljenje s strani katerega ministrov. Mi-nisterski predsednik je govoril o nepoklicanih rokah, kojirn ni smeti zaupati uprave Dunaja. Poživljam s tem grofa Badenija, naj le povpraša o moji upravi mosta dunajskega v lastnosti kot podžupan, da-li nisem vsikdar bil nepristranski, da-li nisem pri vodstvu poslov spolnjeval državnih temeljnih zakonov do zadnje pičice, da-li sem zakrivil kako nezakonitost, da-li sem kdaj zatajil načela objektivnosti. Poživljam ga javno, naj mi dokaže kak tak slučaj, toda ne najde ni-jednega — potem mu za vsak tak slučaj navedem na stotine slučajev, ko so drugi župani mesta dunajskega kršili zakon in objektivnost na način, ki je moral vzbuditi ogorčenost. Od strani ministerskega predsed-ništva naj se ne sodi na tak način o možu, ki je vse svoje življenje spolnjeval zakone, ki se je trudil, naj je bil postavljen od katerekoli strani na koje mesto, da izpolni to mesto povsem in popolnoma. In sedaj, go-spada ministri, vi ste toli ponosni na svojo uradno prisego. Verujem tudi, da ne poveste nikomur. Toda zapisnik o dotični seji ministerskega sveta se nahaja v rokah socijalno-demokrališke stranke.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Sodna razprava proti vseučiliščnikom v Zagrebu je dognana z obsodbo 50 in oproščenjem le 4-. Obsojeni so na 6, 5, 4, 3 in 2 meseca zapora radi prestopka proti določilom zakona. Ves tek razprave je bil buren. Dijakom ni bilo dovoljeno zagovorništvo, a tudi njih zagovornikom se je godila enaka. Protestovanje je bilo splošno, ter je dalo povod predsedništvu sodišči, da je obsodilo že disciplinarnim potom nekatere dijake n.i večdnevni zapor in slednjič so bili odstranjeni vsi obdolženci iz dvorane. Zagovorniki so bili tudi obsojeni deloma na globo, a deloma so dobili ukor, ker so se potegovali za svoje branjence. Ta razprava je dokazala očitno, da se je hotelo pokazati na vsak način moč vladnega sistema, kateri je našel privržencev tudi v vrsti nezavisnih(!?) sodnikov na Hrvaškem. Razprava je pa pokazala vzgiedne-vzajemnost, vseh obdolžencev, kateri so izjavili soglasno svoje sodelovanje pri sežiganju madjarske zastave, a se niso izgovarjali drug na drugega. Dijaki so res obsojeni, a:jih ni obsodil hrvaški narod, marveč današnjf vladni sistem. Teh 50 že obsojenih všeučiliščnikov   pričakuje še druga kazen, to
je ona po vseučiliščnem poslovniku. Kakošna bode, to si moramo misliti. 16 vsensiliščnikor je že izgnanih ne le iz vseučilišča nego tudi deloma iz Zagreba. Za te žrtve mladeniškega rodoljubja so poskrbeli že nekateri krogi v domovini in tudi zunaj nje. Bratje Cehi so obljubili vzdrževati 12 všeučiliščnikov na svoje stroške, nekateri premožnejši rodoljubi tudi po jednega ali dva. Kakor pišejo, vla-dika Strossmaver je podaril v podporo 3000 gld. Ako pomislimo, da so zgubili ustanove vsi vseučiliščniki brez razločka, tedaj more biti jasna vsem razumnikom huda kazen, katera je doletela vrlo hrvaško mladino.
Dalmacija. — Srbski pesnik, Ivan Sundečič iz Kotora, priobčil je v zadnji številki časopisa »Srp s ki Glas* pesem v čast dr. J e n k o v i soprogi, gosp. Tereziji v Ljubljani. To pesem je pesnik zložil v spomin na to, ker je upisala imenovana gospa svojo hčerko v zavod carice Marij., v Celinju ter jo je tam spoznal kot vrlo SIo-vanko. — Isti list javlja, da je v Vrliki prestopilo na grško-kat ol išk o vero (unijatsko) 12 hišnih pravoslavnih gospodarjev. — V Žarim jo umrl obrtnik Romano V1 a h o v, izdelovalec znane grenčice .Vlahov", katera so je zelo prikupila ljudstvu. --Na otoku in v isloinu-novaimiii trgu Pagu ustanovila je vlada nemško I j u d s k o šolo, katero obiskuje :«» učonoov (otrok in odraslih), imenovana sla ludi  dva  učitelja.
