Leto X - Štev. 21 (237) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. novembra 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja 1T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ ■ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. 5. občni zbor Zveze beneških izseljencev POTRJENA NUJNOST ENOTNOSTI ZA PREPOROD BENEČIJE INTERVENTO CONCLUSIVO DEL NEO ELETTO PRESIDENTE WALTER DRESCIG 31-letni Walter Drescig, sin beneških izseljencev in predstavnik druge generacije emigrantov, rodil se je namreč v Belgiji in vrnil v Beneško Slovenijo le pred tremi leti, je novi predsednik Zveze beneških izseljencev. To ni edina zamenjava v vodstvu Zveze, kjer bodo sedaj bolj neposredno zastopani tudi izseljenci iz prekooceanskih držav. Kongres Zveze beneških izseljencev, ki je bil 29. in 30. oktobra v Sera-ingu, v Belgiji, je namreč potrdil le tri člane prejšnjega izvršnega odbora (Walterja Dresciga, Elia Vogriga in Elia Oualizzo), v ožjem vodstvu je več mladih in med njimi sta poleg predsednika še dva izseljenca povratnika, eden je že eno leto v Benečiji, drugi pa se bo vrnil v tem letu. Sestava novega izvršnega odbora Zveze beneških izseljencev Predsednik: Walter Drescig; Podpredsedniki: Re- migio Topatig, Lucilio Di Le-nardo, Elio Vogrig; tajniki: Anna lussa, Gianpaolo Go-riup, Elio Oualizza; svetovalci: Franco Clignon, Roberto Manzini, Rino Tru-sgnach. Tak je bil sklep 5. občnega zbora Zveze beneških izseljencev, ki ga je v soboto 29. oktobra slavnostno odprl v prostorih italijanskega Katoliškega, misijona «Casa nostra» predsednik sekcije iz Liegeja Eligio Floram. Prisotni so bili na otvoritvi predstavniki tamkajšnjih krajevnih o-blasti, italijanskega konzulata v Liegeju, izseljenskih organizacij, videmski pokrajinski svetovalec Petricig, in župan občine Špeter Slovenov Mari-nig ter delegati iz Nemčije, Svice, Belgije, Kanade in Argentine, ki so predstavljali več kot 1200 članov. Sledilo je organizacijsko poročilo tajnika Zveze Ada Conta. ki je natančno orisal delovanje organizacije v zadnjih treh letih in naštel njene pobude na različnih področjih ter predlagal, v luči novega deželnega zakona o izseljencih in vse večjih njihovih potreb, krepitev organizacijske strukture Zveze. Naša naloga je poglobiti problematiko našega naroda in izdati politične smernice Zveze, je v uvodu dejal predsednik Ferruccio Clavora. Toda občni zbor bo moral posvetiti največ pozornosti vprašanju večje organiziranosti in racionalizacije dela. Kajti danes še velja politična linija, ki smo jo pred tremi leti izoblikovali v Špetru Slovenov za vsa osemdeseta leta. Le-ta osnovana na jasnih moralnih kulturnih in političnih principih in nosilec resničnih interesov ljudi, je nadaljeval Cla- Delegati so z odobritvijo spodnje resolucije potrdili članstvo v SKGZ in poslali telegram predsedniku vlade Craxiju, poslanske zbornice Jottijevi, senata Cossigi ter predsedniku deželnega odbora Co-melliju. Resolucija Delegati 5. občnega zbora Zveze beneških izseljencev ponovno potrjujejo članstvo v Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi in lastna prizadevanja v tesnem sodelovanju s celotnim slovenskim gibanjem za dosego globalnega zaščitnega zakona slovenske manjšine v Italiji, Če priet al potle so naši britofi no malo zapuščeni, 1. novemberja je vse drugač: vse puno rož, sveče (candele) paržgane na vsakem grobu an predusem puno judi, ki dostikrat žive deleč an pridejo da-mu le za tole parložnost. da polo-žejo rožo, kjer počivajo njih te ranci. 1. novemberja pa se ne zmislemo samuo na naše drage ma an na tiste, ki so umarli v uojski, v boju za svobodo proti fašizmu in pred njih monumente nosimo korone (vence). Ko vsake lieto, je tudi lie-tos zadnji dan otuberja paršu v Čedad in Nediške doline jugoslovanski konzul, ki je kupe s slovien-skimi in italijanskimi partizani po- vora, je nakazala rešitev naših problemov v krajevni alternativni politiki. Slovensko gibanje se mora širše zavzeti ne le za priznanje statusa manjšine in globalnega zaščitnega zakona, temveč tudi za vsa področja življenja naše skupnosti in se tako uveljaviti kot pravi nosilec njenih stvarnih interesov. Taka politična alternativa bo posegla tudi v notranjost strank in nobena politična sila, niti stranka relativne večine si ne more delati iluzij, da bo ostala zunaj tega procesa zorenja zato moramo bolj poglobiti našo strategijo, iskati vsa možna stičišča in jasno opredeliti sporne točke. Za uresničitev take alternative, ki gre mimo strank je nujna enotnost slovenskega gibanja edinega jamstva demokratičnega in uravnovešenega razvoja važne komponente deželne in državne stvarnosti. Telegram Delegati Zveze beneških izseljencev zbrani na svojem 5. občnem zboru v Seraingu pozivajo italijansko vlado naj ustrezno poseže glede na težko svetovno gospodarsko krizo za zaščito pravic izseljencev ter pospeši razpravo o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev, ki ležijo v parlamentu in tako zajamči gospodarski razvoj manjšine same. luožu pred vse naše spomenike padlim partizanom vence. Na dan te martvih, 2. novemberja, so pa vsi predstavniki občin če-dajskega mandamento, gorske skupnosti, «aziende di soggiorno», nekateri partizani an borci šli v Kobarid in postavli korono pred monument, kjer so ostanki 25.000 italijanskih sudatov, ki so umarli v parvi veliki uojski. Mislimo, da je dužnuost nas vseh se spomnit na naše sudate, borce an partizane. Njih smart pa bi nas niuorla parpričat, da se muormo tudi donas borit za mier in prijateljstvo med državami sveta, ker smo tudi mi vsi odgovorni, da ne pride do druge uojske. in splošnega položaja. Nato je Clavora govoril o vlogi in delovanju zadruge Emigrant, ki si je zastavila kot glavni cilj delovanje za razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini s posebnim ozirom na ponovno socialno, gospodarsko, kulturno in stanovanjsko vključevanje izseljencev in njihovih družin v beneškoslovensko skupnost. Po pozdravu raznih predstavnikov, župana Mariniga ter Petriciga, ki sta se odbli-že dotaknila sedanjih problemov Beneške Slovenije, se je zaključil prvi dan kongresa. Naslednji