PoStnina plačana v gotovini Leto II L'ut>liana. 20 februaria t*>2S IZHAJA vsak penedellek ob 4 zlatral. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 19 Din. polletno 20 Din. — V Ljubllani Maribora in Celtu dostavljen na dom mesečno 1 Din vei. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva al J„ telefon St 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul U* telefon it. 2036 INSERATNI ODDELEK v Lfubljani Prešernova ul 4. telefon it 2492 Stev 8 Senzacijonalen predlog Stepana Radica za odpravo nevzdržnih razmer v državi Medsebojni prepiri hegemonistov za portfelje še vedno ovirajo rešitev krize. - Avdijenca Stepana Radica - Iz strankar-skeoa močvirja nas more rešiti le močna koncentracijska vlada pod nevtralnim vodstvom. - Radikali se boje za svojo nadvlado. - Alarmantne kombinacije. - Dnevi skrajne politične napetosti. Beograd, 19. februarja. Ves minuli teden je g. Vukičevič, k>i je dobil preteklo nedeljo po neuspehu akci.e za koncentracijo mandat za sestavo delovne koalicijske vlade, skušal obnovit, staro radikalsko - demokratsko koalicijo. Čeprav so demokrati kljub ponovnim zagotovilom g. Davidoviča. da ne gre v vlado brez sodelovanja Kmečko-oemokratske koalicije pristali na vstop v Vukičevičevo vlado, je ostala akcija g. Vukičeviča brezuspešna, ker se ie pokazalo, da brez KDK ni mogoče sestaviti močne in sposobne vlade, ki bi bila dorasla velikim nalogam bližnje bodočnosti. Ko sta gg. Vukičevič in Davidovič že napovedovala zaprisego nove vlade, pa je prišlo v ratzpletu krizo, ki traja danes že 20. dan, do povsem nepričakovanega preokreta s tem, da je kralj pozval v avdijenco Svetozarja Pribičeviča in nato še Stepana Radiča Posledica je bila, da so se začeli dogodki razvijati v popolnoma novo smer, tako da sta gg. Vukičevič in Davidovič kot dosedanja glavna akterja izgubila vodstvo situacije. Stepan Radič, ki se je ves teden mudil v Zagrebu, je prejel sinoči poziv k avdi:enci in se je danes zjutraj pripeljal v Beograd. G. Pavle Radtič mu je šel nasproti do Vinkovcev ter ga je že spotoma informiral o položaju. Takoj po svojem prihodu se je g. Radič sestal z g. Pribičevičem, ki mu je poročal o svoM sinočtrji avdijenci in o momentani politični situaciji. G. Radič se je nato delj časa mudil v klubu KDK, k er se je posvetoval z raznimi poslanci, nato pa se je ponovno sestal z g Pribičevičem na stanovanju. Ob 11.30 je odšel na dvor in bil takoj sprejet v avdijenci, ki ie tra jala do 13.15. Po svoji avdijenci se je vrnil g. Ra dič v poslanski klub. k:er je informiral zbrane voditelje KDK o poteku avdijen-ce in jim razložil svoje mnenje o situaciji. Radičeva avdajenca je bila glavni dogodek današnjega dne in je vzbu ala napeto pozornost po vsem Beogradu. V demokratskih in radikalskih krogih vlada popolna desorijentacija. Oba kdu-ba sta bila danes malone v permanenci: »branih je bilo toliko poslancev kakor pri malokateri seji. Gg. Davidovič in Vukičevič sta ves dan konferirala na vse strani in bila tudi med seboj v stalnem kontaktu. Dopoldne ob 9. sta se sestala v ministrski sobi Narodne skupščine, kjer sta imela stooraj enoumo konferenco. Takoj nato je odšel g. Vukičevič na stanovanje dr. Marinkoviča in ostal pri njem zopet celo uro, takoj za njim pa je posetil dr. Marinkoviča tudi g. Davidovič. Zdi se, da gg. Vukičevič in Davidovič še vedno računata na to. da bo ostalo pri njuni prvotni kombinaciji z obnovo stare koalicije, in si zato pr: zadevata. da odstranita spor. bi je nastal med g. Davidovičem in demokratskimi ministri glede razdelitve demokratskih portfeljev. Istočasno je posetil g. Pribičeviča poslanec Milan Grol. ki je, kakor se za trjuje, skušal opravičiti postopanje g. Davidoviča. V demokratskih krogih se je zatrjevalo, da je spor glede demokratskih ministrov poravnan tako. da bo zastopal dr. Marinkoviča za časa njegove odsotnosti dr. Spaho. Največja nejasnost vlada v radikal-skem klubu, kjer dozdevno o položaju sploh niso informirani. Veliko pozornost je vzbudila danes dopoldne zaupna konferenca pašičevcev na stanovanju Marka Trifkoviča. Konference se je udeležil tudi Aca Sta-nojevič, ki ie nato ob pol 11. odšel na dvor in ostal tam skoraj celo uro. Zatrjuje se, da so pašičevci na tej konferenci sklenili, da bodo v radikalskem klubu z vsemi sredstvi delali na to. da pride do sestave koncentracijske vlade, v kateri bi sodelovala tudi KDK. Popoldan je minul v napetem priča- kovanju nadaljnjih dogodkov. V Narodni skupščini je kljub nedelji vladala največja živahnost. Vsi poslanski klubi so bili skoraj polnoštevilno zbrani in pričakovali poročil svojih voditeljev. G. Davidovič je imel tekom dopoldneva dolgotrajno konferenco z Joco Jovano-vičem. Žvečer ob 6. je odšel g. Vukičevič v dvor, kjer se je mudil do 8.10. Z dvora je odšel takoj v vladno predsedstvo, kjer so ga pričakovali radikal-ski ministri, predsednik Narodne skupščine dr. Perič in dr. Korošec. Odhajajoč iz dvora je g. Vukičevič novinarjem na razna vprašanja iziavil: »Ni še nič novega, mandata še nisem vrnil in nocoj sploh ne bo nobenih novih dogodkov. Mirno lahko greste k počitku.« Mnogi parlamentarni krogi so z vso sigurnostjo računali s tem, da bo g. Vukičevič tekom današn eea dne vrnil kroni mandat. To se danes sicer ni zgodilo, vendar pa se splošno sodi. da je njegova akcija definitivno propadla. Kako se bodo razviiali dogodki dalje, je docela negotovo. Verjetno pa ie. da bo prodrlo stališče KDK. da se še enkrat poskusi sestava koncentracijske vlade, kateri bi eventnelno načelovala nevtralna osebnost izven n^rlamenta. Radie o svoji avdijenci Beograd, 19. februarja. Stepan Radič je po svoji avdijenci prišel v spremstvu Pavla Radiča v Narodno skupščino, kjer je podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: Obrazložil sem Nj. Vel kralju najprej, zakaj v obnovljeno Vukičevičevo vlado KDK ne more vstopiti. Ta vlada ne bi mogla izvesti nobene naloge, ki stoje pred nami. in zlasti ne bi mogla urediti zakonite, pravične in redne administracije. To vlado smatram iz najglobljega prepričanja za veliko državno m narodno nesrečo in jo bomo zato v parlamentu in med narodom nohiiali še ostrejše kakor doseda.i. Poeaiania. ki smo jih imeli z g. Vukičevičem in naši bivši odnošaji nanram g. Davidoviču lahko nekoliko ublažilo formo in ton naše opozicije, toda ne moreio menjati njene vsebine in ciljev naše borbe. Na izrečno vprašanje Nj Veličanstva, kakšen bi naj bil izhod iz krize, sem odgovoril: »Koncentracija in sicer najšbša koncentracija z določenim delokrogom. k? naj iz temelja izprerre-nl dosedanji sistem administracije in izvede program onih 19 točk, ki jih je KDK predložila gg. Vukiče-viču in Davidoviču.