/tf/£S S C c. v- K RAZLAGANJE nekaterih ZERKVENIH NAVAD, ali kratko poduzhenjc, kaj pomenijo nektere duhovfhe opravila. 1 Ka fvitlolio dal S^ranjj Jdjaver dliahten jtndrtoii f Duhoven, natifnil Joshef Blasnik, l83 4- Na prodaj per Adamu Ilenr. Ilonu, Imkvovesii in kupzhevavssu f’ popirjam. V’ nalil’ leli bukviz fo gnadlivi Firfht Goipod Gofpod i ASM®®! A.10 JS, T, ulila n tki iSItkof, ao. kiniovza pervolili. I. Advent. Vu. navadno leto fe perzhne pervi dan prosimza, kteri dan novo leto imenujemo. Soldafhko leto pa fe perzhne o vfih t Sve- tih, to je pervi dan mefza litlognoja. ^Sholfko leto fe perzhne sdaj po novi na¬ vedbi dva dni po f. Mihelu, to je pervi dan mefza kosoperfka, Zerkveno leto pa fe perzhne vfelej v’ pervo adventno nede¬ lo, in fizer sato, kir fe je oh tem zhafu nafhe odrefhenje perzhelp. Oh temu zha- ( fu je zhifta diviza Maria ki je od f. Du¬ ha fpozhela, rodila nafhiga Svelizharja. V’ veden fpomin tolike frezhe sazhne ka- loljfhka zerkev oh tem zhafu novo leto, in opominja Kriftjane: ,,Povzdignite fvoje glave, in glejte, vafhe odrefhenje fe je perblishalo.“ — Prafltanje. — Saka/Je lema zhafu pra¬ vi Advent , kaj pomeni la hefeda? Odgovor. — Befeda Advent je latin- fka, in pomeni po nafhimu jesiku: Prihod. 1 * 4 Pr. Saka j Jo fhlir nedele v' sidvenln? Od. Mende kober pifhe zcrkveni pifa- vcz Durand savoljo zhvctcrniga Kriftufoviga prihoda. Pervi prihod Kriftufovi je bil po mefi, hir je zhlovefhko natoro na-fe vsel in sa naf zhlovek portal. Drugi prihod je, hir Kriftuf pride s’ fvojo gnado v’ ferza vernih Kriftjanov. Tretji prihod Kriftufo¬ vi je per fmerti vfaziga Kriftjana. Zheterli prihod bo fodni dan, kir bo Kriftuf pri- fbel naf vfe fodit. Nekdaj je bil tudi zel adventni zhaf, sapovedani poft, sdaj je pa le ene dni 5 minihi imajo pa fhe sapoved zel adventen zhaf fe poftiti. II. Boshizh. Pr. Kaj pomeni befeda boshizh? Od. Boshizh je toliko kakor boshji dan, to je, Kriftjani fo ta fveti dan kteriga tu¬ di mi fhe sdaj t Sveti dan imenujemo, po- febno imenovali boshji dan ali boshizhni dan, kir je la dan boshji lin na fvet prifhel. Pr. Sakaj fine fvcli dan vfaki majh- nik Iri Jcele /nafhe opravili? Od. 'Po fe sgodi h’ zhafti prefvete troji- ze, ktero s ? tem katoljfbka zcrker sa Je- 5 sufovo rojkvo sahvali. Morebiti pa tudi v’ fpoinin trojniga Krikufoviga rojkva 1 ) Je Krikuf rojen od Boga ozhela od vekomej: 2 ) Rojen je bil po zblovefhko od Marije divize. 3) Rojen je v’ ferzu pravizbnih Kri- ftjanov po duhovno fkosi vero in lubesen. Pr. Sakaj fe pa fveti dan fme mejo jefti, zhe je boshizh tudi v petek? Od. To je zerkev pervolila k’ vefeli- mu fpominu, de je befeda mefo pokala. V’ letu 8i6, torej pred taushent leti je v’ zerkvenimu sboru na nemfhkim v’ meku Aken fkleneno bilo, de vlak Krikjan fme ria fveti dan mefo jeki, naj bo petek ali fabola. Tudi je bilo ravn v’ lihirnu sboru fbe miniham prepovedano boshizhni dan fe poki ti. III. Novo Leto. .Shek ko 'let fbe le je, kar fe je ta prašnik sazhel. V’ pervih zhalih ta dan ni bil sapovedan prašnik, ampak fbe le pokni dan je bil. Zerkev je pervirn Krih- janam sapovedala fe pokiti, salo de fo fe bolj lozhili od nevernikov , kterš fo vfelej ppi'vi dan prosimza velike pojedrie, pijazhe in plefanje imeli, sravn fo tudi druge ve¬ like gerdobije uganjali. S’ takimi nurzbi- 6 jami fo a j d je fvojga boga, Saturna po ime¬ nu, zhakili, in sato ta njih prašnik Satur- nalja imenovali. Debi Krikjani ob takih nevarnih perloshnokih v’ sberalifha never¬ nikov ne sahajali, in s’ njimi ne potegni¬ li, jim je bil sato tiki dan pok sapovedan. Kader je pa ajdovfka vera sginila, in ni Lilo vezh nevamoki, je tudi tiki pok mi¬ nil. Kar je pa prašnik sapovedan je lega fhe le fhek l\o let. Na franzofkim fe je sazhel v’ letu 1244. **/%*%* IV. t S. Trije Kralji. Ta prašnik fe imenuje rasglafenje Je- sufa Krikufa, in je od katoljfhke, zerkve sapovedan velik prašnik. t Shtirnajk ko let je she od takrat, kar je ta prašnik pokav- len. She od takrat je sapovedano ta praš¬ nik vfelej s’ veliko zhakjo obhajati, in to k’ trojnimu fpominu : 1) Kir fe jo Jesuf rasodel modrim is julrove deshele, in fe tako rasglafil med ajdi. 2) Kader ga je f. Janes kerkil v’ reki Jordan fe je rasodel in rasglafil med Judi. 34 Kader je v’ Kani vodo v’vino fpre- obernil, fe je rasodel fvojim Apokelnam in njim fvojo hoshjo mozh pokasal. Ob zliafu Papesha Nikolaja je bila navada tudi ta prasnile, kakor sdaj Cveti dan Jtnefo jedi, zhc je bil v’ petek ali Ca- bota. Ob lent prašniku C« v’ pervih zha- fih duhovni ozbitno kerfliovali lil\e kteri fo bili sadofti perpravljeni. tut« V. t Svezhniza. Ta prašnik fe imenuje tudi ozhifbova- nje , salo kir je Maria mali boshja ravno ta dan, to je 4° dni po rojftvu v’ tenvpel fhla in po Mosefovi poflavi ozhifhena bi¬ la, in Cvojiga t Sina Jesufa Kogu darovalo. V’ fheftim ftolelju Ce je ta prašnik sazhel. Pr. Kaj pomenijo po rezke fvezite , hid¬ re majhnih shegna , in jih ljudje poleni J ’’ preže jijo po zerhvi nejo? Od. To pomeni: 1. De je Jesuf luzh Cveta na pervo donafhni dan v’ tempel priChel. 2. De naC Jesuf C’ tvojo Cveto gnado rasCvetluje. 3. Kakor zhebela nedolsbna zbilli voCk v’ kup snaCba, is kteriga Ce Cvezhe nare¬ dijo, ravn tako je Maria prezhiCta diviza nedolshniga Jesufa v’ templu nebefhjbmu ozhetu darovala sa grehe zeliga fveta. Termi prašniku fe pravi tudi fvezhni- za, kir oh lem mali katolfhka zerkev fve- zhe shegnuje, in ima s’ gorezhirni ■ fvezha- mi prezefijo jjo zerkvi, ler jih tudi per mafhi verni pershgo, v’ fpomin, de je Jesuf Kriftuf luzh, ki je perfhla na fvet, in naf rasfvetluje. VI. Tri Predpepelnizhne Nedele. Pr. Kaj pomenijo lijte Iri nedele pred pepelnizo, u’ klerik nam zerkev sfie poko¬ ro osnanuje? Od. Perva predpepelnizhna nedela fa imenuje Septvagesima. To je latinfko ime, in pomeni po nafhim jesiku fedemdefcli dan. V’ pervih zhafih fo Krilljani pofebno duhovni fedemdefet dni v’ velkimu podu fe podili, to je od le nedele pa do bele nedele. To je bilo v’ fpomin, kakor je nekdaj judovfko luddvo fedemdefet let v’ lordi fushnofli pokoro delalo, preden je prifhlo v’ fvojo deshelo nasaj, tako fo Krift- jani fedemdefet dni fe podili, debi is hn- dizhove fushnofti refheni v’ nebefhko do¬ movanje priti fe vredne Hordi. Druga pr e d p ep e In I z. h n a nedela jfe ime¬ nuje Sekfagesima, to je fhelldefeti dan. V’ to nedelo fo fe v’pervih zhalih sa¬ zheli poAiti sato kir y’: nekterih krajih je bilo prepovedano ob zhetertkeh fe po Aiti, de fo fe pa vender želih fhterdefet dni po- ftili, fo sategavoljo to nedelo fhterdefet- danflii poli sazheli. Tretja predpepelnizhna nedela fe ime¬ nuje po latinfko Kvinkvagesima, to je pet-' defeti dan. Potem ko je bil /jo danfki poli pov- fod enako sapovedan, fo fe Krifljani vfaki dan p o A i 1 i rasen nedele, kakor je fhe sdaj navada. De fo pa vender Kriftjani želih 4o dni pofta, imeli, fo 4» danfki poli v’ to nedelo sazheli. Sdaj fo le farne imena oflale, kir mi sazhnemo '4o danfki poli v’ pepelnizhno