Čft&ko. - (Jlasilo šlozkih Cehov »Opav-sk^ Tfdennik" poživijo češke drž. poslance, naj spravijo v drž. zboru vprašanje glede češko gimnazijo v Opavi na dan tor tako npolujojo na pravičnost vlado, ki bo s tem prisiljena odkriti svoj obraz. Konservativni češki veleposestnik: so izdaii volilni oklic, v katerem izjavljajo, da se hočejo i nadalje držati onih načol, ki so jim pokazala pot, po katerej so hodili dosedaj. Te principe pa določujejo natančneje s lom, da obetajo skrbeti zato, da ne bode nikdo čeških katolikov oviral v izvrševanju njihovih verskih dolžnosti], in da so ne oJ-.-epo. stranko, katerih smoter jo prevrat. Volilni oklic povdarja nadalje varovanje popolno integriteto češko kraljevino kot pragmatično in norazdružljivo, k državi spadajoče historično - politične indivi-diivalilcto, katere avtonomno pravo, izraženo po celo deželo obsogajocem, nerazdeljivcm deželnem zboru, se mora braniti pred vsakim krčenjem, obljubuje nadalje pospeševati kulturno in materijalne težnjo obeh iiarodnnstij, zavračati pa vsako jednostranske nacijonalno nspiracijo ter zboljšali deželno financijo. Mod postavljenimi kandidati je 31 noplemonitih. — V kmečkih občinah je izvoljeno doslej 7',) poslancev, to je 46 Mladočchov, 27 nemških liberalcev, 2 pristaša češko ljudsko stranke, 1 Staročch, 2 nemška narodnjaka in 1 nemški krščanski socijalist.
Oallcljii. — Občni shod Malorusov, določen za dan 15. nov., tla bi protestovali proti nezakonitostim ob dežolnozborskih volitvah, je vlada prepovedala, iu to radi lega, češ, da bi pomenjato zborovanje hujskanje proti gosposkam in vladnim organom in posamičnim slojem. Novi namestnik, knez San-guszko, je deputaciji povedal, da prepoved shoda se je izvršila z njegovo voljo, in da ostane pri tem.
Srbija. — Kakšno gmotno stanje je danes v Srbiji in kakšno je bilo pred 25. leti, nam pove naslednji odstavek iz beJgraj-skega dopisa v zagrebških »N ar. No v." z dne 18. t. m. Potem, ko je dopisnik razložil vse uzroke današnjega slabega finančnega stanja v Srbiji, navaja kot »kuriozum" sledeče: Leta 1870. javil je blagajniški načelnik kragujevečkega okraja s posebnim dopisom ministru financ, da se nahaja v njegovi blagajni gotovine v zlatu 40.000 dukatov (cekinov) in 20.000 dukatov v srebru. Ker pa je zgradba načelništva zelo slaba in vsled tega je v nevarnosti blagajna z denarjem vred, prosi za ministerski odlok, naj se prepelje vsaj zlati denar v glavno blagajno finančnega mi-nisterstva. Minister je na to odgovoril: „Ker so, kolikor glavne, tolikor vse druge mini-sterske blagajne prepolne denarja, in ni upanja, da bodo kmalu prazne, to se naznanja blagajniškemu načelniku v kraguje-večkem okraju, da se ne more izpolniti njegova želja; mesto tega se mu pa nalaga, naj v boljšo varnost denarja vzame še jednega stražarja in plača iz svoje blagajne". Da bi bili bolj varni, so izplačevali blagajniki uradnikom plačo vedno tri mesece naprej. Tako je bilo pred 25. leti, a danes srbski uradnik ne prijema plačila niti tri mesece pozneje.
Bolgarija. — Bolgarski narod je dobil zopet jednega prestolonaslednika več, ali bolje: koburžanova soproga je povila sina, katerega bodo krstili za Cirila preslav-skega, po imenu drugega prestolnega mesta Bolgarije. — Bolgarsko ministerstvo za uk in bogočastje je naprosilo upravitelja hrvaškega gledališča v Zagrebu, naj bi vzelo v glediščno zvezo mladega bolgarskega gle-diščnega igralca Zlatareva kol prostovoljca. Umevno je, da se je izjavil g. upravitelj pripravnim, izpolniti to željo bolgarskega mi-nisterstva. — Sobranje bo baje razpravljalo o poročilu preiskovalnega odbora o S t a m-lovem vladarstvu.