« Na vprašanje, na kakšen način naj bi se sestavila koncentracija, če ni parlamentarne osebnosti, ki bi mogla združiti vse parlamentarne sile. sem odgovoril: »More se in mora se najti taka oseba Izven parlamenta. Biti mora absolutno in ne bamo formalno nad strankami. Ako tako osebo najde Vaše Veličanstvo in ako bo taka oseba izvedla velike neodložljive reforme ter izvršila velike naloge notranje in zunanje politike, bo to rešitev za državo ln narod.« Nj. Vel. kralj se je zamislil in mi nato odgovoril: »To, kar sedaj zahtevate, je taka stvar, na katero ne morem takoj pristati. Vojska služi in mora služiti samo velikim narodnim in državnim ciljem. Vidim pa. da se je na vprašanju osebe razbila končen tracia, in priznavam, da je koncentracija vseh parlamentarnih strank najprimernejša ln morda edina oblika, v kateri se dajo rešiti sedanje velike naloge. Jaz bom to stvar še proučil. Načeloma sem pripravljen, poiskati tako osebo z določenim delokrogom, da izvede točno opredeljen program, da potem parlamentarne stranke nadaljujejo pod parlamentarnim vodstvom svoje delo. Za nobeno ceno pa ne bi hotel, da se strankarska politika prenese v vojsko. Pozval bom na posvetovanje še nekatere poslance in mislim, da bo potrebno, da se sestanem tudi še z vami.« Kralj je nato povdaril. kako se raduje. da KDK ne dela nobenega vprašanja zaradi oseb in je končno izrazil upanje, da bodo vse parlamentarne stranke razumele resnost položaja in storile vse. da se pokažeta naš narod in naša država popolnoma na višini, ki :o razmere sedaj kategorično zahtevajo. Jaz sem tekom razgovora zlasti po-vdarjal, da smatra KDK za svoio dolžnost, pomagati pri ozdravljenju države, čeprav bi bilo iz strankarskih ozirov najueodnejše ostati v opoz ciji.« »Eto, sedaj vidite, kako je.« ie končal go«p. Radič svo'0 izjavo in odšel v klub KDK Izjave g. Radiča so se raznesle po mestu z bl.skovito naglico, saj pomenijo prav senzacijonalen preobrat v reševanju vladne krize. Največjo senzacijo in-razburitn'e je povzročila ta z ava v vrstah radikalnega m demokratskega kluba. Še po 2. popoldne so skupščinski telefoni neprestano peli, ker so se hoteli posamezni politiki in voditelji rad kalnega in demokratskega kluba informirati o točnem besedilu Radičevih izjav. Senzacijonalne kombinacije Beograd, 19. februarja. Povodom izjav Stepana Radiča so se danes popoldne in zvečer širile po mestu najbolj senzacijonalne in a'armantne vesti. Zlasti so vse križem ugibali, kdo naj bi bil neutralec, ki bi mogel sestaviti vlado, o kakršni te govoril g. Radič. Imenovala so se vsa mogoča imena, na češče pa berlinski poslanik 2ivo/in Balugdžič, minister dvora Dragutin Jankovič ter generala Pera Živkovič in Petar Pešič. Vse io pa so še kombinacije brez realne podlage. Jasnost bodo prinesli še le prihodnji dnevi -tss- Popolnoma negotova situacija N hče se ne izvozna m nihče ne ve, kako se bo knza razvila. — Radikali zatrjujejo, da bo danes ur enovana Vukičevrceva vlada. Beograd, 19. februarja, p. Po avdijenci na dvoru je imel Velja Vukičevič daljšo konferenco z radikalnimi ministri ter demokratskima ministroma Mijovi-čem in dr. Kumanudijem. Radikali so pri odhodu s te konference izjavljali novinarjem, da je vse gotovo in da bomo jutri dobili novo vlado. Dobro poučeni krogi pa v nasprotju s tem oo-vdarjajo, da še ni nič gotovega, in da je položaj za jutri ostal še nedoločen. Eden izmed demokratskih ministrov je izjavil vašemu dopisniku, da bo jutri Ljuba Davidovič poskušal potom Svetozarja Pribičeviča rn St.ienana Radiča vplivati na to. da vstopi KDK v vlado. Ob zaključku lista se more ugotoviti. da je položaj ostal za jutri nedoločen. Beograd, 19. februarja, i. Ko se je g. Velja Vukičevič vrnil iz avdijence, je odgovarjal novinarjem na njihova vprašanja: »Gospodje, nimam ničesar, nocoj ne pričakujte nobenih vesti.« »V Narodni skupščini se govori, da ste vrnili mandat.« »Hvala iim. Baš imajo dobre želje.« Na ponovno vprašanje novinarjev, ali ima še vedno mandat, je Vukrčevič odgovoril: »Imam ga.« V prečanskih krogih se je trdilo, da se bosta iutri dopoldne sestala Ljuba Davidovič in Stjepan Radič. Silno razburjeni med radikali Predlog g. Radiča označujejo kot napad na osnove parlamentarizma in napovedujejo proti njemu najostrejšo borbo. Beograd, 19. februarja. Najhuje so dogodki današnjega dne zadeli radikalni kiub in v Beogradu pristne radikalne poslance. Radikali so bili naravnost konsternirani. »Iz izjav g. Radiča se vidi,« je izjavil ugleden radikal vašemu dopisniku, »da je predlagal za predsednika vlade oseb nobt izven parlamenta in, kar je še huje, vojaka. Ta n egova izjava negira osnovne temelje parlamenta in parlamentarizma. Takega ubijanja ugleda parlamenta radikali ne bomo nikoli dovolili.« Iz druge skupine radikalov se je čulo naslednje mnenje: »Izjava g. Radiča pomeni škandal. Dovolil si je. da ie kralju podtaknil besede, ki jih kral g( tovo ni rekel, namreč, da ie kralj uvidel potrebo koncentracije, da pa v parlamen- tu ni primerne osebe, ki bi lahko stopila na čelo te koncentracije.« Drugj radikali so zopet trdili, da je povsem očividno. ua je vse, kar se sedaj pripravlja, naperjeno proti radikalni stranki, ki jo prečansk? pol tiki s Pribičevičem ir Radičem na čelu niso mogli zlomiti parlamentarnim potom, pa sedaj išče o razna stranska pota. Radikali izjavjajo. da se bodo proti tej akciii, ki je naperjena proti njim, kar najbolj energično borili. Tudi v demokratskih vrstah je vzbudila Radičeva izjava največ o senzacijo. Smatrali so jo kot napad na parlament, v ostalem oa so bdi demokrati precej rezervirani, čeprav so izjavljali, da bodo parlamentarizem branili z vsemi silami. Konec Demokratske unije Davidovič je s svojo taktiko razbil iz vrini odbor združene demokracije. — Pribičevič o stališču KDK in njenem programu. Imeli smo resen namen, da se združimo z demokratsko stranko ln da gremo l njo kakor se pravi, skozi ogenj ln vodo v boj za veliko demokratsko politiko. Iskreno in z velikim samozatajevaniem smo ponudili ustanovitev enotnega kluba združene demokracije ter čakali polne Štiri mesece, da smo dosegli ustanovitev Izvršnega odbora ki pa ie že na prvem koraku odpovedal s tem, da na« je g. Davidovič zapustil. Treba ie zato ugotoviti, da izvršni odbor Demokratske imife ne obstoja več. Sporazum med Ct* Davidovičem ln Vukičevičem ie bU sklenjen brez sodelovanja tega odbora la g. Davidov^, ki Je prej redno hodil k nam po nasvete, nas tokrat ni niti vprašal. Mi se na z. Davidoviča Drav nič ne jezimo in ga ne mislimo napadati, vendar pa mislim, da bi bila njejtova stavba mnogo močnejša, če bi io zgradii na temeljih združene demokracije. Priznavam, da se je t. Davidovič mnogo trudil, da nas pridobi za vstop v vlado. Ponovno ie pritiskal na me. da bi popustil, toda razumeli boste, da mi' tudi na liubo Davidoviču ne moremo zavreči naših načel in se odpovedati našemu programu, ki odgovarja stvarnim potrebair naroda in države.