fredo. Tri predpepelnizhne nedele fo sdaj le perprava k’ fhtirdefet- danfkimu pollu. VII. P u fh Pr. S ah a j ljudje pnjtni dan, pofebno pujten vez/ier tako slo jedo in pijb? Od. To je ajdovfka navada, ktera fe je per Krilljanih do donafhniga dne okra- nila. A j d j c fo ob tem zhafu malika, .kteri- mu je Bahus ime, zhaftili s’ zhesnemozh- niin shertjam in pitjam, in s' drugimi gerdobijami. Ni tedej prav de K čilija ni v’ taki nerodnofti fhe sdaj nekdajne ajde po- fnemajo. Kriftjani fo ta dan dobro pili in jed¬ li, sato kir fe drugi dan 4<> danfki poft ,«azbne, in fe more nehali mefo jedi. Sa¬ to fe tenni dnevu pravi Pilil, to je* ,, t She danef mefo jej, potlej ga puli,*. 4 VIII. t Shtirdefetdanfl;i Pod. , ji Pcpelni/.lma ,Sreda. Po sapdvedi kerfhanfke zerkve fe sdaj io danfki poli vfelej pepelnizhno fredo sazhne. Pr. Šaha) fe lej fredi pepelnizhna pravi? Od. Salo kir duhovni Kriftjanam gla¬ ve s’ pepelam potrefajo. To fredo mafhnik sbegna per mafhi pepel, kleri je is foshgane shegnane ol;ke poprejfhniga leta. Konz mafhe vsame mafh¬ nik pepel, in naredi s’ njim krish na zhelu narpervo febi. potem drugim Kriftjanam, kleri pred mafhuika pokleknejo, in rezke te befcde: Spomni fe zhlovek, de li prah, in fe bofh fpet v’ prah premeni!.“ Pr. Kaj pomeni io pepelenje ? Od. To je fpomin ozhilne pokore, kakor je bila v’ navadi v’ pervih zhafih kerfbanfke zerkve. Ozhilni fpokorniki fo v’ pervih zha¬ fih to fredo bili s’ pepelam potrefeni v’ snamnje ozhitne pokore. Pepel je bil snam- nje shalolli in pokorjenja she v’ ftarimu teftamentu. Tako Kriftjane pepeliti, ka¬ kor je sdej navada je'bilo ukasano od ka- toljfbke zerkve v’ letu 1091. Pr. Sakaj je sapovedano v ’ velkim po¬ jili ravno / ( o kini. fe pojiili? Od. 1) V’ fpomin Kriftufoviga pofla, kteri fe je 40 dni in 40 nozhi poliil. 2) Debi f’ podam grehe pokorili in itoshjo miloft dofegli, kakor nekdaj Isi- nivlani. 3 ) De bi ta zhaf pertergvali v’ jedi in pijazhi teh 40 dni, ki fo tako rekozh defetina zeliga leta, fe pokorili, in fe bolj vredno perpravlali k’ obhajanju veliko- nozhnih prašnikov. Pr. Kdaj je 4o danfki poji bil sapo- vedan ? Od. Prezej pervi Kriftjani fo fe 4 ° dni vlako leto leto poflili. V! letu 119 je pa she bil sapovcdan ta poli. V’ pervih zhafih ib imeli Hriftjani Iri velike pofte. Pervi je bil 4« dni pred veliko nozhjo, kakor ga fhe sdaj imamo, imenovali fo ga velki polh Drugi je bil od fvetiga Martina do Boshizha. • > Tretji je bil od Binkufht do Krefa. Katolfbka zerkev je le farno 4o darr- fki pod obdershala, una dva polla le po klofhtrih fhe imajo. IMVVI IX. Drugi Pofti. Kvatoriii 1'ufti. Pr. Kaj pomeni bejeda kvaterni? Od. Kvaterni je lnlinfka befeda, in pomeni v’ nafhimu jesiku zhveterni poft, to je v’ vfakinm zbetertimu delu leta je tri dni sapovedan poft. Kvaterni ali zhveterni pofti fo bili she v’ pervih zhafih v’ navadi. She Judi v’ ftarimu teftamentu fo imeli vfako leto 4 pofte, to je: fpomlad,- po letu. v’ jefen in po simi. Pr. Kdaj fo bili sapovedani pojim dne - vi pred ne/deri/ni velhimi prašniki. Od. V’ petim ftoletji, kader fo po- nozlmi fohodi nehali, to je de fe nifo J i5 Kridjani vozli po nozhi pred velkimi praš¬ niki vkup f-hajali, kakor je bilo do ta¬ krat navada. Nameft ponozhnih molitev je bil dan pred velkimi prašniki sapove- dan pod. Pr. Sakaj je Uidi o petkih in fahotih mejo jejti prepovedano? Od. V’ petek je podri! dan k' zbafti terplenja in fmerti Kridufove. V' fabolo pa h’ zbafti Kridufoviga pogreba. Petek je bil