dan so delegati na kongresu razpravljali o vseh omenjenih vprašanjih, veliko pozornosti pa so namenili organizacijski krepitvi Zveze, ki bo prihodnje leto morala upravljati sedem projektov deželnega sklada za izseljence na področju šolstva, izobraževanja, kulture, študijskih in delovnih srečanj ter na socialnem področju. Na koncu je kongres sprejel 5 resolucij — na drugem mestu jih objavljamo v celoti — in sicer potrditev članstva v SKGZ, potrditev vloge časnika Emigrant in istoimenske zadruge, nujnost «lastne kulturne in znanstvene proizvodnje» in ustanovitev posebnega u-rada z uresničevanje in upravljanje deželnih načrtov na področju izseljeništva. Poslali so tudi posebne telegrame predsednikom vlade Craxiju, poslanske zbornice Jottijevi, senata Cossigi in deželnega odbora Comelliju, da posežejo pri vseh pristojnih organih za uzakonitev pravic Slovencev ter zunanjemu ministru Andreottiju in belgijskemu ministru za delo in socialna vprašanja, kjer se zavračajo belgijski gospodarski ukrepi, ki močno prizadevajo izseljence, še zlasti bivše rudarje. Jole Namor Da bi načeli vprašanje alkoholizma in sensibilizirali osebje, ki se strokovno s tem vprašanjem ukvarja, pa tudi sindikaliste, šolnike in posamezne ljudi, ki jih alkoholizem posredno ali neposredno prizadeva, je čedajska Krajevna zdravstveno enota, pod katero spadajo tudi Na-diške doline, priredila v Čedadu od 30. oktobra do 5. novembra seminar, ki ga je vodil profesor Hudolin s svojo ekipo. Zdravstveni problemi alkoholikov, njihove težave v družbi in v družinskem krogu, zrahljani človeški odnosi in še marsikaj bi s tem v 2vezi lahko naštevali, so problemi s katerimi se tudi v Nadiških dolinah prepogosto soočamo. Kje ti- E’ con molta attenzione che ho ascoltato l'ultimo intervento di Clavora. Ringraziandovi per la fiducia concessami voglio sottolineare che sono entrato nell’Unione il giorno in cui ho capito che risolvere i problemi di un emigrante era molto più importante che occuparsi della gestione del divertimento dei soci di una associazione di radio-amatori, di cui ero segretario provinciale in Belgio. Oggi sono orgoglioso di questa scelta poiché abbiamo dimostrato in questi due giorni di Congresso di essere un gruppo che ha già maturato una notevole esperienza nel campo del servizio all’emigrante. Questo risultato è il frutto di 15 anni di impegno, di diritti acquisiti passo per passo. Rivolgo quindi tutto il nostro apprezzamento per il lavoro svolto da tutti gli ex-presidenti: Pe-trig, Feletig, Clavora. Dalle mie prime esperienze come responsabile della sezione di Tamines nel 1976, ricordo che l'impegno era prevalentemente culturale. Con l’arrivo di Clavora alla presidenza nel 1978, c’è stata una impostazione diversa del ruolo dell’Unione, una nuova politica dì formazione dei quadri dirigenti. Così abbiamo anticipato i tempi, e ci siamo trovati preparati e pronti a rispondere nell’81 alle nuove esigenze organizzative derivanti dalla nuova legge 51-81. Questo čijo vzroki za tako stanje? Dovolj je morda bežno pogledati gospodarsko sliko Nadiških dolin, ki je kljub temu da v zadnjih časih nastajajo nove gospodarske pobude, še vedno zaskrbljujoča še zlasti, če se omejimo na vprašanje brezposelnosti med mladimi. Toda, če terja rešitev gospodarskih vprašanj precej časa in predvsem naložbe, je res, da bi se lahko marsikaj naredilo na tem področju vsaj v okviru zdravstva in socialnih s*oritev. Avgusta lani je namreč dežela Furlanija-Juljiska krajina sprejela zakon, ki predvideva, da se v okviru vseh KZE ustanovijo oddelki za zdravljenje alkoholikov, kar so marsikje uresničili, v čedaj- ci ha favorito in alcune situazioni, rispetto alle altre associazioni regionali. Oggi, con il lavoro svolto, non solo siamo politicamente cresciuti ma soprattutto profondamente rispettati in tutte le parti del mondo dove operiamo. Ora adegueremo ancora meglio le nostre strutture per dare risposte sempre più precise e concise ai nostri emigranti. Non ci limiteremo comunque alla sola questione dei progetti regionali, saremo attenti a tutto ciò che riguarda i problemi degli emigrati, dalla pensione all'economia, alla cultura, alla lingua, tramite gli adeguati strumenti indicati da questo Congresso non dimenticando la problematica com plessiva della minoranza slovena. Continueremo a battagliare con tutto il nostro peso per il riconoscimento dei nostri diritti e chiederemo al prossimo Congresso della SKGZ di contare proporzionalmente per ciò che rappresentiamo. Adesso più che mai dovremo stringerci poiché con la mancanza di posti di lavoro, la scelta dell’emigrante non c’è. La crisi mondiale e i mezzi da gestire sono sempre meno con una sede di decisione sempre più complessa. Sempre più uniti saremo sempre più forti. Concludo auspicando che assieme al nuovo Comitato riusciremo a fare almeno così bene come ha fatto il Comitato uscente. ski KZE pa je zakon ostai le mrtva točka. Kot je znano se Hudolinova metodologija naslanja na skupinsko terapijo (klubi alkoholikov) in odklanja, seveda v fazi ko je alkoholik fizično dovolj zdrav, Kakršne koli zdravniške posege. Zanimanje za seminar je bilo izredno veliko, kot dokazuje število prijavljenih pa tudi tistih, ki so sledili predavanjam, ki jih je profesor Hudolin imel, (v občinski dvorani v Špetru je bilo namreč preko 100 poslušalcev), zato so na KZE zadovoljni. Zaskrblja pa jih dejstvo, da so največji odpori proti pobudi prišli prav iz čedajske (Nadaljevanje na 5 strani) SiSS*« Na sliki od leve proti desni: Pio Cencig, Sergij Kovačič, Lucilio Di Lenardo, Eligio Floram. Remigio Topatig in Eligio Pauletig. _____________________________ SEMINAR PROFESORJA HUDOLINA V ČEDADU 1. NOVEMBER DAN SPOMINA ZAKAJ ZDRAVNIKI NASPROTUJEJO NA NAŠE TE RANJKE NOVIM TERAPIJAM ? Novi predsednik Walter Drescig. Gostje in delegati na kongresu. Tra S. Pietro e Yverdon Les Bains più stretti rapporti di amicizia 6 nuovi alloggi IACP a Pulfero Politično življenje - Vita politica Su invito deii' amministrazione municipale di Yverdon - Les - Bains, il sindaco di San Pietro al Natisone Marinig e il vicesindaco Adami accompagnati