« Danes vsi na koncert Rumunskega pev» skega zbora »Kantarea-Romaniei" iz Bukarešte. 100 pevcev m pevk, dvorana Union ob 8. zvečer. Kraljica odpotovala v Bukarešto Bcoo:rad, 19. febr Kraljica Marija je da* nes dopoldne s prestolonaslednikom Pe» trotn in princem Tomislavom v spremstvu knjeginje Olge odpotovala v Bukarešto. Na kolodvor so jo spremili upravnik dvo« ra in drugi dostojanstveniki. Zatrjuje se, da je njeno potovanje v Bukarešto v zvezi s skorajšnjo zaroko rumunske princes* Ileane. Proslava desetletnice morna upora Dubrovnik, 19. februarja. Davi se je na inicijativo Narodne Odbrane vrlila v sokol-skem društvu spominska svečanost povodom desetletnice upora jugoslovenskih in češkoslovaških mornarjev na vojnih ladjah bivše Avstro-Ogrske. Proslave so se udeležili tudi zastopniki Češkoslovaške. — Prvi je govoril predsednik oblastnega odbora Narodna Odbrane polkovnik Miletič, nato pa zastopniki Sokolstva, Orjune. Čehoslovakov itd. Posebno živahno je bil pozdravljen govor Ceha Antona Sesana, ki je aktivno sodelovr' pri mornariški pobuni pred 10 leti. Ljubavna drama letalskega Novi Sad, 19. febr. Sinoči se je odigrala tukaj krvava ljubavna drama. Letalski po» rožnik Gjordje Popovič je bil že delj časa zaljubljen v hčerko tukajšnjega sodnika Nadico Glumac, ki mu je ljubezen tudi vračala. Ker pa se letalski oficirji pred 30. letom starosti ne smejo poročiti, a so mu vrh tega branili tudi starši izvoljenke, je odšel sinoči na njeno stanovanje in od« dal več strelov na svojo nevesto in njeno mater. Obe sta bili težko ranjeni in ni upanja, da okrevata. Popovič je hotel nato izvršiti samomor, vendar pa so njegovo nakano še pravočasno preprečili. Dogodek je izzval v Novem Sadu veliko senzacijo, pa tudi iskreno sočustvovanje z mladim in simpatičnim parčkom. Pangalosov proces Atene, 1A februarja z. V poslopju poslanske zbornice se ie včeraj ob 11.30 prvič sestala parlamentarna komisija, ki se bavi z delikti diktatorja Panealosa. 2e zeodai zjutraj so oblasti odredile vse ootrebno, da ne bi prišlo pred zbornico do incidentov. Pred-stonik policije je osebno prevzel vodstve nad policijo in orožništvom. V zbornici sami pa so poslanci vzdrževali red. Točne ivooldne so Panealosa v avtomobilu pripeljali pred poslopje. Množica pred parlamen-tom ie bila tako velika, da ie moral Panga-los pri stranskih vratih oditi v poslopje Takoj nato se ie pričela razprava. Panealos je izjavil, da ima absolutno zaupanje do komisiie. vendar Pa vidi. da vlada namenoma zavlačuje postopanie proti niemu. tei da mora. ne da bi bil obsojen, ostati v ieči. Obtožnica proti Panealosu vsebuje naslednje točke: 1.) Kršitev ustave. 2.) zopettj na uvedba smrtne kazni za defravdante. ki vella tudi za nazai. 3) veriženje in 4) gotoi ve telefonske oosodbe Obtoženec ie doba rok petih dni. da pripravi svoi obrambi govor. Beograd. 19. februaria. Po sestanku z g. Radičem ie spreiel g. Pribičevič večjo skupino novinarjev in iim podal sledečo iz-iavo: »G. Davidovič in g. Vukičevič sedal čakata. ali bomo mi stopili v vlado g. Vukičeviča ali ne Tako vsai bi se dalo sklepati I? njunih današnjih iziav. Mi pa smo naravno trdno odločeni, da v tako vlado ne eremo. Naši oozoii za to sodelovanie v vladi so znani. Mi zahtevamo zlasti dve točki: z zakonom osigurano depolitizacijo državnega aparata In povečanj samouprav s ČItn širšo dekoncen-tracijo potom prenosa č'm večjih kompe-tanc Da samouprave.« I »V razpletu krize ie vsekakor važen mo-1 ment deistvo, da so bili konzultirani tudi voditelji KDK. če bo Iz tega nastala potreba in podana možnost, da se naoravi neka! novega in velikega, ie pač samoob-seM razumMvo. da moralo poedinci. ki bi ovirali tak razvoi dogodkov, izginiti. V ostalem pa lahko tudi pri tei priHki na-ginsim da se g. Radič in iaz v presoji «i-tuacije popolnoma strinjava in da bova tudi v bodoče vedno nastopala skupno.« »S postopaniem demokratskega kluba,« je nadaljeval s. Pribičevič. »Je sam po sebi prenehal Izvrševal«! odbor Demokratske unije hi ima KDK popolnoma proate roke. Poljsko odlikovanje kralja Borisa je izrefl iki kr|r Sofija. 19. februaria. Včeraj poljski poslanik v SofiH Baranowski Borisu nafvišie polisko odlikovanje. Belega orla. špecijalni artistični atelje za črk slikarstvo Pristou & Brice LJUBLJANA, Resi jeva cesta št. j Sv. Petra eesta it. 39. — Telefon \ »PONEDELJEK §t. 8. 2 Ponedeljek, 20. II. 192S. Uničenje italjanskih strojnic v Monoštru Pod nadzorstvom mednarodne komisije, predvsem zastopnikov Male antante. — Uničeno je bilo baje vse, česar niso Madžari pravočasno odnesli. Dunaj, 19. februarja. O usodi italijanske municije, ki je nedavno dvignila upravičene proteste po vsej Evropi, poročajo iz Monoštra: Vseh pet z m uničijo naloženih vagonov je stalo v petek na »mrtvem tiru«, pred katerim je bil velik prazen prostor. Ta prostor je proti cesti zaprt z ograjo. Na ta prostor je 20 delavcev razkladalo težke lesene zaboje z uiu-nicijo In deli raznega orožja. Zmetali so vso vsebino na velik kup. Pri uničevanju je bila navzoča posebna mednarodna komisija, obstoječa iz jugosloven-skih. češkoslovaških, romunskih in avstrijskih oficirjev, ki pa so bili civilno oblečeni. Razen teh je prisostvovala hi in podonavska meja Praga. 19. februarja. Na slavnostni seji češkoslovsškegt nacijonalnega sveta je izjavil prometni minister dr. Hodža med drugim, da Dunava ni smatrati samo za zemljepisno prometno bazo Slovaške, temveč vseh dežel češke krone. Vsak kilometer, ki bi ga Češkoslovaška izgubila, bi ji škodil v prometnem. trgovskem, gospodarsko - političnem, kulturnem in končno tudi v političnem oziru. Češkoslovaška želi, da bi živela z Nemci v in izven države v prijateljskih od-nošajih, za kar pa mora imeti garancije za svojo samostojnost. Usoda h _« v i V /like opozicije za-Satena Moskva. 19. februaria. Plenarno zasedanje komunistične internacijonale je sinoči zaključilo debato o opoziciji in o ukrepih proti njej, ki so jih sovjetski organi izvedli na zahtevo komunistične stranke. O opoziciji je pedal poročilo Buharin. Debate, ki je trajala dva dni, so se udeležili številni voditelji skoraj vseh sekcij komunistične internacijonale. Resolucija plenarnega zasedanja odobrava sklepe in ukrepe XV. strankinega kongresa profi Trockemn in drugim opozi-cijonalnim vodjem, ki so se postavili izven stranke in zavrača priziv Trockega na komunistično internacijonalo. Na zasedanju se ie naglašalo. da so izkliučeni opozicijonalci pretiljeninisti in da opozicijonalni tabor razpada. Na zasedanju ni bilo niti enega govornika, ki bi bil branil opozicijo. Gospodarska kriza v iiosiji Moskva, 19. febr. Pomanjkanie raznega blaga je prisililo vlado, da je izdala izredne odredbe. Maslo, milo. čaj, testenine in jajca sp j?.'