podrti dan kmalo od per- vih zbafov, v’ faboto pa mefnih jedi fe sdershati je bilo veliko posnej sapovedano. X. Zvetna Nedela. Pr. Sakaj to nedelo Krijtjani pridejo if zerkev j’ vejami, Mere majhnih shegna? Od. V’ fpomin Kridufoviga pofledni- ga prihoda v’ Jerusalem, kjer je bil s’ zhadjo fprejet od ljuddva. t Shli fo mu s’ vejami naproti, in ga glafrto zhadili. Navada v’ prezefji s’ vejami, okoli zer- kve iti je she v’ fhedirn dol.etji bila. Pa- pesh Gregor jo je okoli leta 600 napravil. Pr. Šaha j Je zerhvene vrata sapro, ka¬ der majhnih oholi zerkve pride, in sakaj — u — trikrat s' krisham polcrha, po lem fe fhe le odprejo? Od.‘To pomeni de fo nam bile po Adamovirnu grehu vrata v’ nebefa soperte tako dolgo, de nam jih je Jesuf s' fvojo fmertjo na krishu fpet odperel. XI. V eliti Teden. Pr. SaJiajfe ta leden velki leden imenuje? Od. Savoljo velikih sgodcb, klere lo fe s’ Jesufam godile. Pr. Kaj pomeni lijiih irinajjt fvezli, klere per ozliilnih molitvah ta teden fe pershgo na trivoglalirn raglji in fe po- zha/i ena sa drugo ugafujejo? Od. Dvanajft fvezh pomeni 12 Apo- ftelnov , trinajfta pomeni Kriftufa. Kader fe fvezhe velki teden per mo¬ litvah ena sa druga ugafujejo pomeni, ka¬ ko fo Apoftelni Jesufa eden sa drugim po¬ pulili, in od njega sbeshali potem ko je bil vjet. Pr. Sakaj je n’ ve/kimu tednu prepove¬ dano svonili, prepovedana mitska, orgle in vfe druge ozhilne rasvefelenja? 'Od. Salo debi Kriftjani na tibama Kridufovo lerplonje in finert premifhlje- vali, in shalovali snvoljo Tvojih grehov, kteri fo Kriftufu lolilovabili. Ravn ta- 1(0 bandero v’ turni obefhen je vablenjc Kriftjanov 1<’ shegnanji. XXI. Prašnik Vfih ^Svetnikov. Pr. Kdaj je bil ta prašnik sapovedan P Od. V’ letu (107 po Kriftufovim roj- ftvu. Ta prašnik je bil od sazhetka vfe- lcj i 3 dan velkiga travna. Papesh Gregor lil. ga je v’ letu 731 preftavil na 1. dan li- llognoja, kakor je fhe sdaj. XXII. Svonovil Pr. Kdaj fo velike svonove sazheli na- rejatiP Od. Neklcri uzbcniki pravijo de ob zhafit Papesha Sabiniana okoli leta 664 po Kriftufovim rojftvu. Ravno ta Papesh je tudi narpervo sazhel ljudi nagovarjati, de fo ure v’ turnih narejali, klere fo ure kasale in tudi s’ biljarn na svonove fe glafile. Pr. Kje fo namapervo sazheli velike svonove lili? Od. Na lafhkim v’ meflu Nola po imenu, desheli pa fe pravi Kampanjasa- to fe po latinfko fhe sdaj svon Kampana imenuje. Pr. Zhinui fo svonovi? Od, Sato de Kriftjane v’ zerkev k’ bo- shji flushbi klizhejo. Sato deKriftjane k'mo¬ litvi opominjajo, in prašnike osnanujejo. Pr. Kdaj J'o svonove sazheli s/iegnovati? Od. V’ letu g58 po Kriftufoviin roj- livu je Papesh Janes XIII. narpervo v’ Ri¬ mu velki svon shegnal in mu ime Janes Kerfnik dal. Pr. Kaj J'o svonovi kerfheni, kjer ima¬ jo imena ? Od. Nifo kerfheni le pofvezheni, ali shegnani fo. Kir jih pa ^hkof per she- gnavanji tudi s’ fvetim oljarn pomashejo in jim imena dajo, fo ljudi tem shegno^ vanju sazheli rezhi kerft svonov. Pr. Saka j po ne klerik krajih merlizhu laka dolgo svo/ii. Od. t S’ tem Krilljane opomina, de bi sa ranziga molili. Tudi jih svonenje o- pominja na fmert mifliti, de fe bo s’ nam v’ kratkim tako sgodilo, kakor s’ ranzim, kteriga sdaj svonovi objokujejo, ali ob- shalujejo. 