dal comm. Dino Del Medico hanno compiuto una visita di quattro giorni a quella cittadina della Svizzera romanda e al cantone di Vaud, durante i quali hanno avuto la possibilità di incontrare vari responsabili politici, economici e culturali svizzeri ed avere contatti con il mondo della produzione e del lavoro. il primo giorno sono stati ricevuti, nella sede del Comptoir Suis-se, dal dr. Roger Givel, presidente della Fiera internazionale di Losanna e direttore generale della Ban-que Cantonale Vaudoise de Credit al quale hanno illustrato la realtà socio-economica delle Valli del Na tisone e discusso delle possibilità di sviluppo del Friuli orientale. Nella stessa giornata c’è stato un altro incontro ad aito livello con il ministro cantonale delle Finanze. Pierre Duvoisin, legato da sentimenti di sincera amicizia alle Val-ii del Natisone e agli emigranti do-la Benecia, molto numerosi in quella parte della Svizzera francese negli anni passati. Particolarmente significativo è stato poi l'incontro con le autorità municipali di Yverdon - Les - Bains e il responsabile dell'emigrazione locale Federico Spagnoli. Il sindaco della cittadina svizzera Andre Perret, con cui erano i! vicesindaco Antoine Paccaud e l’assessore ai lavori pubblici Daniel Burri, ha manifestato interesse per i legami che uniscono le popolazioni di Yverdon al Friuli orientale ed in particolare al Friuli terremotato, auspicando rapporti ancora più intensi nei futuro. Concetti questi ribaditi anche dal sindaco Marinig, che ha proposto scambi cultura'i ed^ espresso la disponibilità della amministrazione comunale per interventi svizzeri nei diversi settori locali, invitando infine gli amministratori di Yverdon in Friuli e nelle Valli del Natisone. Durante i quattro giorni di permanenza in Svizzera non poteva mancare un incontro con gli emigranti delle Valli del Natisone. A quelli interessati al rientro, i rappresentanti del comune di S. Pietro hanno presentato i programmi deH’amministrazione comunale a tale scopo e le disponibilità legislative regionali in materia di rientro e di prima sistemazione. Un nutrito ordine del giorno seppure con pochi argomenti di rilievo all’ultima seduta consigliare a Pulfero. Dei 15 punti aM’ordine del giorno da rilevare l’assegnazione di un lotto neH’ambito PEEP di Pulfero all 'Istituto Autonomo per le case popolari della provincia di Udine che interverrà con la costruzione di una palazzina per 6 nuovi alloggi. In relazione a ciò e considerata la carenza di zone edi-ficabili è stata sollecitata alla Giunta ad interessarsi al fine di reperire i fondi per la urbanizzazione dell'area in mo do da poter dare maggior spazio anche a iniziative private, quali cooperative edilizie ecc. Nel corso della seduta si è provveduto inoltre a: dare incarico per la progettazione della rete fognaria di raccolta delle acque bianche nelle frazioni di Mersino, Calla e Pegliano, a nominare la commissione giudicatrice per il concorso a un posto di bidel-la ed infine a nominare revisori del conto consuntivo '83 i consiglieri Specogna, IVar-seu e Blasutig. Al termine della seduta sono stati approvati 3 ordini del giorno dei quali 2 all’unanimità proposti rispettivamente dal comune di Cividale, dall’Unione emodia-lizzati d’Italia e dal comune di Remanzacco ed avente per oggetto: la richiesta all'Enel per il mantenimento degli uffici di Cividale e per il potenziamento delle linee a servizio del territorio comunale; la proposta dell’Unione emodia-lizzati per una normativa dei trapianti di organo ed infine la proposta di abolire la libera uscita in abiti civili per i militari di leva. Da destra il sindaco di Yverdon A. Perret, F. Spagnoli, D. Del Medico, D. Burri, G. Marinig, A. Paccaud e C. Adami Riprende l'attività all' itaiceme Finalmente! Dopo un anno passato fra speranze e delusioni, gli operai occupati presso l’Italcemen-ti di Cividale sembrano aver ripreso in pieno la loro attività nello stabilimento. E’ finalmente pervenuta infatti alla direzione del cementificio la comunicazione annun-ciante l’apertura il giorno 7 novembre del forno n. 1 e della cava di Sanguarzo ed il 14 del forno n. 2. ( com’è noto i due forni sono spenti dall'ottobre dell’anno scorso) E’ una notizia che fa tirare un respiro di sollievo a tutte le maestranze, scosse da un anno trascorso fra periodi di cassa-integra- zione e saltuari periodi di lavoro. La grande paura forse è passata. Non è che su questo ci sia certezza assoluta, qualche dubbio, visti i passati tentennamenti e indecisioni dell’azienda, permane; al momento tuttavia la situazione occupazionale e di mercato sembra rassicurante. Non è da dimenticare quanto sia importante anche la economia delle Valli del Natisone il funzionamento dello stabilimento di Cividale, che offre un posto di lavoro a circa 35 dipendenti delle Valli, piti o meno il 30 per cento delle maestranze dello stabilimento stesso. Mozioni approvate dal 5. Congresso U. £ S. Produzione culturale e scientifica In considerazione delle esigenze più volte espresse dai responsabili di varie sezioni circa la necessità di avviare una specifica produzione culturale e scientifica a sostegno della propria attività. il Congresso IMPEGNA il Comitato Esecutivo ad attuare quanto già deliberato in questo senso ed a proseguire su quella via in modo da mettere l’Unione in grado di offrire ai propri aderenti, al mondo della emigrazione, nonché all’opinione pubblica della terra d’origine e dei Paesi di immigrazione, materiale culturale e scientifico in grado di testimoniare la storia, la cultura, i problemi e le aspettative della Comunità slovena della Provincia di Udine, con particolare riferimento alla problematica dell’emigrazione. Cooperativa Emigrant PRENDE ATTO con grande soddisfazione dell’avvio della realizzazione della lottizzazione EMIGRANT in comune di San Pietro al Natisone; IMPEGNA gli organi direttivi dell’Unione a sostenere con tutti i mezzi le iniziative della Cooperativa ed in particolare quelle dell’Istituto per la promozione dello sviluppo del Friuli Orientale al fine di contribuire sia alla soluzione