- 'n Je v določenih množinah, pri če-rr^r ' bivajo člani zadrug dvojne dele o " vljanov. Blago za obleke, volne- ni s bleke, riž in kromnirjeva moka pa ' io sploh samo članom zadrug. Nab •• teh vrst blaga je za ostalo pre- bivalstvo sploh zaprto. Istočasno se vršijo na merodajnih finančnih in trgovskih mestih razgovori o novi naredbi, ki naj prepove izvažanje černovca. Odredbo je pričakovati v kratkem. Ta ukrep bo izrednega pomena za inozemske koncesijonarje ki delajo v Rusiji. Povzročil bo tudi večje uvažanje tuje valute, ker bo nakupovanje čerjoaca v inozemstvu zelo omejeno. Železniška nesreča Prasra. 19 februarja. Sinoči je divjal na severnem Moravskem močan vihar z velikimi nalivi. Nedaleč od Olomuea se je utrgala velika skala in padla na vlak, ki je ravno vezi] mimo. Skala je prevrnila stroi; trije vagoni so skočili s tira. Nekaj oseb je bilo lahko, več pa teži;o ranjenih. Komunistična zarota na Portugalskem Pariz. 19. februarja. Kakor poročajo iz Lizbone, je državna policija v Barreru ob Taju razkrila komunistično zaroto. Zaplenjenega je bilo mnosro orožia in letakov. 20 oseb je bilo aretiranih. Pričakovati je še nadaljnjih aretacij. Restavracija «Lfub!janski dvor» oriredi v sredo običajni slan! !ser »ceremoniji« velika množica madžarskih oficirjev, uradnikov, obmejnih stražnikov itd. Na sredi prostora sta bili postavljeni dve nakovali. Več kovaških pomočnikov je na teh nakovalih razbijalo cevi za strojnice. Razen tega je bilo pripravljenih 6 topilnih aparatov, v katerih so vsako cev deformirali še z ognjem. Uničevalna dela je snimal operater; slike so očividno namenjene za Društvo narodov. Ob plotu se je nabrala velika množica radovednežev. Madžarski orožniki so jo razganjali, a se je vedno nabrala znova. Avstrijskih železničarjev, ki opravljajo v Monoštru službo, sploh niso pustili v bližino. Kcnišfiena akcija v Grčiji Atene, 19. februarja. Policija je v Solunu razkrila komunistično zaroto. Komunistični voditelji iz Soluna in okolice so sklicali v Solun konferenco, na kateri so sestavili vlogo za notranje ministrstvo, ki zahteva takojšnje znižanje davkov. Na tej konferenci je bilo dalje sklenjeno, da bodo zborovalci organizirali v Solunu in okolici upor delavcev in kmetov, če vlada njihovih zahtev ne bo upoštevala. Policija je zvedela za to akcijo in je takoj par voditeljev aretirala. Ob enem je uvedla obširne varnostne mere. Voronov potuje v Bolgarijo Sofija, 19. februarja. »Utro« poroča, da bo znani pariški profesor Voronov sredi marca potoval v študijske svrhe v Bolgarijo. z veliko izbiro morskih rib ob sviranju sa» Icrnskega orkestra. Br. Stresemannov govor v sovjetski karikaturi. Briand Stresemannu: «T;ho, tiho, evropski koncert se ne smo motiti!» ( našamo v prevodu, ker bo z ozU rom na zadnje dogodke v razvoju vladne krize gotovo zanimal tudi naše čitatelje. *Novosti» pišejo: G. Liuba Davidovič uživa v naši javnosti večie simpatije, kakor katerikoli drugi naš politik. Tako njegovi strankarski prijatelji kakor njegovi politični nasprotniki njemu osebno ničesar ne zamerijo in ga po možnosti ooravičujeio. Takoj pa je treba naglasiti. da uživa g. Davidovič te simpatije mnogo bolj kot človek nego kot politik. Njegovi pristaši in protivniki ga smatrajo za dobri-čino, za dobrosrčnega in skrajno poštenega človeka, o katerem ne more nihče misliti kaj slabega. Kot takšen si je pridobil ne samo veliko popularnost v vsej naši državi, nego so ljudie, kar je v naš-m političnem življenju velika redkost, postali napram njemu tudi precej sentimentalni. Najboljši dokaz teh sentimentalnih simpatij za g. Davidoviča ie familijarni naziv, ki ga uporabljajo vsi: naš Čika Ljuba. In tako je naš dobri in pošteni »Čika Ljuba? ne samo spoštovan in popularen, nego tudi iskreno Ijub-lien. Toda gospod Davidovič ni privatna oseba. Če bi bil on res samo dobri, simpatični in stari Čika Ljuba, potem bi ga sentimentalne simpatije, ki jih uživa, res mogle ščititi pred javno kritiko. Toda g. Davidovič ni samo Čika Liuba, on je šef velike politične stranke, bivši predsednik vlade in ena izmed prvih političnih avtoritet naše države. On torej stoji v našem javnem življenju na takšnem mestu, da je v polni meri odgovoren politiki in da ga vse simpatije, ki jih uživa, ne morejo zaščititi in rešiti javne odgovornosti. Ob nastanku naše države smo našli g. Davidoviča kot šefa stranke, v kateri so bile zastopane najmočneiše srbijanske in pre-čanske politične skupine. Ta stranka, ki jo je predstavljal g. Davidovič, je mogla ▼ našem državnem življenju mnogo doseči, ne samo po svoji številčni moči, nego tudi po svoji sestavi in jx> idejah, ki jih je zastopala. Ni se torej čuditi, da se je velik del naše mlajše inteligence zbral okoli te stranke in da je od nje mnogo pričakoval Imela pa je tudi vse pogoje za dosego teb velikih rezultatov Mogla je postati čuvar demokracije ter udeistviti ideal Jugoslovenstva, podprta z idealizmom najmlajše generaciie in njene iugoslovenske ideolorrfje. Ta stranka je bila v konstituanti številčno nalmočnejša. A kai je napravil g. Davidovič kot Šef te stranke? Sklica! je zagrebški kongres in na njem kot predsednik nastopil proti delovanju svoje lastne stranke v vladi in njeni Jules Verne — Slovenec? «Vernetov Julček z Vrhnike » L. 18?®. J« neznanec, nekakšen rabin ali >Herr Doktor«, potrkal v Amiensu pri J. Verne-u in mu dejal: »Gospod, ves svet vas ima za Francoza, jaz pa vem iz zanesljivega rira, kdo ste. Vi ste poljski Zid iz Plocka pri Varšavi. Vaše resnično ime je Olševic, izvedeno od olša (jelša), kar se reče po francosko verne. Vi sami ste prevedli svoj priimek. Okoli 1861 ste se v Rimu pri patrih f resurekcionistih odpovedali židovski veri... Tako pričenja Journal des Dcbats 8. februarja svoj članek o tem piscu ter seveda zavrača pripovedko. Enako jo Temps označuje kot »lčgende stupide«. Medtem pa je za-krožila po beli Ljubljani nova legenda: Jules Verne je slovenskega pokoleuja! Evo, kako je prišla med občinstvo. G. jurist Aleksij Baebler, sin ravnatelja B. Baeblerja v Ljubljani, se je ob člankih v Verne-ovo proslavo spomnil, kako je okoli 1920 prinesel domov knjigo s sliko. To je zagledala njegova babica, pokojna gospa Marija B. (danes bi štela 88 let), in vzkliknila: »Tega moža pa jaz poznam!« Vnuk skrije podpis, češ: »No, pa povejte, kdo je.« Dama pa nato: »To je Vernetov Julček z Vrhnike. Čisto njegov obraz ie. Brade seveda pa še ni nosil, ko sem ga spoznala Bil je navihan in vihrav nagajivec, ki mu ni bilo do učenja. Z 18. letom pa je izginil brez sledu in tiru.