20 Pr, Sakaj fo viha Ji najhi J predniki s' svonenjam hudo vreme in zopernize pre¬ ganjali, sdaj pa ne pujie vezh svonili? Od. Svon fam na Tebi nima nobene mozbi hudo vreme preganjati. S’ svone- njam fe le snamnje da, de fe hudo vreme blisha, de bi Kriftjani molili, in Boga profili, de bi hudo vreme odvernil. Kdor pa fhe sdaj zopernize veruje, ozhitno po- kashe, de je grosno malo poduzhen v’ refnizah kerfhanfke vere. Sram naj ga bo. De je pa fhkodlivo in nevarno svo- niti takrat, kader je she hudo vreme bli- so naf fkufhnja sadofli uzhi. Kolikokrat fe je she sgodilo, de je svon od dolgiga svonenja fogret s’ Tvojo vrozhino trefk ria¬ le potegnil, de je v’ turn trefhlo, mesh- narja ali pa kdor je svonil ubilo, in The druge fhkode veliko naredilo. Pr. Sakaj svoni vfelej sjutrej, svezher in opoldne ? Od. Sato de Kriftjani molijo, sjutrej k’ zhafti Kriftufoviga uzhlovezhenja, opoldne k’ zhafti Kriftufove fmerti, svezher k’zha¬ fti zhaftitliviga odfmertivftajenja. To svo- nenje fe je sazhelo okoli leta i/j2u po Kri¬ tin lovi mu rojftvu. Pr. Sakaj sjutrej ob Jedmi uri svoni? Od. Sato de Kriftjani molijo in Koga hvalijo kir je bil ftrafhen fovrashnik Turk 26' p roma ga n in odgnan, klcr je v’ nafhih deshelah pred tri fto lelmi grosno veliko fhkode floril, in bres fhtcvila Kriftjanov pomoril. XXIII. Od Zerltva. Pr. Sakaj ima vfaha zerkev turn? Od. Sato de fe she od delezh posna, de je to boshja hifha le sa boshjo flusbbo odlozhena. Tudi sato de fe is vifhave s’ svonen- jam Kriftjani loshej k’ boshji flushbi vkup- fklizhejo. Pr. Sakaj je vezhdel vfaka zerkev s ’ vel¬ ki/n oltar jam proii jutru obernena? Od. Sato kir fo she pervi Kriftjani na¬ vado imeli, kader fo molili, fe proti ju- trovi Hrani obrazhati, kar je pomenilo li¬ pan je, de bodo s’ Kriftufam vred enkrat od frnerti uftali. Torej fo she pervi Krift¬ jani , po tem ki jim je bilo dovoljeno zerkve sidali, jih tako obrazhali, de je bil velki allar vfelej proti jutru obernen. Ta¬ ko zerkve sidati je Papesh Klemen posneje sapovedal. V’ jutrovi desheli je Jesuf sanaf u- merl in od fmerti vftal. Tudi Salomonov tempel je bil proti jutru obernen. V’ pervih zhafih fo bile zerkve tako narejene, de fo bile v’ tri dele rasdelene. Pervi ali sgorni del pred velkim altarjam je bil le farno sa duhovne. Drugi del je bil sa vfe tifte verne Krifljane, kteri fo lepo shiveli in per zeli boshji flushbi biti frneli. Tretji del je bil le sa tifte, kteri fo bili v’ ozhitni pokori, in fo le nekaj zha- fa per fvetih opravilih biti frneli, potem fo mogli fe umaknili in is zerkve iti. Pr. Saka/ fe vfak s ’ shegnano vodo pofhkropi , kader v' zerkev pride? Od. To je fpomin, kako je bilo v’ pervih zhafih, kir fe je mogel vfakter li¬ miti pred zerkvijo. Roke in obras fi je mogel vfakter umiti preden je v’ zerkev ftopil, kar je pomenilo, de vfak more s’ zhiftim ferzam v’ tempel boshji priti. V’ pervih zhafih nifo bili Kriftjani v’ zerkvi vfi eden med drugim, ampak shen- fke fo bile vfelej od moshkih odlozhenc, tako de fe eden drujga fhe vidili nifo, kakor je per ftaroverzih fhe sdaj navada. Ni prav in nefpodobi fe, de v’ sdaj- nih zhafih fo v’ zerkvah ludje vfe pome- fhani, to marfkteriga moti v’ molitvi, in v’ and oh ti. V’ sdajnih zhafih je v’ zerkvi odlo- zhena leva (Iran shenlkim, defna moshkiin. 