dei problemi abitativi ed occupazionali degli emigranti forzati al rientro dalla grave crisi economica che investe il mondo industrializzato, che alla definizione di una strategia dello sviluppo per la Slavia. Bollettino Emigrant RENDE ATTO dello sforzo degli organi centrali per l’avvio di una concreta e regolare politica d'informazione. SOTTOLINEA la positività del primo anno di lavoro della Redazione; SOTTOLINEA la necessità di una più puntuale collaborazione delle sedi periferiche per una maggiore completezza dell'informazione fornita IMPEGNA il Comitato Esecutivo a mettere a disposizione della Redazione i mezzi necessari al miglioramento qualitativo del Bollettino nonché a garantire una maggiore regolarità nella pubblicazione dello stesso. Občina Sambreviile naj bi se pobratila z gorsko skupnostjo Nediških dolin Delegati 5. občnega zbora Zveze beneških izseljencev in stari izvršni odbor so ob kongresu imeli celo vrsto srečanj in stikov z javnimi u-stanovami. Pred začetkom kongresa Jih je namreč v občinski hiši sprejel župan Serainga in bivši podpredsednik belgijske vlade Guy Mathot. V beneški delegaciji ki jo je vodil predsednik Zveze Clavora, sta bila tudi župan občine Špeter Slove-nov Firmino Marinig in pokrajinski svetovalec Pavel Petricig. Razgovor je tekel o teški gospodarski krizi, ki pesti ves svet in prizadeva najprej izseljence, v ospredju pa je bilo tudi vprašanje naše slovenske skupnosti v tem kraju. Mathot je poudaril zanimanje občine za njene težave pa tudi za specifične etnične značilnosti, kar je razumljivo tudi upoštevajoč dejstvo, da živijo v ob- čini Seraitig predstavniki 32 narodnostnih skupnosti. Padli so tudi nekateri predlogi glede oblik sodelovanja še člasti na športnem področju. V kraju Sambreviile so se predstavniki Zveze beneških izseljencev srečali z odbornikom Modovejem. Mesto šteje 27 tisoč prebivalcev, od teh je 15 odstotkov Italijanov, med njimi pa so všteti tudi številni beneški Slovenci. Občinska uprava se je zato odločila za pobratenje z ita lijanskim mestom in za sodelovanje z njim. Ob tej priložnosti je Zveza beneških izseljencev predlagala, da bi se občina Sambreviile pobratila r gorsko skupnostjo Nediških dolin, kar je vzbudilo posebno zanimanje, in se obvezala, da bo takoj po povratku sprožila vprašanje v okviru gorske skupnosti. (j n) 20. novembra bo v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4, XIV. Občni zbor Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze Valli del Natisone Interrogazione del PCI alla Comunità Montana «Il sottoscritto Blasetig Giuseppe interroga il direttivo della Comunità Montana - Valli del Natisone per sapere se corrispondono al vero le notizie di un disimpegno dell’amministrazione relativamente alle iniziative di promozione del settore agricolo ed in particolare a favore dell'organizzazione del mercato delle castagne e del miele di S. Pietro al Natisone. Chiede inoltre quale è il contributo, sia organizzativo che finanziario, che codesta amministrazione ha dato o intende dare a favore delle succitate iniziative e a sostegno dell’intera attiv;-tà dell’A.P.O.». Questo il testo dell’interrogazione presentata a nome del gruppo assembleare del PCI al direttivo della comunità montana al fine di conoscere l'atteggiamento dell'amministrazione relativamente all’attività a favore del mercato delle castagne e del miele organizzato dall’Associazione produttori ortofrutticoli a S. Pietro al Natisone nel mese di ottobre, ma anche per stimolare una maggiore qualificata presenza dell'ente in tutte le iniziative di promozione a sostegno del settore primario. Si vuole con tale atto ricordare l'importanza che tali iniziative rivestono per lo stimolo alla produzione e commercializzazione dei prodotti locali e il preciso impegno assunto dall'assemblea a sostegno di tali attività con l'approvazione degli ordini del giorno relativi al-l’utilizzo dei fondi stanziati dalla legge 828 e alla approvazione dal Piano di Sviluppo della comunità. li PCI sostiene la necessità di un preciso impegno, sia organizzativo che finanziario, a favore delle iniziative di promozione nel settore agricolo e in particolare a sostegno dell’Associazione Produttori Ortofi utticoli che in tale ambito sta così validamente operando. Udine Che ne facciamo della Provincia ? Tre gli ordini del giorno sul «Programma di aggiornamento del piano regionale di sviluppo 1984-1986» nel consiglio provinciale di lunedì 31 ottobre. L’ordine del giorno della maggioranza era teso ad approvare il documento portando una serte di considerazioni sul piano di sviluppo, sottolineava la difficile situazione economica in diverse zone fra cui le Valli del Natisone, chiedeva un piano di utilizzo delle risorse della 828 per sostenere le attività produttive ed il riequilibrio territoriale. Il documento Dežela zmanjšala podporo avtonomni turistični ustanovi Sprejem pri županu občine Seraing Guy Mathot. Kako pomagati turizmu v Beneški Sloveniji na zeleno vejo, to vprašanje smo v njegovem uradu v prvem nadstropju vogalne hiše v središču Čedada zastavili predsedniku avtonomne turistične ustanove Giuseppu Paussi. Odgovor na vprašanje je dal kasneje. Najprej je želel povedati, da dva vogala tega središčnega križišča v starodavnem mestu zasedata posvetna in svetna oblast: županstvo in cerkev. Tretjega je zasedla turistična zveza, je povedal njen predsednik Paussa, aktivni predstavnik socialdemokratske stranke za celotno čedadsko območje, človek doma iz Praprotnega, kjer je tudi občinski svetovalec; poznavalec slovenščine, ki jo v beneškem narečju tudi govori. Predsednik Paussa ni imel težav z odgovorom na naše vprašanje, kako je z denarjem pri njih. «Letošnji proračun avtonomne turistične ustanove za Čedad in Ne-diške doline je predvideval 264 milijone lir. Naša predvidevanja se niso uresničila, ker nam je prihodke dežela krepko zmanjšala. Odbornik za turizem Brancatti sodi, da mora turizem hoditi s svojimi nogami. Tako smo namesto načrtovanega zneska prejeli občutno manj. Po zakonu 31 od 1981. leta smo za poslovanje ustanove (dve uradnici, manjši honoraji in najemnine) dobili 