« Naš pravnik je poizvedel in dognal v vrhniškem župnišču, da je bival v tej občini nekaj let živinozdravnik Johannes Verne, rojen 1809 v Orehku pri Postojni, poročen s Steinmetzovo. Od petih njunih otrok ni nobeden Julij, ena deklica se zove Julijana. Stanovali so v Hočevarjevi hiši, kjer se še danes pravi »Pri Vernetu«. Je ii nezakonsko dete? Pred 100 leti je bilo namreč veterinarju Vernetu že 18 let. Ali pa še rajši nečak? To bi bilo dognati pri sorodnikih: Vernetova nečakinja v Ljubljani, Johaneso-va hči učiteljica v Kamniku, stric Jelivšek, eospa Jelovškova z Vrhnike, živinozdravnik Zaje v Ljubljani, zobar dr. Hinko Dolenc itd. Podmena je prav zanimiva. Ime je tu, podobnost se je ugotovila. Ali je ne bi mogli podkrepiti s sliko? Fotografijo sta Niepce in Daguerre iznašla že L 1829. Avtor »Kapitana Hatteresa« je govoril dokaj jezikov, vmes eden slovanski. Francoski publicisti sicer ogorčeno pobijajo trditev, da bi bil J. Verne Poljak ali Rus, ali tu gre za slovstveno ime, ki je poleg Shakespearea najbolj razširjeno po vsem svetu. Papir pač vse pretrpi, ali kakor veli ruska poslovica: Bumaga vse ter-pit, bžet i ne krasnejet! Da ni novi domislek tako fantastičen, kakor so Verne-ovi romani, razvidim iz beležke, ki jo je 1. 1923. objavil bibliofil Lčon Treich v pariškem dnevniku L' Eelair in ki sem jo podpisani posnel nekako sredi istega leta v Jutranjih Novostih: J. Verne nima krstnega lista, ker ie mestna hiša v Nantesu pogorela; nekdo celo govori, da se je našei uradni spis s podpisom Napoleona III-, ki je podelil Verne-u francosko državljanstvo itd. itd. — N. K. -sss- Ljubezen do groba Pretresljiva drama mladih zaročencev v Črni pri Prevaljah. — Veleposestnikov sin France Potočnik se je ustrelil zaradi nenadne smrti svoje zaročenke, 20 letne veleposestmkove hčerke Rozike Obretanove. — Oba zaročenca na skupnem mrtvaškem odru in pokopana v skupni grob. Črna pri Prevaliah, 19. februarja. V Javorju pri Črni sta preminula nenavadno tragične smrti komai 20-ietna Rozika Obretanova, hčerka tamošnjega veleposestnika, in njen zaročenec France Potočnik, veleposestnikov sin. «Lepše od nje ni nobene.» Rozika Obretanova in France Potočnik sta bila že delj časa zaročena. Poznala sta se že od zgodnje mladosti, ker so si starši mejaši. Skupaj sta preživela otroška leta, ki so jima potekla kot dedičema bogatih staršev v veseli brezskrbnosti. Pred leti sta spoznala, da čutita drug do drugega več kakor prijateljsko ljubezen. Prisegla sta si večno zvestobo in se z vednostjo svojih staršev tudi zaročila. Oba sta bila presrečna, zlasti pa še France, ki so ga nekaterikrat slišali prepevati njegovo najljubšo pesem: Lepše rož'ce ni nobene, kot ie moja ljubica. Ko je mladi France s svojo zaročenko prepeval ob zvezdnatih večerih to pesem, pač ni niti najmanje slutil, da bo postala zanj tako usodna, kakor se je pozneje izkazalo. Tragična smrt Rozike. Rozika Obretanova je te dni zjutraj odšla kakor običajno na svoie gospodinjsko delo. Ko je že nekaj časa bila zaposlena, se ii je mahoma iz nerazumljivega vzroka stemnilo pred očmi. Tel hipni omotici ni pripisovala posebne pozornosti, ker ie bila zdrava in krepka mladenka. Ko pa je še dalje delala, jo ie pričela boleti glava. Bolečine so postajale nenehoma hujše. Dobro uro zatem se le onesvestila in se ni več zdramila. Domači so sicer poslali po zdravnika, toda ta ii ni mogel več pomagati, ker le medtem izdihnila. Zdravnik je mogel ugotoviti le njeno smrt zaradi možganske kapi. Na mrtvaškem odru. Žalujoči Obretanovi so svojo hčerko-mi-ljenko položili na mrtvaški oder m io cb-suli z rožami in cvetjem. Novica o tragični smrti njihove hčerke se le bliskovito raznesla po okolici. Že v jutranjih urah le zvedel «an|o tudi France Potočnik, ki ie bil prav tako kakor njegova ljubica zaposlen z domačim delom. V prvem hipu se ie zdelo, da bo zaradi silnih bolečin v srcu pobesnel Mladenič se je vsem zasmilil in so si vsi prizadevali, da bi ga pomirili in potolažili. On pa ie ostal mračen In gluh za vso njihovo tolažbo. Izjavil je. da mu zaradi izgube njegove Rozike nI več do življenja in da se bo končal, ker nima več smisla, da bi še dalje živei I Pri Obretanovih so se medtem zbirali va-1 ščani in izražali bridko prizadetim svoje sožalje. Najbolj je ganilo ljudi, da jo ie ugrabila smrt. ne da bi ii dala še poprej priliko, posloviti se od svojega dragega. Med Roziko in Francetom, ki sta bila po'na nad In načrtov za bodoče skupno življenje, je stopila smrt in iu neusmiljeno za vselej ločila. Samomor z bratovo puško Potočnikovi so zastonj skušali odvrniti Franceta od samomorilnih misli. Sicer je pa po prvem besnenju nastopil pri njem globok mir, da so se tudi domači že pomirili. Toda ta mir ie bil že posledica trdnega, groznega sklepa... Neopaženo ie France snel s stene bratovo lovsko puško in se odpravil proti hiši svoje umrle Rozike. Vso turo-bno noč, v kateri je še enkrat preživel vse prelepe trenutke s svojo zaročenko od njune zgodnie mladosti do nenadne katastrofe, je blodil okrog Obretanove hiše. Bedni France ni imel toliko poguma, da bi še pred svojo smrtjo videl ono. zaradi katere mu je postalo življenje ničevo. Ko se je že svitalo. se ie ustavil ob robu gozda tik za Obretanovo hišo in si. naslonjen na smreko, nastavil puško na srce. Nepremično zroč na zastrta okna. za katerimi so gorele voščenke ob mrtvašKem odru zaročenke, je sprožil. Strel, ki ie turobno odjeknil v okolici, je v hipu končal mlado življenje. V smrti združena •.. Pri Obretanovih zbrani vaščani so. sluteč nesrečo, takoj po strelu odhiteli proti gozdu in našli Potočnika s prestreljenimi prsmi, iz katerih je curkoma tekla kri. France se je pogodil s šibrami naravnost v srce V rokah je še' mrtev krčevito stiskal bratovo puško. Po izvršenih formalnostih od strani tukajšnjih orožfl:kov so Franceta Potočnika izročili njegovim domačim, ki so ga nato položili v Obretanovi hiši poleg zaročenke Rozike na mrtvaški oder. Pri tem ni ostalo suho niti eno oko. Vsi so se zavedali .da so izgubili iz svoje srede dva mlada človeka. ki se jima je smehljala sreča, a ie usoda nenadoma posegla vmes in uničila vse nade. Zadnja pot. Pogreba tako tragično preminulih dveh mladih ljudi se je udeležila veMka množica ljudstva iz bližnje in daljne okoMce. Ko so spuščai krsti v erob. so ljudie glasno iokali. Po končanih pogrebnih obredih so se razšli sklonjenih glav, globoko zamišljeni vase... še celokupni ideologiji. Podpiral je disidente te stranke in snoval ž njimi zaroto. Ko pa je nastalo vprašanje: ali stranka ali g. Davidovič, je g. Davidovič o svoji popularnosti fa s svojo avtoriteto zmagal in podlegla je stranka. S svojim postopanjem je v najbolj kritičnem času vrgel vlado in tako ustvaril radikalni stranki priliko, da Izvede sama volitve. Stranka g. Davidoviča je nadla od 90 na 50 mandatov, a nato se je še razrenlla. Tako |e g. Davidovič s svojo lastno akciio zrušil lastno stranko in io napravil za stranko druge vrste. Id nI mogla več biti oni či-nitelj v našem življenju, kakor bi ji po nle-nih idejah in po njeni moči pristojalo. Rezultat vsega tega je bila dekadenca demokracije in Jugoslovenstva. torej