2 » Pr. Kdaj J'o Je v' zerkvah orgle sazhele? Oti. Okoli lela 66o po Kriltufovim rojflvu, do tiltiga zhafa fo Itrifljani Jc fvete pefme, klerim fe pfalmi pravi, v’zoritvah prepevali, in Boga zhallili. Pr. Sakaj je verh krisha na turni vezh- del tudi peleln ? Od. Krish je na turni sato, de ga vfak she od delezh vidi, in fe fpomni krish zhaftili, kir fmo na krishu odrefhe- nje sadobili. Peteln naf opomina k’ zhu- vanju in h’ pokorjenju, kakor je oporni- nal f. Petra. Pr. Sukaj o’ zerkvi pred allarjam ker je f. Mejimo Telo vedno more luzh goreli. Od. Sclavnej she je to sapovedano, de more v’ vfaki zerkvi pred fakramentam fvetiga Refhniga Telefa lampa goreti po dnevi in po nozhi salo de s’ tem Kriftjani pokashejo in fposnajo boshje velizhaftvo, kter prebiva v’ vezhni nesapopadlivi fvit- lobi, in v’ kterimu ni tamole. Luzh pred allarjam pomeni tudi kako more biti shi- va nafha vera, ktera je zhesnaturna luzh od Boga nam dodelena. Kakor lampa v’ zerkvi vedno gori, tako morejo biti riafhe shelje vedno gorezhe po Bogu, ravn tako more biti vedno gorezha nafha lubesen do Boga. Sbe v’ flarimu leltamenlu je bilo povelje, de je mogla pred fkrinjo miru in fprave vedno luzh goreli. Bil je velik fvezhnik, is zhikiga slata v’fvelinifhu fla- riga tekamenta, kteri je imel fedem roglov, na kterih fo bile lampe. Jsraelzi fo mogli narzhikejfhiga olja prinefti, duhovni pa fo mogli fkerbeti, de je tih fedem lamp vedno gorelo. Pr. S cikaj Je per mafhi, ali per drugi bos/iji Jlushhi v ’ zerkvi vjelej Jvezhe per- shgo , de ji je po dnevi , Idr Je dobro vidi? Od. To je fpomin, kako fo Krikjani v’ pervih zhafih, dokler je bila kerfhanfka zerkev preganjana, fe fkrivali po taninih krajih po keldrih in po berlogih, torej fo vfelej mogli luzh pershgati, kader fo bo- shjo flushbo opravlali. Gorezhe fvezhe per mafhi pomenijo tudi Kriftufa, kteri je luzh fveta, de ga moremo s’ shivo vero moliti. Pr. Kaj pa io pomeni, de ljudje o bre¬ ja lo je krejni vezher ogenj napravijo na polju in na hribih? Od. To je fpomin tikih zhafov. ko fo nafhi fpredniki ajdje ali neverniki bili, kle- ri fo ogenj sa Boga molili, in fo vfelej takrat, kader je nar dalj dan bil, k’ zha- ki ogneniga boga voliko ognja sashgali in vefelje obhajali. Imenovali fo tiki zhaf kref to je is befede krefat, kir fo krefati in s’ krefanjam ogenj naredit fe nauzhili. Sdaj pa pomeni ajfcr fveliga Janesa Kerfnika, kteri je v’ pufhavi f’ fvojim fpokornim shivlenjam kakor luzh fvetil, in Kriftufa luzh zeliga fveta osnanoval. Pr. Kaj pomeni de po vezli krajih ima¬ jo navado piijten vez/ter po njivah ogenj sashgati ? Od. Tudi to je fhe od ajdovfkih zha- fov. Kader fo nafhi fpredniki fhe never¬ niki bili fo nekiga pijanfkiga boga zha- ftili, kterimu fo rekli Bahus, k’ njegovi zhafti fo imeli vfako leto en dan, kir fo po no&hi s’gorezhimi baklami, fvezham in terfkam okoli derjali in norze lovili, in mnoge nefpodobne norzhije uganjali. Sdaj per Kriftjanih ogenj na puften vezber, kar imenujejo puft shgati pomeni, de fe tift vezber puften zhaf neha in de Kriftjani hozhjo vfe puftne norzhije popu- llili kakor debi jih foshgali, in potem fpo- korno shivlenje sazbeli. Pr. Kaj neki lo pomeni , kader per nc- kierih zerkvah med boshjo jlashbo , med mafho ali per shegnu Jireljajo , ha Jire * , lan j e le k' voj f ki gre? Od. To nepomeni drujga kakor vefe- lje obhajati. Kakor zblovek, kader ga ka¬ ka rezh prav rafvefeli, s’ rokam plofka , tako fo Kriftjani, kader fo kako ozhilno — Si — vefelje obhajali, sazhcli ftrelati, Vender nepotrebno je to. Pr. Kaj pomenijo farbe zerkvenih obla¬ zini, kir vzhaji je mafhen plajfh bel ali rudezh, ali selen, ali vifhnjav, vzhaji pa zhern. Od. Bela farba per zerkvenih oblazhi- lih pomeni vefelje o velikih prašnikih. Od nekdaj je she bela farba snamnje ve- felja. Tudi pomeni bela farba zerkvenih oblazhil o prašnikih Marie, zhidoft in ne- dojshnod Matere boshje. Bela farba je bi¬ la vfelej