PRED DNEVOM REPUBLIKE
REPUBLIKA!
Trideset let mineva od dneva, ko je bila proglašena. In domala še enkrat trideset
let od takrat, ko so revolucionarne sile Jugoslavije ustanovile svojo delavsko ko-
munistično partijo, nositeljico revolucije, boja za napredek in preobrazbo družbe.
Pa še mnogokrat trideset let, ko je v Ijudeh tlelo, se vzpenjalo, bilo teptano, a nikdar
poteptano, kipelo nevzdržno, kvišku.
Republika!
V bojih spočeta, s krvjo prepojena, v svobodi porojena. Tvoja moč je v nas, mi smo
tvoja moč.
Republika!
Žfvi, cveti, slj!
FRANC TAURER se je rodi 1. 1910 v Trstu. Osnovno šolo je končal v Polju, kamor se je preselila vsa družina, obrtno pa na Ledini in se zaposlil kot klepar v Kemični tovarru v Mostah. Zaradi vsestranske družbene aktivnosti je bil večkrat aretirm in na enem od procesov je bil 1. 1933 obsojen po zakonu o zaščiti države na leto dni zapora. Naslednja leta so bila za Taurerja leta bojev, brez-posdnosti, dela pri KPD Svoboda v Zdogu (tam je bil tajnik); 1. 1938 se je zaposli v galvanizacijski delavrdci Jakopič.
Takoj ob razsulu stare Jugoslavije se je vključU v OF, 1. fe-bruarja 1942 pa odšel v partizane. Maja istega leta je bil sprejet v partijo in postal komisar Gedžove čete v II grupi odredov in nato 2. bataljom Gubčeve bridaged 1. januarja 1943 je bil ranjen in v bdnišrdci v Kočevskem Rogu so mu amputirali levo nogo. Med S-mesečnim zdravljenjem je bil organizator kulturmga dela, bil je kvdjen za odposlanca SVPB na Kočevskem zboru in bil na njem izvdjen v plenum OF, po vmitvi z zbora pa je postal komisar l rinišnice in pdeti 1944 komisar 1. prometnega bataljonaNOVin 3J v Bariju. Konec 1. 1945 je postal komisar štaba baze GŠ S ovenije v Ddmaciji in kot tak je v Biogradu na morju doživd c svoboditev.
Vrnil se je v Slovenijo in do 1. 1950 ostal v vojski, vmes 1. 1951 končd gimnazijo in kot major prešel k delu UDV, kjerje delal do *. 1960.
Že prej, predvsem pa po tem letu je razvil široko druibeno aktivnost in bil med drugim v zvezi vojaških invalidov predsednik okrajnega in republiškega odbora predsednik mestnega in našega občinskega odbora ZB NOV (karješe sedajj, ddgdetni član repu-bliškega odbora ZB NOVSlovenije itn., vseskozipa jeglavnidejav-nik športnega delovanja invalidov v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kot ddgdetni družbenopditični delavec je mnogo tudi javno nastopd in ena od vej je tudi njegovo publkistično delo. Že v Kočevskem Rogu je bil iniciator pismja skečev (npra. Blokada), po vojni pa je objavil aktudne prispevke in spominska dela iz NOB v Ljudski pravici, Dnevniku, TV-I5 inNsk, v Zbomiku 1965 itn.
Ob praznovanju 304etnice razgalsitve republike se je avtor spom-»'7 začetkov slovenske državne tvomosti: