442 Listek. Koncert »Glasbene Matice« dne- 7. m. m. — »Glasbena Matica« je s poslednjim svojim koncertom poskusila vdihniti nekoliko življenja sedanji »mrtvi sezoni«. Poskus se ji žal ni posrečil kaj posebno: moč glasbina v boji proti vročini koncertne dvorane in proti nevihti, ki je nastala prav pred koncertom, bila je nedostatna. Večina občinstva se je preplašila tako vročine kakor nevihte, in zato je bil poset le srednji, malone slab. To nam je tembolj žal, ker je obsezal vzpored samo znamenite, posamič celo jako interesantue točke. Bendlov ljubki zbor »Tatranska vijolica« (tenorsolo g. A. Razinger) in istega skladatelja mogočna koralna scena »Smrt Prokopa Velikega« s svojimi dramatskimi učinki (besede umirajočega husitskega vojvode je pel g. Bela Stukee), med obema točkama Foersterjev čveterospev »Njega ni«, zvršen po vsem moškem zboru, Dvofakova »Kmetovalčeva himna« in njega izrazni zbor »Padle so pesmi v dušo mi«, takisto dve najlepših narodnih pesmij v harmonizaciji g. M Hubada, vse to se je izvajalo kar najnatančneje in naj vzor neje. Jeden naposled imenovanih zborov se je moral na viharno zahtevanje celo ponoviti. — Jako prijetna izprememba med sicer zgolj vokalnimi deli so bile vijolinske točke g. K. yeraja. Po bogati, do cela zasluženi pohvali, katero si je mladi umetnik pridobil z Wilhelmjevo parafrazo Walterjeve pesmi iz opere »Die Meistersinger«, te čudalepe pesmi, ki izhaja iz preprostega, nežnega napeva in prihaja polagoma ognjevitejša in iskrenejša, dokler se naposled ne razvije v uajstrast-nejši izraz — takisto z virtuvoznatim rondom Baffmijevim z njega pizzicati v levi roki, flageoleti in Ricochet-potegi — dodal je g. Jeraj še Es-dur nokturno Chopinovo v predelavi Sarasatejevi. Sosebno to dodano skladbo je izvedel prelepo in plemenito. — Gospod Bela Stukec, ki je poleg solopartij v zborskib delih pel dve ariji (iz Dvorakove opere »Selma sedlak« in Wagnerjevega »Tannhauserja« : »Blick' ich umher in diesem edlen Kreise«), je dobro izšolan diletant s prav prijetnim baritonom. V Wolframovi ariji tiči pač nekoliko več, nego je g. Stuhec položil vanjo. Sicer pa je to staro zlo, da vsi pevci, tudi tisti, katerim dramatsko petje ni poziv, vedno rajši za koncertne namene sezajo po arijah, časih šiloma iztrganih iz opere, nego po pesmih, ki veuder prav za prav v svojih višjih firmah pripadajo v koncertno dvorano. — Slovenske prevode posamičnih pesmij so oskrbeli gg. E. Gangl, — k— in A. Stritof (žal, da ni vse kaj srečno ; slovenska pesniška tehnika je dandanes, hvala Bogd, že tako razvita, da smemo v tiskaifih tekstih zahtevati vse kaj boljšega in zrelejšega, nego je n. pr. prevod »Smrt Prokopa Velikega«. Op. ured.). K. Hoffmeister\ Obči zbor »Dramatičnega društva« je bil dne" 22. m. m. Predsednik g. dr. Ivan Tavčar je v svojem nagovoru zahvalno omenjal onih faktorjev, ki so doslej podpirali slovensko gledališče, tako deželnega zbora kranjskega, mestne občine ljubljanske in gledališkega društva. Odbor je vestno vršil svojo dolžnost, sosebno vztrajuo pa je deloval njega tajnik in blagajnik g. Gustav Pire. Ker je naloga društvena od leta do leta večja, treba je, da ,,Dramatičnemu društvu" vse rodoljubno občinstvo nakloni svojo podporo. — Po nasvetu g. dr. Štora se je gorenjim faktorjem izrekla zahvala, nato pa je tajnik g. Pire poročal o minuli gledališki dobi. Društvo ima 232 članov (6 častnih, 17 ustauovnikov, 89 zunanjih in 120 ljubljanskih), katerim se je tudi letos razposlal zvezek ,,Slov. Talije". Drama v minuli dobi ni uspevala kaj posebno zaradi splošno znanih neugodnih razmer, tem lepše pa so bile operne predstave, katere je vodil ka-pelnik g. Gerbič. Stalno angažiranih je bilo 24 igralcev in igralk, v zboru pa 16 pevcev in pevk z redno mesečno plačo. Predstav se je uprizorilo 58, in sicer 30 dram, veselih iger in burk in 28 oper; 11 iger je bilo novih, dve sta bili izvirni slovenski. Za bodočo dobo je ukrenil odbor vse, da bode občinstvo lahko zadovoljno. — To poročilo se je Odobrilo in takisto poročilo blagajniško, ki izkazuje 29.615 gld. 38 kr. troškov in nekaj Listek. 