snamnje zhiftodi in nedolshnofti. Rudezha farba zerkvenih oblazhil po¬ meni prelivanje krivi, torej je sapovedano de mafhniki morejo o prašnikih fvetih marternikov vfelej per bosbji flushbi v’ ru- dezhih oblazhilih biti oblezheni. Tudi o binkufhlnih prašnikih morejo mafhniki ru- dezhe oblazhila imeti, kir je f. Duh v’ podobi ognjenih jesikov zhes Apoftelne pri- fhel. Selena farba pomeni upanje. Upanje imamo miKriftjani, vezhno svelizhanje do- fezhi, zhe bomo po kerfhanfko shiveli. Selena farba naf tudi fpomni, de bo¬ mo na soden dan od fmerli uftali. Kakor fpomlad vfe oseleni in vdane, tako bomo tudi mi tako rekozh oseleneli in vdali. Vifhnjava farha zcrkvenih nblazhil po¬ meni pokoro, shalok. Torej je sapoveda- no de morejo mafhniki per boshji flushbi v’ ndvenlu in poku in ob drugih poknih dneh s’ vifhnjavim oblazhilam oblezheni bili. Zberna farba pomeni sbalovanje po merlvib, torej je sapovedano, de duhovni morejo per mafhi sa mertve, in tudi per drugih molitvah po mertvih vfelej v’ zher- nih oblazhilih biti oblezheni. Pr. Sakaj imajo pa fhkoj per boshji Jlashhi lako veliko palizo. Od. To pomeni fhkofovo zhak in ob¬ lak, de je fhkof vikfhi duhoven pakir že¬ le fhko/ije.. ( She v’ karim tekamentu fo imeli poglavarji rodov na boshje povelje take pofebne palize, de fo fe od drugi h raslozhili. Od tot je prifhla navada de fo poglavarji nofili v’ rokah palize v’ siia- mnje njih oblaki, kakor fhe sdaj imajo kralji in zefarji , kar imenujejo zeptar. Kavno tako je fhkofam bilo she od sa- zhetka ukasano v’ snamnje fvojc oblaki imeti krivo palizo, kakorfhne fo poki rji kdaj imeli, in jih po nekterih krajih fhe imajo. Krive ali sakrivljene palize imajo pakirji sato, de s’ njimi lahko, kader je treba, ovzo vjamejo in jo k’ fehi poteg¬ nejo. I»avno to pomeni sakrivljcna fhko- 33 fova paliza, de fhkof ima vfo oblafl po- fhlrafati hudobne nepokorne ovzhize ker- fhanfke zerkve, in varvati pred nevarno- ftjo pokorne in svefte ovzhize kerfhanfke zerkve. Take fhkofove palize fo she od nekdaj v’ navadi. Pr. Sakaj imajo fhkof tako vifoko kapo P Od. Sato de fe is med vfih drugih fposnajo. V’ ftarih zhafih nifo le faino fhkofje takih vifokih kap nofili, ampak vfi duhovni. Tode fhkofje fo imeli vfelej bolj olep- fhane s’ slatam in frebram prefhile kape. Ofem fto let je tega, kar fo drugi ljudje nehali takih kap nofiti, ofiale fo le fhko- fam in duhovnim ; posnej fhe le je bilo sapovedano, de takih vifokih kap drugi duhovni nefmejo nofili, kakor le farno fhkofje. Drugim duhovnim je bilo odka- sano take voglate zherne kapize nofiti, kakorfhne fhe sdaj imajo. She dve fto let ni, kar fo take kapize v’ navadi. XXIV. Od Pogrebov. Pr. Kdo /e narpervo pokopalifha na¬ pravil , de fe nierlvi vkup sakopavajo? Od, She Abraham je v’ fiarim tefla- menlu od Efrona njivo kupil, kamor je fvojo sheno pokopal, in tudi sa-fe in sa druge fvoje rodovine v’ pokopalifhe odlozhil. Pr. Sakaj pa more pokopalifhe shegna- 710 ali pojvezheno bili? Od. 1) Salo kir zhlovek ni kakor ka¬ ka druga flvar, ampak zhlovek je po na¬ uku fveliga Apoitelna Pavla, tempel fveti- ga Duha. 2) Zhlovek je per fvetim Perilu in per drugih fvetih sakramenlih s’ fvetim oljarn pofvezhen, torej fe ne fpodobi, de bi Kriiljan shvini enako v’ semljo vershen bil, fpodobi fe, de je v’ shegnano semljo sakopan. 