65 milijonov lir. Namesto zahtevane vsote 65.5 milijona lir, ki smo jo oblikovali na podlagi predlogov raznih društev vseh občin Na-diških dolin, pa smo od dežele pre- jeli le 10 namenskih milijonov, in sicer 4 milijone za zabavno prireditev v Barnasu in 6 milijonov za avtomobilsko dirko Čedad-Stara gora. Do takšne mere moramo upoštevati priporočilo dežele, komu izplačati sredstva, da smo jo morali vprašati, če nam dovoli, da bi teiz-plačanih 6 milijonov lahko kako drugače obrnili». Predsednik Paussa je nekoliko polemično pripomnil, da bi avtonomna turistična ustanova, če se že tako imenuje, avtonomno odločala, kako uporabljati nakazani denar. Ob takšnem stanju se turistični delavec upravičeno sprašuje, če je brez izdatnejše podpore mogoče spodbuditi gostince, gospodarske dejavnike, krajevne ustanove itd., da bodo turizmu pričeli pisati lepšo prihodnost. Tako mu ne preostaja drugega, kot da razdeli sredstva, ki jih je prejel od dežele, v službo turizma pa postavi svoje osebne energije in zamisli povsod tam, kjer se mu za to ponudi priložnost. Zato ga srečujemo na vseh javnih manifestacijah, kjer nastopa tudi v svojstvu političnega predstavnika. Tako smo ga v teh dneh po-gostoma srečavali na praznikih gob, meda in kostanja, kjer si prizadeva, da bi pred pozabo rešili in ovrednotili stare jedi. «Prizadevamo si, da bi domačini trošili denar doma in da bi ga v Nadiške doline prinašali tudi turisti iz drugih krajev naše dežele», je rekel Paussa. Gorazd Vesel della maggioranza sollevava anche il problema del ruolo della provincia e delle autonomie locali. Un secondo ordine del giorno, firmato da tutti i consiglieri del PCI, denunciava in modo più preciso questo progressivo venir meno di ruoli degli enti locali individuando nella volontà accentratrice della Regione la causa di ciò. Quindi proponeva atti politici concreti per l’attuazione della legge 7, cioè quella riguardante le autonomie locali. Un terzo documento, firmato prima da Contini (MF) e Petricig (PCI) e quindi sottoscritto anche dai gruppi di maggioranza, chiedeva che alla Provincia vengano assegnate competenze di gestione nel campo della cultura con particolare riferimento ai gruppi etnico-linguistici presenti nel territorio provinciale, ripristinando in definitiva le precedenti osservazioni già accolte dalla giunta. Questo ordine del giorno è stato votato senza difficoltà, mentre sugli altri due c’è stato un lungo tiramolla, con sospensioni di seduta e consultazioni, dopo la serie di interventi, fra cui quelli di Melissa (PSDI) e Petricig (PCI). Alla fine la maggioranza ha approvato, con il voto contrario dei Comunisti, una parte del proprio documento mentre quello del PCI, emendato e rielaborato è stato accolto all’unanimità. Assemblea sezione PSI - S. Pietro al Natisone Ha avuto luogo, sabato 29 ottobre, una riunione degli iscritti del PSI della sezione di S. Pietro al Natisone per definire le linee programmatiche della presenza socialista nella realtà socio-economica della comunità di San Pietro al Natisone e per il rinnovo del direttivo. Il segretario di sezione ha fatto una relazione sulla situazione politico-amministrativa del comune di S. Pietro e sull’impegno socialista per una rinascita politica, economica, sociale e culturale della nostra comunità, proponendo anche degli incontri con esperti su temi specifici quali l’agriturismo, io sviluppo della cooperazione, L.R. 828 (ex 546) per il completamento dell’opera di ricostruzione e testo unico delle leggi regionali in materia di edilizia residenziale. Il prof. Giuseppe Marinig, sindaco di S. Pietro al Natisone, dopo aver trattato della situazione amministrativa nel comune, ha invitato gli iscritti a mobilitarsi sui vari problemi che premono nella nostra comunità per dare un nuovo impulso allo sviluppo delle Valli. Sono seguiti diversi interventi qualificati che hanno dato un valido contributo alla formulazione de! programma. Infine la sezione locale ha provveduto al rinnovo del direttivo riconfermando i compagni del direttivo uscente nelle persone di Rita Venuti segretario politico della sezione, Lucia Costaperaria, Maurizio Domeniš, Giordano Sdraulig, Giancarlo Venturini, Graziano Vogrig e nominando, memro del direttivo sezionale, il compagno Giovanni Vogrig al quale vanno i nostri auguri per un proficuo lavoro. Il PCI: per la montagna autonomia e mezzi Il PCI ha proposto un progetto di interventi per l'area montana della nostra regione nel corso di un convegno a Tolmezzo, cui hanno partecipato numerosi amministratori comunali, sindaci e rappresentanti del mondo sindacale e produttivo. I discorsi sono stati tenuti dai consiglieri regionali Giulio Magrini, Marcello Riuscetti e Renzo Pascolai capogruppo. Le conclusioni sono state fatte dall'arch. Polesello. deputato in Parlamento. II PCI ha rilanciato la proposta di un progetto complessivo per la montagna, che investa tutti i settori, ha proposto una specie di «costituente della montagna» per affrontare i problemi della sicurezza degli investimenti, per la salva-guardia dell’ambiente e delle risorse. Poiché la montagna ha sofferto di programmi esterni ed imposti che la hanno condotta a ia attuale situazione di degrado economico e collasso demografico, I PCI ha proposto di rivedere la normativa sulle autonomie locali e sul ruolo delle comunità montane ed anche districando la giungla degù enti settoriali. Altrimenti il riequi-librio sarà impossibile ed i finanziamenti, anche consistenti, andranno a dispedersi nei tradizionali canali clientelar!. S. Pietro al Natisene Pittori di Sežana alla Beneška galerija Stagione teatrale al Ristori di Cividale Con una serata musicale e di poesia si è aperta a S. Pietro al Natisone, presso la Beneška galerija la mostra di tre pittori di Sežana. La mostra si colloca nel quadro degli scambi culturali fra la nostra regione e la Slovenia avviati lo scorso anno dall'associazione degli artisti della Benecia. L'aspetto più qualificante di questi contatti è stata nel 1983 l'ex tempore di pittura, ma momenti significativi si sono avuti con la mostra itinerante dei nostri