443 prebitka za prihodnjo dobo, — Pri dopolnilni volitvi so bili izvoljeni v odbor gg. dr. vitez Bleimeis, M. Hnbad, dr. Tekavčic in Ivan Bele Izstopivšima odbornikoma (g. Fr. Dreniku, ki je bil odbornik od leta. 1867., in g. dr. V. Supanii) se je izrekla zahvala. — Na vprašanje g. A. Trstenjaka, ali namerja društvo z darili skrbeti za lepši razvoj slovenske dramatike, ukrenilo se je, da bodo pisatelji dobivali primerne tantijeme za igre, o katerih bi se občinstvo samo izreklo ugodno. — Na vprašanje notarja g. Gogole, ali je odbor kaj storil, da si pridobi slovensko opero „Grof Urh Celjski" (,,Teharski plemiči"1, katero je uglasbil g. V. Parma, in na dotično priporočilo g. Jos Nollija, kateri pravi, da mu je opera znana in da bode izvestno ugajala občinstvu, odgovori društveni tajnik, da se bode odbor vsekakor rad dogovarjal z g. Parmo zaradi tega najnovejšega opernega dela. — Potem se obči zbor sklene. Družba sv. Mohorja v Celovci šteje letos velikansko število nad 65000 udov, torej nad 9000 več nego lani. Družba si je zgradila na jednem najlepših prostorov v Celovci svoj posebni dom, ki se je dne 26. aprila t. 1. slovesno blagoslovil. f Frančišek Košar. Dne" 11. m. m. je umrl v Iki poleg Opatije infulirani stolni dekan labodskega kapitelja Frančišek Košar, papežev hišni prelat, kanonik in konzisto-rijalni svetovalec. Porojen je bil leta 1823. v Braslovčah, prišel leta 1859 s knezoškofom Slomškom v Maribor, bil pozneje (leta 1865.) imenovan za dekana v Kozjem, leta 1870. pa za kanonika v Mariboru. Devet let je bil potem profesor cerkvenega prava v mariborskem semenišči, od lani pa infuliran dekan. Košar je bil odličen sotrudnik pri Slomškovih ,,Drobtinicah" in je spisal tudi dokaj razširjeni molitvenik ,.Nebeško hrano". Znamenito delo mu je „Življenje in delovanje pokojnega knezoškofa Slomška". K etimologiji besede očitati. Gospod L. P. je na str. 52. — 55. letošnjega »Ljubljanskega Zvona« obširno razložil izvir besed očit in očitati, kateri izvaja obe* iz korena čit. Bolj kakor z enakimi prikaznimi v grščini je moči to popolnoma prepričevalno razlago podkrepiti z enakim pojavom v sorodni češčini, ki se v tem slučaju razlikuje od slovenščine samo po prefiksu. Čehom pomeni namreč vyčtu, vvčtsti in vyčit dm , v y č 1 tat i ne samo »aufzahlen, auszahlen, herzahlen, herrechneu«, ampak tudi »vorvverfen, Vorwiirfe machen« ; vyčitek jim je »Vorwurf, Riige«. — V novejšem času se je lepa slovenska beseda očitati nekaterim »izobraženim« Slovencem priskutila in začeli so namesto nje rabiti hrvaško izposojenko predbacivati, kar pa je kakor marisikaj drugega, kar dobivamo iz Zagreba, prav tako hud germanizem kakor gorenje-srbski pfedmjetac in wymjetowač\ Dr. K. S. Cerkvena pesmarica , iz leta 1784. Gašper Rupnik je izdal poleg knjige »Ta Chriftufovimu terpleinu pofvezheni post« i. t. d. (Safafik Gesch. I. 124.) še »Peifme od Kershanskiga vuka» i. t. d. (Safafik Gesch. I. 80) izdane v Ljubljani leta 1784., 8°, 58. V knjižnici remšniške župnije na Štajerskem je shranjena pesmarica, katero mi je posodil gosp. župnik Zmavec, naslovljena : PEISME K' SVETI MESHI INU PRED PREDIGO. Vinjeta (božje oko) V GRAZI PRI WIDMANSIVETTENSKIH ERBIH 1784.