3 ) Kakor fe Kriiljan v’ shivlenji od nevernikov raslozhi tako fe fpodobi, de je Kriiljan tudi po fmerti od nevernikov od- lozhen. Pr. Kdo je narpervo pokopalifhe sheg- nal, ali pofvelil ? Od. Papesh Kalili je v’ Rimu pofebni kraj odlozhil ga shegnal in v’ pokopalifhe marfernikov odlozhil. Pr. Sakaj per mer lizini vfelej kader na parah leski, luz/i gori? Od. To pomeni de le truplo zhlove- kovo je mertvo, dufha pa smeram naprej shivi. S’ tem Kriftjani, kir merlizhu luzh pershgejo, ozhilno pokashejo, de mu per- — 35 — vofhijo vezhno luzh, to je vezhno sveli- zhanje. Pr. Saka j fe merlizhn Krijtiifova po¬ doba v' roke da , k ir nizh ne ve, mu ludi jiizh pomagali ne more ? Od. Ref je de mcrlizh nizh ne zhu- li in nizh ne ve, naj mu dado v’ roke kar hozhejo, ampak to je lepo snamnje, »le je ranki v’ Hriitufa verval in v’ ker- fhanfki veri umeri, de le fkosi Krillufovo saflus-henje vfi svelizhanje sadohiti upamo. Pr. Sakaj pa merlizha dokler na pa¬ rah leski hodijo ljudje s ’ shegnano vodo kropil ? Od. Sato de bi hudoben duh ne mo¬ lil Kriftjane v’ molitvah, ktere sa merlvi- ga opravljajo, in de bi molitve, ki jih Kriftjani sa mertviga kore, ranzimu po¬ magale, zhe kake pomozhi potrebuje. Kro- plenje s’ vodo pomeni tudi vofhenje, de bi Bog ranziga dufho s’ nebefhko rofo gnade boshje pokropil, in mu vezhno shivlenje dal. Pr. Sakaj' duhoven merlizha poshegna preden ga pokopal n (jo ? To pokashe vofhenje; mafhnik v’ ime¬ nu vfih Kriftjanov vofhi ranzimu, de bi ga Bog na unimu Tvetu poshegnal in ga k’ febi v’ nebefa vseh 36 Pr. Kaj pomeni kader mafhnik merli- zha s' shegnanini kadilam pokadi? Od. To pomeni vofhenje zerkve, de bi molitve Kriftjanov, ktere sa ranziga ilore, kakor difhezh dim do nebef pri- fhle, in ranžirno, zhe profhnje potrebu¬ je, pomagale. Tudi pomeni kadenje, de more Kriftjan lep duh kerfhanfkih dobrih del nad fabo imeti, zhe fe hozhe k’ Bo¬ gu povsdigniti. Pr. Sakaj mafhnik merlizha do groba fpremi? Od. Sato de od zerkve sapovedane molitve ozhitno opravi in moli tudi v’ imenu drugih Kriftjanov, kteri merlizha fpremiti, ali zbala , ali perloshnoft nimajo. Pr. Sakaj per pogrebu vjelej kdo krish naprej neje ? Od. To pomeni, de fe je ranki pod banderam Kriftufoviga krisha zel zhaf fvo, jiga shivlenja kakor vojfhak vojfkval sa nebefa. Pr. Sakaj mafhnik per pogrebu nefo v 1 rokah gorezho fvezlio, kader merlizha J'premija ? Od. To pomeni vofhenje de bi ran- zimu fvelila vezlma luzh, to je v’nebelih. — 3y — Pr. Sakaj mafhnik verske napervo ma¬ lo perjii na merlizha? Od. To flori k’ fpominu, de zhlovek je is semlje in fpet fo v’ semljo poverne. „Prah fi bil, prah bofh.“ Pr. Sakaj na grobe kriške pojavljajo? Od. Krish na grobu pomeni, de je tukaj Kriltjan pokopan, kter je v’ Kriflula veroval in fkosi fvet krish odrefhen bil. Pr. Od kod je pa navada go/tarije napravljati po tem, ko Jo merlizha sa- grebli , klere imenujejo Jedmine, kar je Jke sdaj v' nehterih krajih navada? Od. Ta navada je od pervih zhafov. Kader je kdo umeri in kolika j pi emo- shenja sapuflil, fo njegovi verbi jedila na¬ pravili in rcveshe s’ njim napafli, sato de fo sa ranziga molili. Sdpj pa kjer fedmino napravijo revesham malo dado, jih nezhjo poklizati k’ pojedni, ampak vfe farni pojedo in popijo, in tako kma- lo na ranziga posabijo. Velikrat fe she per fedminah sa voljo verbfhine sbefedi- jo. Nefpodobi fe to katoljfhkim Kriflja- iiam. K o n z, Sapopadik in Kasaviz I. Advent. IT. Boshizh. III. Novo I.eto. IV. ... ir. ; . ) . :mV *. • ‘V. . . c' ’ v /’; h / 'V' 1 " . ' , / : ■ , ; • .v- > . ■' . ,.»■ ii< , V A.' / ; - ■ -■ ■ - ' • ' - ' . . - ' ' v - . • • •- •> .• , '■ •' ' ■ • ' < ■ ■ i • *< ■ I K I ••.kV--.