baš onega, za kar se ie g. Davidovič najbolj boril. G. Davidovič Je pozneje z enakim postopanjem odrinil od sebe vse svoie politične zaveznike in ffh oo<*na1 v naročle nasprotnikov. To se ie zgodilo i s Pribičevičem i s Korošcem i s Spahom i z Radlčem. radi katerega je g. Davidovič razbil svojo lastno stranko. Na zadnfem kongresu demokratske stranka je g. Davidovič favno obsodil svoje ministre v vladi. zaMPvnl v poslanskem klubu »er na drugih mestih ostavko vlade g. Vukičevič« ter stavil kot glavni »w?oi, da pride na čelo vlade druga oseba. T^ko Ip g. Davidovič izzval krizo in formiral blok združene demokraciie. Nenadoma pa ie znova pristal na to, da gre demokratska etranka v vlado g. Vukičeviča in je s tem povzročil razpad bloka združene demokracije. V demokratskem klubu je desavuiral svoje ministre. riskiral razcep stranke, zrušil demokratsko zajednico. koncem koncev pa se ie zopet pobotal z Vukičevičem radi sestave slare vlade. Zdai naj ve sam Bog, zakaj ie g. Davidovič zahteval odstop g. Vukičeviča, zakaj je osnoval blok demokraciie, 7. a Vsi je obsojal demokratske ministre in končno, kako je g. Davidovič s tem mislil rešiti demokracijo. Kako linijo ima g. Davidovič? Ali morda uživa v tem, da zmanjšuie svoio lastno avtoriteto. da povzroča samemu sebi neuspehe In da ponovno razcepi in restringira svojo lastno stranko? Zdi se, da g. Davidovič uživa v svoii popularnosti, v vloZakaj, dragica?« — »Papa pravi vedno naši gospodični: moj dragi, Bladki otroki Kakšen otrok sem pa potem jaz?< V predora. Nesrečno omožena gospa sedi v železni škem vozu z mladim oboŽevateijem, ki ji žc dolgo plaho dvori, a si ne upa naprej. Vlak se pripodi iz predora in gospod jame pripo vedovati: »Veste, gospa, da je delo v tuneli stalo 30 milijonov?« — »Nepotreben stro šek,« ga pikro zavrne dama, »nepotreber vsaj glede vas.« IfMgede. Mlada žena: »V nesrečno hišo sem 6e pri-m ožila. Komaj teden dni je po poroki, pa nam je požar vse uničiL« — Sosed: »Da, da nesreča ne pride nikoli samo ena!« Nesporazum. »Tu vidiš, Janko, kako so stari Egipčan: pisali po spomenikih.« — »Ata, kaj ni bil« takrat nikogar, da bi jih bil za uiesa no vlekel?« Lakonski odgovor. Bankir je dobil od davčnega urada ob v slilo: »Pogrešamo dobička iz vaših spekt cijskih poslov od 1. 1923 do 1927.« Odgo\< Je: »Jm tudi.« Muhasta moda. Gospa nosi zavoj z obleko za na ples. S\ ji? se ji vidi nekam težak. Zato stopi v l' 'ijo vežo in ga razveže »Jojmene, trgovk? ;. je pomotoma zavezala kopalno obleko!« PONEDELJEK It & sr Ponedeljek, 30. TL 1928. ^ JVIoč ljubezni in sovraštva Ludvik XV. in Jeanne Baubernier »Evropo obvladujejo trije kotiloni (spodnja krila, ki jih dandanes ni več!): Elizabeta v Rusiji, Marija Terezija in Pompadour« je rekel sarkastično cesar Friderik. In res je bilo tako. Sicer pozna zgodovina tudi še po revoluciji kraljevske favoritinje, kakor madarae Caylus, v čije rokah je izdihnil licemer-ski Ludvik XVIII, toda vse te so bile le kraljevske ljubice. Prave postranske kraljice, ki so vodile državne posle ter obvladoval« kralja in dvoT, so živele v sijajnem sedemnajstem in osemnajstem stoletju. Prave legitimne kraljevske žene, ki niso bile zmožne izpolnjevati neštevilnih reprezentančnih dolžnosti n. pr. skromna Marija Terezija, žena solnčnega kralja, ali pobožna Marija Leczynska, žena Ludvika XV. — so morale hote in nehote prepustiti ta posel favoritinjam, ki so razpolagale z neomejeno oblastjo. Dame iz najvišjih krogov, ponosne vojvodinje in neomadeževane princezi-nje so tekmovale v borbi za zavidljiv položaj »maitresse en titre«. Nobena intriga in nobeno sredstvo ni ostalo ne-preikušeno. Vojvodinja Grammont. ponosna sestra vsemogočnega ministra Choiseula, se je tako ponižala da je spre jela kralja na njegovem povratku z lova v svoji spalnici, ni pa dosegla zaže-ljenega smotra. Po smrti Pompadourjeve se je kralj Ludvik XV. zadovoljeval le s kratkim ljubimkanjem. Na dvoru so bili v skrbeh ter so vsepovsod iskali damo, ki bi s svojo izredno lepoto in s svojim humorjem stalno zaposlila kraljevo srce. Smatrali so to za potrebo ne samo, da bi »ozdravili« kraljevo neprestano me •lanholijo, ampak tudi zato, ker je manjkala dama, ki bi morala služiti vodilnim državnikom pri njihovi visoki politiki. Pričakovali so, da si bo kralj vendarle izbral »prvo dvorno damo« iz vrst visokega plemstva. Toda zgodilo se je nekaj nezaslišanega. Cela vrsta vojvodinj in markiz, ki so se borile za izpraznjeno mesto, se je morala umakniti navadni meščanki, o čije preteklosti so bile.razširjene ne-lepe govorice. Nova zvezda — Jeanne Marie Baubernier iz Vaucoleursa — je s svojo lepoto in s svojim humorjem osvojila kraljevo ime na prvi mah. Kralj je odločno izjavil, da svoje »izvo-ljercke« ne pusti več in da mora priti na dvor. Jeanne Marie je bila uboga deklica. Nekaj časa je živela v samostanu, nato je služila pri nekem davčnem zakupniku, pozneje pa se je kot učenka pri neki modistinji spoznala z lahkoživim in zloglasnim grofom Jeanom Dubarry-em, ki jo je pregovoril, da se je preselila k njemu Grof je bil strasten kvarto-pirec ter je rabil lepo deklico kot vabo za nove goste. In res se je pričela zbirati na grofovem domu družba iz tako-zvanih najboljših krogov. Nekoč je počastil grofovo igralnico tudi kraljev zaupni komornik. ki je nemudoma poročal kralju o »čudežni cvetlici«. Bilo je sklenjeno da je treba privesti deklico že naslednji večer v kraljevski grad. kjer naj bi se udeležila /ečerje v ozkem krogu kraljeve družbe, ne da bi smela vedeti za kraljevo prisotnost. Deklica se je obnašala tako neprisiljeno in naravno — šalila se je tudi s kraljem, ki ga ni poznala — da je bila njena na-daljna usoda sklenjena stvar. Dvorna gospoda je dobila na'og, da mora storiti vse kar je treba. Ker je bil grof Jean Hirbarrv užalien. jo ie moral nor~*?