pittori ed alcune mostre tenutasi a Cividale nella sala -Ivan Trinko» e a S. Pietro. L’associazone artisti e il circolo «Ivan Trinko» operano in accordo anche in questa manifestazione, alla quale sono intervenute numerose personalità. Hanno preso la parola fra gli altri, dopo il saluto del presidente dell’associazione degli artisti della Benecia Giovanni Vogrig, don Pasquale Gujon, vice presidente del circolo «Ivan Trinko» e Giuseppe Paussa, presidente dell’azienda autonoma di soggiorno di Cividale e Valli del Natisone. Il programma culturale è consistito in letture di poesie ed esecuzione di brani corali. Buono il livello delle opere di pittura esposte; gli artisti hanno tutti già partecipato a mostre in varie località in Slovenia. Kranjec ha presentato alcuni acquarelli a soggetto paesaggistico con una tecnica ben consapevole e matura. Zafred produce invece ini magini catastrofiche di un ipotetico terremoto sul Carso, quasi scene teatrali di un evento apocalittico. Kastelic si collega alla scuola grafica di Lubiana presentando tavole azzurro-blu su cui segni grafici, simboli e oggetti diventano elementi dinamici e chiaroscurali. Gita della sezione ex-emigranti sloveni di Lusevera in Svizzera Meta di numerosi emigranti del comune di Lusevera negli anni 50 e 60 è stata la Svizzera ed in particolare la Svizzera francofona. Negli ultimi anni si è però verificato il rientro di un consistente numero di nuclei familiari di quella stessa zona. Per di più i rapporti di amicizia e di reciproca stima tra inostri emigrati e gli autoctoni svizzeri si sono concretizzati con un cospicuo aiuto finanziario da parte dell’amministrazione comunale di Yverdon in occasione degli eventi sismici del 1976. Fatto stà che i contatti non si sono mai allentati. Così la sezione-emigranti sloveni di Lusevera ha organizzato il 24 e 25 settembre una gita in corriera da Lusevera a Neuchatel per partecipare alla Festa della Vendemmia che tradizionalmente si svolge in quella località. A Neuchatel non sono quindi mancati gli assaggi enoloai- II Comune di Cividale ha approvato il calendario della stagione teatrale 1983-84 che si svolgerà al «Ristori» con la collaborazione dell’Ente teatrale regionale e il contributo finanziario della Regione. Il primo spettacolo avrà luogo il 17 novembre con il lavoro di Tito M. Plauto «Anfitrione», interprete G. Tedeschi. Seguiranno «Corruzione al palazzo di Giustizia» di U. Betti con Corrado Pani il 4 dicembre, «L’uomo, la bestia e la virtù» di Pirandello con Arnaldo Ninchi, «Sarto per signora» di G. Feydeau con Nando Gazzolo, «Romolo il Grande» di F. Durrenmat con Mario Scaccia, «Il pianeta indecente» di R. Rosso con Giulio Brogi, «Le baruffe chiozzotle» di Carlo Goldoni interpretato dal Piccolo teatro Città di Chioggia, e infine, il 21 febbraio, «Felice Pasqua» di f. Poiret con Chaia Salerno. Cividale Espone Colò la sua stagione geometrica Aldo Colò, il maggiore pittore ci-vidalese, sotto il titolo «La stagione geometrica» espone diversi quadri riassuntivi della sua opera degli ultimi dieci anni nella chiesetta di S. Maria di Corte e nella galleria Paolo Diacono di Cividale. La esposizione è patrocinata dalla galleria stessa e dall'Associazione per lo sviluppo degli studi storici ed artistici di Cividale del Friuli. Il titolo definisce bene l’ultimo periodo artistico di Colò: un rigore geometrico e cromatico che tende all’assoluto nelle opere più recenti, il cui elemento costitutivo è l’ovale monacromo appena «graffiato» da fitti e rapidi segni che ne costituiscono la trama materica. Un periodo appena meno recente è caratterizzato dalle «gabbie» e brillanti chiaroscuri bianco-bruni. Difficile la risposta alla richiesta del visitatore «cosa rappresenta?» anche da parte dello stesso artista. Vana anche la ricerca di un titolo atto ad avviarci ad una lettura figurativa. Siamo nel campo della forma ci ma si sono incontrati anche vecchi amici e parenti, nonché gli scambi di idee con gli emigrati friu lani che avevano allestito i loro chioschi. Altro momento importante è stato l'incontro del gruppo con l’amministrazione comunale di Yverdon. Considerati i rapporti che esistono da molti anni tra gli emigranti di Lusevera e la stessa amministrazione i discorsi non si sono limitati ai convenevoli ma hanno toccato i vari argomenti di interesse comune: situazione occupazionale, problemi culturali degli emigranti, gemellaggio con un comune della Slavia. Insomma, una gita dove utile e dilettevole si sono armonicamente combinati per la soddisfazione di tutti. In particolare per il direttivo della sezione di Lusevera che vede il suo impegno coronato dal successo. WMÈ%. mmm 4IISIR« pura, della pittura astratta, che richiede all’osservatore sensibilità specifica affinchè non rimanga ancorato semplicemente ad un apprezzamento decorativo di questi quadri peraltro estremamente sobrii ed eleganti. Poiché la mostra resterà aperta fino al 27 novembre, consigliamo i lettori di visitarla. Vi troveranno nei quadri, quelli bruni, quelli bianchi e quelli grigi, una delle più elevate espressioni artistiche del Friuli: a mio giudizio, fra i pittori contemporanei, la più elevata in assoluto. Paolo Petricig Particolare di un quadro di Aldo Colò. Gotovo ste že kaj slišali, kdo je bil Ivan Trinko: duhovnik, glasbenik, filozof... društvo v Čedadu nosi njegovo ime, spomenik ima, celo v Vidmu imajo «via Ivan Trinko». Mogoče pa ne veste, da je Trinko imel rad tudi otroke in da je tudi zanje pisal. Njegova knjiga «Naši paglavci» govori o tem, kako so živeli, se igrali in lovili beneški otroci, prinaša pa tudi zgodbe in pravljice, ki so jih včasih strici pripovedovali otrokom. Eno izmed teh vam bomo danes povedali. To se je zgodilo ranjkemu Kobasarju; pa je že dolgo let od takrat. Pravil jo je naš stari oče. Kobasar je hodil strašansko rad na lov gori po matajurskih gozdih. Bil je še mlad, krepak in srčan, da se še vraga ni bal. In tako je šel neke nedelje in brodil po matajurskih gozdih, po onih lepih bukovih gozdih. Bilo je že pod večer, šel je že proti domu, GLEDALIŠKA SEZONA V GORICI 20. novembra se začne v Kulturnem domu v Gorici gledališka sezona za leto 1983/84. Sezono organizira Slovensko Stalno Gledališče iz Trsta skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Predstave v abonmaju; Dušan Jovanovič Vojaška skrivnost, režija Slobodana Unkovskega; Edkard Albee Gospa iz Dubuqua, režija Dušana Mlakarja; Dušan Kovačevič Radovan Tretji, režija Borisa Kobala; Brendan Behan Talec, režija Mileta Koruna; Peter Shaffer Amadeus, režija Dušana Mlakarja; Mihail A. bulgakov Moliere, režija Zvoneta Šedlbauerja. Predstave izven abonmaja: Ivan Pregelj Vsem galjotom vile v vamp, režija Jožeta Babiča; Italo Calvino Marcovaldo, režija Maria Uršiča; J. in W. Grimm Rdeča kapica. Obnovitve: Matjaž Kmecl Mutasti bratje; Aloiz Rebula Hribi, pokrite nas; Viktor Lanoux Odpirač in Piero Chiara Delitev. Predstave v abonmaju bodo v Kulturnem domu, izven abonmaja pa v Katoliškem domu. Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Brass, tel. 33288, vsak delovnik razen sobote in sicer od 12. do 15. ure. Cene: abonma za 6 predstav 35.000 redni, 15.000 mladinski; posamezna vstopnica 7.000 parter, 3.500 dijaki. Ker ne razpolagamo z nantančnim programom predstav, vas bomo sproti obveščali. 20., 21. in 22. novembra bo v Kulternem domu v Gorici predstava dela Dušana Jovanoviča Vojaška skrivnost. Zoolingvistični mirakel v treh nizih, kot ga je podnaslovil avtor, je vsekakor izjemno delo, ki načenja številne probleme sodobne družbe. Nekateri so ga označili kot basen o današnjem trenutku jugoslovanskega socializma, v resnici pa je delo veliko bolj splošno in širše, pisano je duhovito in s komičnimi prizori. Režija Slobodan Unkovski. Otroški kotiček kar ti pride na oni lep laz, kjer je tista velika skala, izpod katere teče studenec in pri kateri je stara in visoka bukev. Tam zagleda pod bukvijo moža z zelenim klobukom, kakor da bi počival. Gleda in gleda, kdo je, ali ga pozna; kar zagleda, da mu molita izpod klobuka dva rožička. — Oh, hudirja! — reče sam pri sebi — zlomek me vzemi, če ni hudič! — Sam ni vedel kaj storiti. S hudičem ni kvant. Hotel je stopiti naprej po svoji poti in se delati, kakor da ga ni opazil. Pa hudič ga je videl in zapazil dvocevko, ki jo je nesel ob ramenu, in ga vprašal: «Oj ti! Kaj pa neseš ob ramenu?». «Pipo nesem, pipo», mu odgovori Kobasar. «Daj, da malce potegnem iz nje». Kobasarju je hitro šinilo v glavo: zdaj te imam! Zdaj ti tako zagodem, da jo boš pomnil vse svoje žive dni. «Prav rad», je rekel in se mu približal. Dvocevka je bila nabasana za srne. Takrat je bilo poluo srn po Matajurju; zdaj se dobijo le še na najgrši strani, namreč v Mrsinskih če-lah. «Na, primi v usta kamiž», reče zlodeju, «jaz pa ti prižgem pipo». In mu pomoli cevi. Zlodej vtakne cevi v usta in čaka. Kobasar se naglo Bogu priporoči, vesel da more zlodeja ustreliti, in — pok! pok! — sproži oba naboja hkrati. Pa kaj mislita, kaj se je zgodilo? Vsakega drugega bi bilo razneslo na kose, a zlomek je samo zaka-šljal — gek! gek! gah! — pljunil, odstranil dvocevko in rekel: «Hentaj! — Močan tobak imaš! Nisem ga vajen, Zahvalim! Le pojdi le po svoji poti». In Kobasar je šel naprej modro in počasi, dokler mu je bil na videžu. Potem jo je udaril strmoglav, koder so ga noge nesle. IZIDOR PREDAN PREPOVED Drama Beneških Slovencev v treh dejanjih Prvo dejanje Sestanek duhovnikov v šen-tlenartskem faroužu Meseca avgusta 1933. leta je videmski prefekt Temistocle Testa prejel od Musolinija iz Rima ukaz, naj prepove rabo slovenskega jezika po cerkvah Beneške Slovenije. Za materialno izvršitev tega ukaza je moral poskrbeti poročnik (tenente) karabinirjev v Čedadu, gospod Vincenzo Batteatti. Za nekaj dni po ne-motni prepovedi, so se zavedni beneški duhovniki sestali v Sentlenartskim fareužu, da bi razpravljali o težkem položaju in da bi sklenili, kaj u-kreniti proti prepovedi. Tere-zija-dikla gospoda župnika iz Sv. Lenarta je za vsak slučaj Pripravila duhovnikom veče-rjo. če so prepovedali jezik, ki je nam vsem skupen, ne morejo pa prepovedati skupnih večerji... Na sestanek so povabili tudi Mons. Ivana Trinka iz Vidma, nastopajo pa Osebe: Prof. I. Trinko Gospod Kramaro, kaplan v Landarju Gospod Kufolo, kaplan v Lažeh Gospod Prešandrin, kaplan v Gorenjem Trbilju Gospod Preanton, famoštar v Dreki Gospod Prepier, kaplan v Dolenjem Barnasu Gospod Gorenscak, famoštar v Sv. Lenartu Gospod Prejožef, kaplan v Marsinu Tarezija, Gorenšcakova di-kla Don Cesare Gorenszach: Tarezija, al si zagarnila, si zakrila lepuo okna, da se ne bo videlo nič od zunaj? Tarezija: Sem jih lepuo zakrila, pa kaj pomaga, saj se vidijo biciklete pred farou-žam. Kufolo: Ja, na tuo njesmo pomislili. Kramaro: Nu, za božjo voljo, kaj se jih takuo bojite, če imajo kuražo, tle naj pridejo! Preanton: Imaš ogleduhe an ovaduhe povsjerode, nevjem, zakaj je Buog dau tajšnim ljudem uha in oči (smeh). Prepier: Buj tiho, buj tiho gospodje! Gorenszach: Smo na večerji in obedan nam ne more nič. Terezija: Ja, ma ste že povečerjal. Gorenszach: Tuo nič ne pomeni, pusti posodo pred nami na mizi, če bomo nucal še vina, te pokličem, sada pa lahko greš. Terezija: Lahko ga tudi sam utočite, saj veste, kje je. Gorenszach: Nu, dobro, pa spot pojdi. Terezija: Grem, pa dobro o-pravite, lahkonoč! Duhovniki: Lahko noč. (Terezija odide čez vrata). Prejožef: Al ste jo čuli? Vsi, ženske, moški, celuo o-troci čakajo od nas, da opravimo dobro, ma kaj? Kramaro: Ljudje čakajo od nas bulj konkretne akcije in mi ne moremo ostati križem rok! Prešandrin: (Pošnufa no malo tobaka) Kaj naj storimo? Al se bomo tukli mi proti sa-blam an pištolam z golim Kri-stusam u rokah? Kramaro: Ljudje čakajo, da se zganemo. Vsi bi šli za nami. Preanton: Naši ljudje so ovce. Prvi kuk jih razžene an razkropi, sem pa zatuo, da damo mi dobar vzgled! Gorenszach: Al bi počakal, gospodje, da bomo govorili o telih delikatnih rečeh, kadar pride On? Kufolo: Kadar praviš, On; misliš na Trinka? Gorenszach: Seveda, na Ivana Trinka mislim, objubu nam je, da pride. Kufolo: «Oh, zemlja bedna, mala ki te milost božja meni v last je dala...». Prešandrin: Kam si se za-maknu, Kufolo, kaj blebetaš? Kramaro: To ni