Črnagora. — LeL. 1896. bodo proslavljali v Crnigori 200-letnico vladanja sedanje kneževske rodovine Pctrovič-Njegušev. Vlada sama priredi vse potrebno v proslavo.
ltnslja. — Ruska carica je povila hčer, katero so krstili za veliko kneginjo Olgo. — Prišejo, da bo ruski car kumoval bolgarskemu novemu prestolnasledniku, ker je to baje želja kneza Ferdinanda.
Ball-Seidensfoffe v. 35 Kr.
bia 14.65 p. Met. — sotvie sclnv.nrze, vveise umi farbiga Henneberg • Selde von 35 kr. Ms. fl. 14.65 p. Met. — glatt, gestreift kairiert, gemuslert, Damuste ete. (ca. 240 verseh. Quai. und 200O vorseh. Farlien,
Dessins etc.}, porto-unU steuerfrel ins Haus.
Mustcr umgc-Iiend. Doppeltes Briefporto nacli tler Schvveiz.
Selden-Fubrlken G. Ifenneuer? (k. n. k. Hofl.), ZBricb.                                    [*]
Poslan o.*)
Prošnja državnemu zboru.
Podpisanec se je namenil obrniti do državnega zbora s prošnjo za odstranitev male loterije ter prosi za podporo v tem oziru vse one, kateri so njegovega mnenja:
Ni potrebno, da tukaj naštevam v==e one Škode, katere uzročnje mala loterija v gospodarskem in društvenem pojrledu. Mala loterija vsjmubuja lahko-mišljence, pomagr. z*dati srečo na negotovi podlag, daja hrano praznoverju, pelje nesrernejra igralca čenlokrat do zločina in samomori, kajti ilopnano je po zadnji statistiki, da je bilo 15?» samomorilcev radi male loterije. V korist (ležete, posebno pa rraa'o premožnejšega ljudstva* je potrebno, da se odstrani mala loterija, katera daja zelo malo upanja do dobička in pri kateri ni mogoče nikoli ilnbtti velite svote denarja. Zamena za ta zarod je že znajdena.
Na Odrskem obstoji že razredna loterija, katera ponuja nezaslišano mogočnost dobičkov, iz jednepa razkaza jriavnefcM debitera Karla Heintze v Budimpešti posnemam, da n. pr. pri drugem žrebanju te razredne loterije, katera se bode vršila v začetku decembra, od !H 1.000 srečk, bode izžrebano čez 20.000 dobičkov v znesku 4',, miljona kron — od katerih (.'lavni dobL-ek more dušeči tudi jeden milj o n   kron.          Kak5.-n razloček moj to ijrru in
malo loterijo! Ena taksna razredna loterija bi bila prava podla}.'«, zu nil-tranitrv dosedanje tnale* lotcri;'-. Ml boijemo zagovarjali ustanovo takSue razredn«* lote-lije tudi v Avstriji, ali se pa v>.;j potr-jovali, d.i m-bodo smeta prodajati sfečke ojier-ke ia*redn« bil-ri/* javno ludi v Avstriji. Natančneje o i-olretu naznani se v tndkrm. u d.i tedaj pronini, da se za :<> rni-t-I a(.'ittije čim več mogoče.
Kdvurd I.anfrer, z.iM-bmk.
Zahvala.
Mag, gospod Josip K p d I, <¦, kr. vi*ji gozdni sv»;tuik, je daroval za tukajšnji' ubožec 40 gld. o priliki i()-letnice svojega službovanja. Podpisano županstvo si šteje v dnlž-nost, javno zahvaliti blagega gospoda /a ta dar. liog mu daj .še veliko srečnih lt-t do pozni- starosti!
Županstvo na Trnovem, 1."). nov. 18't.V
Župan: IVršlf«, s. r.
Javna sahvala.
Podpisani z.ilivaljiijf-jo vne svoji- sorodnike, prijatelje in znance, posebno pa gospin' učiteljska kandidatinju vseli tečajev, kakor ludi osialo slavno občinstvo, kateri mo spremili do hladnega groba naSo preljubo soprogo, oziroma mater
Antonijo Dolenc tulovo Suiek
in nam tako izkazali svoje sočtivsivovanjc o priliki prebrilke izgube. Bog plati!
Vlneonc Dolenc, soprog.
I<lu Siiflok            I
Maria Dolenc          hčere.