+: njegov brat grof Viljem ki pa je moral takoj po ceremoniji — naravnost izpred oltarja zapustiti državo. Sedaj bi morala biti predstavljena dvoru, toda vse plemenitašinje so odklonile ta posel, šele po dolgih pogajanjih sta izjavili dve aristokratinji. da sta pripravljeni vpeljati jo na dvoru, ako jima plačajo njune velike, ne baš čedne dolgove. Predstavitev je bila za mlado gospico naravnost zmagoslavna. Vsi. ki so ji nasprotovali so morali občudovati njen takt in njeno lepoto. Obdana od občudovalcev Ia sužnjev svoje moči, brez rivalinje, oboževana — celo Voltaire jo je imenoval »Ma divinitš« — od vseh, je bila kar čez noč prava kraljica, kajti kraljeva žena je umrla še pred njenim nastopom na dvoru. Kakor pravi zgodovina, ni izrabljala oziroma zlorabljala nikdar svojega položaja. Ostala je vedno skromna Jeanne. Tudi se ni udeleževala ministrskih sej kakor njena prednica. Samo enkrat je prekinila sejo. da je prosila kralja, naj pomilosti neko detomorilko, ki je bila obsojena na grmado. Kralj je ugodil njeni želji ter vzkliknil: Čutim se srečnega, da je prva stvar, ki jo zahtevate, akt milosti! Ko je ljudstvo zvedelo, da je bila njo, jo je vzljubilo in mnogi so se obra-detomorilka pomiloščena na njeno proš-čali nanjo v kritičnem položaju. In ravno to" zaupanje ljudstva vanjo je postalo zanjo nevarno. Ako bi bila odklonila vsakega, kakor njena prednica Pompa-dourjeva, bi imela na va:etih vse one, kti so večinoma po nalogu Grammonto-ve in njenega brata vojvode choiseul-skega razširjali o njej vse mogoče govorice iz njene preteklosti. Ko je na prigovarjanje Richelieua in d' Aiguillo-raa dosegla pri kralju Choiseulovo od-slovitev. je skovala družba Choiseul-Grammont proti njej pravcato zaroto. Sa; se je smatral Choiseul za vedno utrjenega na dvoru, ker je po njegovem posredovan:u prišlo do poroke med prestolonaslednikom in avstrijsko prince-zinjo Marijo Antonieto. Početje njenih sovražnikov, ki so preplavili državo s sramotilnimi spisi, jo ni preveč vznemirjalo, ker je bila zelo zaposlena z raznovrstnimi dvornimi ceremonijami. Poleg tega pa ni zamudila nitodar razveseliti vedno žalostnega kral a s svojim živahnim temperamentom. " Mlada Marija Antonieta je zavidala njen položaj ter jo je znala ob vsaki priliki žaliti, čeprav jo je kralj pogosto in zelo resno posvaril. Ošabna avstrijska princezinja je jedva čakala kraljeve smrti, da more zavladati. In ni ji bilo treba čakati dolgo! Kralj se je po nekem izletu v Tria-non vrnil bolan na kozah. Vsi oni, ki so prej« Iriečali v prahu pred njim, so se sedaj, ko so uvideli, da se bliža kraljevo življenje koncu, kakor kobilice zbirali v sobanah mladega prestolonasled nika in njegove žene. Ob kral evi smrt ni postelji so bili le Jeanne, njegovt hčere ter Richelieu in d' Aiguillon. Ma lo pred svojo smrtjo je priporočil kralj d' Aiguillonu usodo nesrečne Jeanne kateri je ostal udan do smrti. Takoj po kraljevi smrti je mlada kra ljica Mari a Antonieta sporočila svoj materi: Kreatura je izgnana in zaprt; v samostan. Uboga Marija Antonieta ki pač ni slutila, da bo morala kmalu tudi ona v strašnejših okolnostih zapustiti kraljevski grad! Tako se je končal za Jeanno kratek sen o kraljevski sreči. To pa še ni bilo najhujše Grozno se je morala pokoriti in strašno je bilo plačilo, ki ga je morala plačati za kral evo Tu^ezen... (Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljku«.) Kako je našla bogata Američanka idealnega očeta za svojega otroka V newyor$lci bolnici »Lvini In« je porodila te dni gospa Grace Mallhouse Barnham zdravega, lepega in močnega dečka To seveda ni nič posebnega Posebno je to. da je dečkova mati že tri leta vdova in da je njegov oče po njeni lastni izjavi popolnoma tuj človek, ki si ga je izbrala samo zato. da more roditi v vsakem oziru popolnega otroka! Po moževi smrti — je izjavila gospa — ki mi ni mogel dati materinske sreče, se me je polastilo hrepenenje po popolnem otroku, po takem otroku, kakor ga pričakujejo oni, ki izpolnjujejo vsa pravila moderne evgenetike. Zato je neumorno iskala moža. ki bi mogei biti po teh predpisih idealen oče njenega otroka. Svoje namere ni prikrivala ne svoji rodbini in ne svojim prijateljicam In ko je našla iskanega moža. mu Je b-ez nadaljnjega ponudila svojo bizarno transakcijo On je bodisi iz ljubezni do evgenetike bodisi iz drugih razlogov radevolje »prejel njeno ponudbo Go»pa Grace. ki je bogata, hoč« vzgojiti dete po vseh modernih evgenetičnih nač*Iih, da postane popolen človek tudi v duševnem oziru. Novorojenčka so seveda vpisali kot nezakonsko dete, ker je njegov oče neznan. Pijanca še Bog ne zapusti Zopet nekaj zanimivega iz Varšave. V neki diši v Orici ulici je bila rodbinska zabava, £a-anka s plesom. Vsi so bili veseli, domači io iostje. Pili so tudi vodko in še mnogo! Ker jim e bilo naenkrat prevroče, so odprli okno Svež, hladen zrak in vodka sta dobra prijatelja Neki iost, ki se je navžil malo preveč vodke, je ho-:el vdihati malo več zraka. Ker mu le bila glava aretežka. Je izgubil ravnotežje in padel skorf >kno na ulico — iz drugega nadstropja. Ulica e tlakovana s trdim kamenjem. Družba se Je prestrašila in boječe ?!edala skozi okno. Vsi so nislili, da se je ubil. Toda zgodil se le čudež. Nesrečnež Je vstal, si popravil ovratnico, počepal lase in odšel lepo domov. Bil Je trezen. Zadruga očetov Se eno zanimivost poročakd iz Varšave: Z&odba se je pričela v lanskem predpustn .n se konča na ietošnji debeli četrtek. V boljšem penzijonatu so stanovali trije gospodje: rrgovec, oravnik in ministeriialni svetnik. Vsi trije so se nevede eden za drugega. zainteresirali za lepo sobarico Malgoš. Bi I j so medsebojno tako diskretni, da niso nikdar govorili o tem. Lepa Malgoš je pred dobrimi šestimi meseci obvestila vsakega posebej, da pričakuie porod in da mora zato nekam na deželo. V času njene odsotnosti pa se je zgodilo, da so si gospodje medsebojno izdali vsak svoio skrivnost. Prav nič se niso prepirali, temveč so složno sklenili, da rešijo zadevo korpora-tivno in da brez ozira na notarsko pravdo skrbijo za vzgojo bodočega deteta Malgoš ie seveda pristala na ta sklep ter ie redno vsakega prvega v mesecu inkasirala denar. Na debeli četrtek pa ie prišla v Varšavo in povedala svoiim priiateliem. da se hoče omožiti. Člani kooperative so sklicali izredno sejo ter so soglasno sprejeli resolucijo, da bodo dali gospodični Malgoš doto 2000 zlotov. Glede skupnega sina pa so sklenili, da ga pošljeio v neki varšavski zavod in da bodo vsi triie skrbeli za njegovo vzgojo. Zadeva se ie rešila v najlepšem sporazumu. Spremenjen položaj Ali znaš, kakšen je razloček med prvo m srebrno poroko? — Hm? — Prvič se sra* muje ona. drugič pa on! Pošten najditelj. »Ali si oddal srečko, ki si jo oni dan našel na cesti?« — *Nesel sem jo na redar-stvo takoj drugi dan ootem. ko ie bilo žre banje!