Helena Doi.-nc    | V (ioiiii, IS. novembra t«!¦:¦.
UMT- Kupi se pes -f>Q
dou;ii, ali kitke večje plemenite pasme, na okoli pol leta star.—Ponudbe na uprav-nistvo ,SoCe".
Oglas dražbe.
Dne 20. t. m.  od   tO. ure do poldne prodajalo bode županstvo po javni dražbi
občinskega bika
pri g.  And roju   Kodriču, Ž u 11   na Brj ah.
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
Zastavil III. čelrtleta, t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1894.
začne v ponedeljek, «.).  decembra 185)5.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ttivmiteljstva za.,tnvljavnlce in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 9. novembra 181)5.
Ne lovite podgane in miLi, 3^SS P»- Kobbe-sovimHELEOLIN-
sredstvom, ki ni »<>.HJiv Uiutein ne tarnati iirali. V obn.kil. k .TO in 90 kr. prodajn v Ajdovščini:LekliniaSeliapIa. — ISUvn.i zatojra J. GrOllcll V Brun (BrOnn).                              [t ~->i
|j   Anton Potatzky
«1        v Raittelju stv. 7 v Gorici
$| prodajalniea drobnega Ij in ntirnberškega blaga ;
*;                na drobno in na debelo.
i ii najcenejše kupovališče.
Posebna zaloga
> za kupovalce in razprodajalee na deželi, '\
'&             za  krošnjarje in cunjarje.
M                  NajvttL|a zaloga
jf čevljarskih,  krojaških, pisarskih,  popo- \
[l        tovalnih in kadilnih potrebščin.
y                 Zimska obuvala.
| Vozički  in stoli na kolescih za  otroke. )
j\             Struna za godala.
l\ Posebnost: Semena z.t zelenjavo in trave. ^
\\      Prosim dobro paziti na naslov:
t Na sredi RaŠtelja štv.
Gostilna Antona Vodopivca
(Po domaee Kpri Prvatkovcn") v Trstu, ulica Solitarlo itov. 12
se priporoma in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta in okolice, da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice ,.Trž. Sokola* iz lastno zailoi?'- pravega črnega in   belega,   nepokvarjenega   vina  po   doli
označenih cenah. Črno prva>ko (novo) po 32 fcrajcerjov liter Belo        „        (novo)   .   40 Kizlinsr  sladki,  prvaški (novo) po -IS liter Modra frankinja prva*, (nova)    ,  40   n
Stara vina, bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 4S kr. liter, v steklenicah pa iiter prve vrste po 80, druge po (50 kr. Družinam  od 5 litrov naprej 4 kr. ceneje.
Z« trgovcein krošnjarje!
Najboljše in najcenejše kupovalisče za vse vrste: možke in ženske nogavice Jagerjevo perilo] robce itd. v tovarniški zalogi
ios. Manili, Dunaj
I. Sclnvertjrasse 3 (i,f.j Wipnrmger.stras.se 18.) Kitjtočnišu rnzpo-siljtitev jut čdtsnici in j>ošti na vse strani.
•t                                                                 --------               r
J L Zahtevajte!!       %
»LSirni i-onik,  kat-n-^a     t
Ln-zplarno in ft.ii.L.» r,/-   f
l».iiL.»j»                  i
bratje Placht,  |
|ii-Mi in inrdniirodiia      i-
lovarna za strune in  t
glasbeno orodje,      x
%      5cn°'^ac^ 279 pri H;ebu, Čc2ko,         t
^j   '/.:>. -Uin.>;-i»ii.i -\nja Koililln n, Ktntiic ..iinriiiiii    *^
2    Gotli brmz loka.          Lofci.            Callo z«   *>
3   fconcnrtc,  lin- >\>\„.        Citra z ti^.i-r.j^in.   L *»  Kiri.iki.fr.        Cilr«   f. 'i ij.'1-.i.j;;,,,   rii/nik..«!.   *¦
1.   iKr;, L ... C, M. K;i-.        Klarinail za kon-   t
-»   carta 1;: j.T.-iudiln.va I.-.i 1:. I!, Iv-. I).      Loki   <U
^ xm gc>H i!d.                                          !!«> .''(»   i!   L
'* fiitlji si |» pallat* po»Kt,B.     »ar te ijgji, te nit iiiii|i    *;
2            N..-1..V |,r..>iiu.. Jlrilili-r Plm-lil- isti            J-
4                                 .Uratil IMni-lit-.                             L
5' lh.,i»,,j,- /r nm.ik-, .'.;'..-, /V,,,,,-,,.;,,  ,„ ,.„,.t,..   L
^      lite« tnili spasabHik utli|»ikfi« t» ptniemi^ aesltb.           ^
, "»                                                                                                                       <t
Mlekarija M. Wasmeyr
v Jivoliju" (Barsnaviče      Rožna dolina) pri Gorici,
priporoča
dnevoma s"eže zdravilno In za
dojenee prirejeno mleko. Dobiva Ne v prodajaln!*'! jc.it*in [tri
Ivanu Janesch u
(i.i.-j v. Ai|.i .v i:.i v Vrini uliri (viit (Jiiinlinn).
Nad 50 let pripcznsno za n LJ fa o Ij šejjmfvafn o mila
Vvnvo sviiiio t (joronjim otiskom. Pred ponarejenim ss svari.
u -m )M +t m ida. uk itn ** >at -M -A m -m L »k mu ** 2* &&&&&mm&*&mmmx&i
Si
jSariiOifc.
OLiddifpG/rfb/
Itihjo  oljoH
lekarne         w
Cristofoletti 5*
v Gorici.
* Td pristno olje je izbirno sredstvo prati prsnim boleznim in proti splošni obnemopJosH ~%4U
Ona originalni stckli-nii-i naravm< \rste nm-in- 70 kr., ln-lo  1 -^Id.                53
Bitje olje 2 železom- ^;tf ^.^ Ribje olje z železnim okisoin. *,!t-1
i .„  ,   .. •     .    ... , .        .    ,                 -,          dravijo v kr.itkr-m prav gotovrj vsi-boli-zni   C2
I iion-ozn.i.1 m s.hkii.i  ulrokom.   -  Cena  m k(J)>tt.5l<  5k„)f(llSt  poTn^nkanjc. krvi in   **
steklenici 70 kr.                  splošna nlmotiioglosl. Ona >t»«'kl. TO kr.  H
I Opomin. Olj.-, kalen, dobivam naravnosl z Norvi-Sk.-ga, pn-ilno g.i nalivam v .-li-kli-   W'
niče, vsr-lcj ki'mi.škiprci.i'-i-m, da moii-in svojim odje>innikom garantnv.iti pri^tiio.-l in   JU
zdravilnost.                                                                                                                     ^
Klizir iz kiii(>-/clc/,;i       Crisiot'oh»tti.                       |j
najlioljc sodoiujoir srrslstvti z ribjim oljem, je  najbolje proti po-
iiiaiijkiinjii krvi Cena steklenici 60 kr.
| J. Pserboferjeva lekarna „lm gordenen Reiehsapfelrt |
Nu Dunaju, L, Sliigerstrasse 15.
M                                        J. Pserhcferja
otvarjajoče krogljice, i^- i^m^uu- kričistilne fcrogljice
i
6 «k.   %

!                                                  >.•..«. «l.i:i.i. bilko ..iK,v.t;.,.> il./i!i;»;,. -;e>UtM,-.                                                  !
I                     rL-nMtr.n, ,it s.. jav-no »ln-vn jl»- J. P-rhol.rl««« oUTJ.jočg hrogtjlc. ^g|  j
P-tri'i jf- »>a
' l»*™
».lke ekitlj.f
;><- J. Pmsrhofar v rudačih |
ipnih. kil.
' -l«) no., pio-to poštnino «r. nf.
J  Tl'|M)tceV    sok,  I stvtfcni.a 50 kr.
| Ifalfflm^ -oltanee, »,LLL I Sfoilov "koIa-preparat\ *$L
GreiiLrtiiiktnra za zolodee.
iti kiv.,i i^M.l.T. k.i.l.ir j.' i ..U.trjon, 1 >t.»k!.-tii.'.i  j •-•J n.\; J-J .-!vU. -2 pl.l.                                               |
Mastilo za rano,  i >t.'ii.™«i ¦••» n.\ j Fijakerski prsni prašek.^f \
poštnine prosto fiO nf.                                                (
Tannochiirinska pomnila j;JJj; !
i..K»<>iq)t> r.i>l l.i>. 1 5kiUji.-a -J ',-1.1.                       j
Kanofoliii ol.liž atS^ti^; i
ihv.. pro-to |i>jt;iii,
oiKtvo prol
1 ItulrMiu, S slabe pri'l).ivo,  j
m