« » iPonedeljkov" listek Zadnja maskarada Sedeli smo v zadnji loil. Go*pa Greta, njen mož. Ivan in iaz. Ura ie šla na dve. V dvorani so plesali le še naimlaJSi pari. V sosedno ložo ie prisede! kaoelnik Jug. Ko je šel mimo nas. ie »ozdravil, toda sredi pozdrava mu ie ostala glava trda in nepremična. U'el sem gospe j in pogled. Razumel sem njegov pomen, nisem na vedel, zakaj. — Ali nameravate ostati še dolgo? je nepričakovano vprašal Ivan in skoraj istočasno izpraznil kozarec črnine. — Saj ste danes vendar prosti! je odgovorila gospa. Ivan ie molčal. Napolnil ie eno v a kozarec in izpil. Dvakrat, trikrat. Iz sosedne lože se ie čul smeh vesele družbe. Kapelnikov — haha ie bil najglasnejši. V dvorani ie mladina zaplesala kolo. Ivan ie naročil nove steklenice ia postaj zopet vesel. V loži poleg naše ie nekdo nr i nove d oval anekdote. Družba se ie smeiala. iz smeha pa ie odmeval odurno kapelnikov — haha. Iz dvorane ie prihitel mladenič. ustavil med našo in sosedno ložo ter zaklical ka-pelniku: — Sedai bomo pa tvoio! — Haha! Katero in s kakšno pravico? Kaoelnik ie vstal, da se ga ie moglo videti čez ložno pregrado. — Favstino. Favstino! ie zaklical mladenič in odhitel v dvorano. — Haha — haha ... Ivan s« ie vzravnal, skrčil nest in udaril po mizi. V tistem trenutku ie zaigrala godba plesno skladbo kaDelnika Juga. Moderno kompozicijo, posneto po zamorskih plesih. — Haha — haha! se ie zagrohotal Ivan. posnemajoč kapelnikov smeh in že ie priletela njegova steklenica v sosedno ložo ter se razbila tik nad kapelnikovo glavo. Sosedna loža se je hipno izpraznila. Ka-pelnikova družba se ie upirala, on pa ie krivogled in razkuštran izginil skozi dvorano. Ivan je stal nepremično. Le s težavo smo 2a spremili n» niegovo stanovanje ... Ko sva bila sama. ie vzel Ivan iz kredence steklenico likeria. natočil. sedel za pisalno mizo in rekel popolnoma mirno: — Nisem storil prav. Vem. in žal mi ,ie. — Bil si pač razburien. tn človek ... — Da. človek! me ie prekinil, se naslonil s komolcem levice na ročai naslonjača, z desnico pa si je za trenutek pokril čelo In oči — Človek je zmožen vsega. Pa kaj! Zal mi ie. ne zase. temveč zaradi niega. Nazadnje se bo še hvalil na moi račun. — In tako nenadno? sem vprašal. Ivan ie vstal, stopil k peči in sedel zopet k pisalni mizi. _ Nenadno?... Da. nenadno! Nenadno za družbo, nenadno za publiko, nenadno zani in zame! Da predvsem zame' Liudi te vrste ie treba ignorirati. Dve leti sem delal tako in sedai? Sedai — ne. premagal me je afekt... Natočil mi ie čašico in prijel za svojo. — Pij priiateli in oprosti! — Ivan? — Oprosti, ker ti govorim o stvari, ki je ne poznaš. — Slutim io. Nagnil se ie v naslonjač snel naočnike, mi pogledal naravnost v dno oči in dejal: — Sedi bližie! Izpraznil ie dvoje, troje čašic. — Nočem, da bi samo slutil. Ne ere za moi zagovor. In še mani za kako izpoved! Priiateli si. in to ie veliko v teh časih. Dobro veš. da ne grem rad na zabave, kjer ie veliko liudi in le redkokdai kak človek med niimi. Sel sem na liubo gospei Greti, ker ie ženska, ki misli naravnost. Izpolnil sem le svoio obliubo. Nisem pa izpolnil dolžnosti, ki sem si io dal sam. Prvič po dveh letih! In to baš na obletnico! — Pij. prijatelj! ie prekinil in si podprl glavo. — Obljubi mi pri zaupanju, ki ga imaš vame. da se ne boš vznemiril. Mogoče bi bilo bolie da mi poveš... — Ne, dragi! Danes, sedai ti povem vse. in veruj mi. da nisem vznemirien. Ne boj se! Tudi če bi se imelo zgoditi, da bi prišel v tem trenutku semkaj — on. ostane steklenica na mizi! —Nisem mislil tako. — Vem. Poslušaj! Omenil sem obletnico. Da. Spomnil sem se ie v trenutku, ko je zaigrala godba... Pii. priiateli! Ce bi se bil spomnil preje, bi morala celo gospa Greta odpustiti, kaiti — to mi moraš verjeti — izginil bi takoj, ko sem ga videl... Torej, bila je maškarada. Zadnja, kakor letos. Na pustno nedelio. kakor včeTaj. Šla sva s Favsto. ne da bi plesala, ampak kar tako. Niei na liubo. Ves večer ie bil z nama — on! Pustil je doma ženo in otroke. Govorili smo malo. To se pravi — iaz in on! Po polnoči ie prišel v našo družbo profesor Goreč. Vinjen ir. razigrat;. Zapletel sem se ž njim v brezpomemben razgovor o njegovih iznajdbah, ki jih ororokuie že dvajset let. Samo zato. da ni silil v Favsto. Bil sem malo ljubosumen nanj. Jaz tepec! — Pii vendar! Favsta in — on sta govorila o njegovih skladbah. Slišal sem to nehote. Zanimalo me ni. Zakaj ne niieš? Poslušal sem profesorja, slisal oa sem - njega, kako li govori, da je nesrečen, da bo pustil družino in da se čuti tako neizmerno srečnega v njeni bližini. Pravil ji ie, da komponira nekakšno opero aH kaj. ki bo posvečena nienemu imenu... In naenkrat sem slišal, da se — tikata. In to ne slučajno. Cisto natanko sem razumel, da sta se morala tikati že davno in da se ie spozab-ljata. Niti enkrat se nisem ozrl. da bi videl njene oči. ki ne bi mogle prikriti resnice. Ostal sem miren, kakor ostane miren človek, ki ie sklenil svoie račune, še oil nisem. Profesor je želel pogledati v dvorano. Odšel sem ž niim in se nisem vrnil več... Nehote sem zadihal globoko. — Da. oddahnil sem se. ie nadaljeval Ivan in natočU čašice. Oddahnil tudi v duši. Trpel sem še dplgo. toda to ie druga stvar. In kadar... Ne. konec! Bila ie zadnia maškarada! Ivan ie vstal, mi položil desnico na ram« in rekel: — Sedai razumeš! — Razumem. Vse razumem. — Vsega ne! Vedi. to moraš vedeti. u'a živi ta človek še danes s svoio ženo. ona pa, ki ie verovala vanj. trni paradi niega in — preoričan sem — tudi zani!... Stopil sem v mrzlo februarsku jotro, in ko sem se vračal domov mimo plesne dvorane in videl prihajati iz nie zadnie pare. tesno sklenjene, sem pomislil: Tako ie moralo biti v iutro tistega pustnega ponedeljka, ko ie pustil Ivan v dvorani _ nio in niega. Ivan Podržaj. ki krepi in iml želodec, je edino . Vlahov rdlikovan na vseh svetovnih izložbah i te VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. ===== Čuvajte »e ponarejanj ! = Ttfornica ustanovljena leta 1861. J. Stjepušin. Zagreb JnrJevska a I let J? pnporoč» najlioljf tamliuric«- lol» in ostal* potreb iiint- it m hi!a Urili kovan na pa riSki itloihi , Onikl frank« FIAT 1927 iz druge roke obro ohranjem ugodno naprodaj. Informacije UH. Mi Ljubljana Dunajska c. 12. Telefon 22-92 Lovske puške tlobert puške, revolverje, pištole in vs«. ootrebščine za lov in ribi' lov kupiš pri: F K KAISF.R puškar l.ji bljana ^elenburfiova ulica 6 — Kunujt-m in prevzemam staro orožje v komisijsko proda jv. 127*1- Lepe vrtove in dvorišča boste imeli, če jih posujete z belim dol& mitnim peskom, ki ga Vam pripelje na dom najceneje K. Vodnik, Podutik, Ljub. Ijana VII. Naročila sprejema tudi «JekIo», Stari trg. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! Po vsej Sloveniji gre glas, 'e ..Dommnna" ie zs nas! HMHMM»M>MM>«MMHMMMMMMm> ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. SAMO ŠE DANES! MLADINI PREPOVEDANO DANES RUSKI UFA VELEFILM Ljubezen JEANNE NEY Zloglasna črezvičajka... Strahote rdečega terorja barikade in ruska revolucija V glavnih vlogah Edith Jehanne in Brigitte Helm znani iz filmov «5ah carici® in «Metropolis». Strašno sliko današnje sovjetske Rusije si lahko napravi vsak obiskovalec tega filma Predstave danes ob 4., pol 6, pol 8, 9. Pri vseh predstavah igra naš najboljši :: povečani orkester. Wanderer avtomobili Odprti 4-sedežni voz. socrtnj voz Limousine in Cabriolet 6'30 in 8/40 HP najnovejše sestave s 4- do 5-sedeži. — »WANDERER«-vozovi so znani po prvovrstnem materi-jalu, največji sigurnosti in elegantni obliki. Glavno zastopstvo za Slovenijo in Hrvatsko: PAVEL ŠTELE, Liubiiana. Kapiteljska ul. 3 Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska .Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.