blebetanje, to so Trinkovi verzi! Preanton: Duša mi trepeče, srce poskakuje, ko na vzhod oziram se iz zemlje tuje... Prejožef: Oj tam, oj tam so bratje, tam so sestre mile, ki so me iz spanja dolgega zbudile... (Zunaj zalaja pes - vsi so omuteli, kmalu nekdo potrka na vrata). Kufolo: On je. Kramaro: Trinko! Gorenszach: Naprej! (Vstane in gre prot vratom. Vrata se odpro in noter vztopi don Cesare, mlad furlanski duhovnik, ki se je za silo naučil slovenščine. Na obrazih naših duhovnikov se bere nezadovoljstvo za njegov nepričakovan prihod). Gorenszach: Gospod Cesare, kakuo si vjedeu, da smo tle zbrani? Cesare: Sem biu par pa-rjatelju, ki je biu vabljen, da pride tle, pa ne more, ker se je močnuo prehladu. Prosu me je, da pridem jest na njega mest. Kramaro: Vsi tisti, ki so bli vabljeni, so paršli... Cesare: Tudi mene intere-ša, kaj se bo naco dečidlo, pa videm, de njeste kontent za mojo preženco, če je takuo, ne zamjerte, perdonajte-mi muoj intromišjon, lahko grem. Gorenszach: Ne, ne sedni za mizo, popiješ an glaš vina z nami. Kufolo: (Pod glasom) ovaduh, ogleduh, ovaduh... Gorenszach: Nu, sedni, go-spuod Cesare. Cesare: (Se obotavlja): ma gospodje... če se vam prav zdi... mene mi je... mi je narodno, san... san imbarazan. Prepier: Pa ja, sedni. (Gorenszach mu pristavi stolico, iz kredence vzame kozarce in mu nalije, dolije še drugim in nazdravi). ( Nadaljevanje prihodujič) Da sinistra: il vice-sindaco di Yverdon, l'amico Spagnoli, simpatizzante dell'Unione emigranti sloveni sin dalla sua fondazione, il presidente della sezione di Lusevera Pietro Sinicco. % •• ^ .*'. .. è***** Na prvi sliki Adriano Venturini (šofer) in Igor Cont (navigator) na drugi pa Franco Corredig (šofer) in Sittaro (navigator) .««al CLASSIFICHE V CATEGORIA VALNATISONE, Maniago, Maianese, Spilimbergo, Cussignacco, Codroipo, Ju-niores, Julia 9; Union 7; Vi-sinale, Cividalese 6; Flumi-gnano, Sangiovannese 5, Coloredo, Chions 4; Pro Tolmezzo 3. 2a CATEGORIA Tavagnàfelet 12; Olimpia 11; Dolegnano 9; AUDACE, SAVOGNESE, Stella Azzurra, Chiavris, Nuova Udine 8; Torreanese, Corno, Reai Udine, Natisone 7; Faedese 6; Gaglianese 5; Reanese, Buttrio 1. 3a CATEGORIA GIR. C Arteniese 10; Tricesimo, Forti & Liberi 9; Pro Osop-po, Sangiorgina 8; ALTA VAL TORRE, Colloredo M. A. 6; Atletica Buiese, Donatello, Rangers 5; Ancona, Asso, Ciseriis 4; Colu-gna 1. GIRONE E Azzurra 10; Lauzacco, PULFERO 8; S. Gottardo, Aurora, LineaZeta 7; Man-zano, Bearzi, Togliano, Fulgor, Serenissima 6; Savor-gnanese 3; Nimis, Paviese 2. UNDER 19 Trivignano, Cussignacco 10; VALNATISONE, Manza-nese 9; Sangiorgina, Cividalese 7; Percoto 6, Tar-centina 5; Stella Azzurra 4; Medeuzza 2; Risanese 1; Lauzacco 0. GIOVANISSIMI Manzanese 13; Torreanese 11; Valnatisone 9; Buttrio 8; Cividalese, Percoto 6; Aurora 2; Azzurra, Faedese 1. ESORDIENTI Manzanese 13; VALNATISONE 10; Lauzacco 9; Gaglianese, Percoto, Cividalese 7; Faedese 3; Buttrio 2; Moimacco, Azzurra 1. PULCINI Linea Zeta 12; VALNATi-SONE 9; Moimacco 7; Gaglianese, Cividalese 6; Stella Azzurra 4; Aurora, Azzurra 2. LO SPORT RISULTATI (30/10/83) 1a CATEGORIA VALNATISONE - Cussign. 1-1 Visinale - VALNATISONE 2-0 2a CATEGORIA Reanese - SAVOGNESE 1-2 SAVOGNESE - Buttrio 1-0 Dolegnano - Audace 3-0 AUDACE - Nuova Udine 2-2 3a CATEGORIA GIRONE C ALTA VALTORRE - Donat. 3-0 Ciseriis - ALTA VALTORRE 0-0 GIRONE E Manzano - PULFERO 2-3 PULFERO - Lauzacco 2-1 UNDER 19 VALNATISONE - Risanese 5-2 Medeuzza - VALNATISONE 3-3 GIOVANISSIMI Gaglianese - VALNAT. 0-3 Emiliano Dorbolo - Pulcini Valnati-sone ESORDIENTI VALNATISONE - Percoto 2-2 PULCINI Aurora - VALNATISONE 0-2 VALNATISONE - Moimac. 3-0 La Valnatisone 1975-76 MARCATORI 7 Reti: Fiorentini Flavio 6 Reti: Caucig Roby 5 Reti: Birtig Roberto, Jus-sig Ezio, Barbiani Cristiano, Clavora Mauro. 4 Reti: Miano Massimo, Du-garo Stefano. 3 Reti: Balus Valentino, Chiacig Walter. 2 Reti: Chiacig Flavio, Zor-zini Flavio, Paravan Alberto, Fiorentini Massimo, Sturam Nicola, Mulloni Cristian, Cer-noia Paolo, Szklarz Federico, Dorbolò Michele, Ipnotico Antonio, Busolini Vanni, Bordon Daniele. La formazione dell'A.S. Pulfero Uno "sponsor,, per l’A.S. Pulfero PRONTI SUL MATAJUR GLI IMPIANTI SCIISTICI La cooperativa Matajur che gestisce gli omonimi impianti sciistici si è riunita recentemente a Sa-vogna per l'approvazione di un ordine del giorno nel quale figuravano, tra l’altro, l’approvazione del bilancio, la costituzione di un usufrutto di cinque anni a favore della cooperativa sugli impianti di risalita, che sono ora di proprietà della Comunità montana, il programma per la prossima stagione e l'organizzazione del lavoro. Il bilancio dopo la relazione del presidente Miro Bordon e del segretario Manlio Dorbolò è stato approvato all’unanimità, mentre è stato sottolineato che il pur modesto attivo che registra dimostra la validità dell'iniziativa e la possibilità del suo ulteriore sviluppo. Di questo ha parlato il presidente della comunità montana Chiuch anche in riferimento alla recente visita dell’assessore al turismo Brancati. Da ulteriori contattti sarebbe eme-ja la possibilità di un primo intervento della Regione per la realizzazione del piano di sviluppo della zona, previsto anche nel piano poliennale recentemente approvato dalla Comunità montana. Per quanto riguarda la stagione invernale, soddisfazione è stata e-spressa per il compimento di tutti i lavori di revisione e sistemazione degli impianti svolti durante la stagione estiva e comprendenti anche il miglioramento dell’ accesso agli stessi e la sistemazione di reti frangivento per un migliore innevamento. La cooperativa Matajur ha poi deciso aM'unanimità di mantenere in vigore le tariffe della stagione passata con lo sconto del 30 per cento per i bambini minori di 12 anni. Tutto è pronto dunque per lo «sc' alle porte di casa». cale amministrazione, ha ribadito l’impegno dell’Asso-• dazione a lavorare per i giovani e per lo sport quale momento di vita sociale e ricreativa. La giornata si è infine conclusa nel migliore dei modi con una castagnata a coronamento di una brillante vittoria ottenuta ai danni della forte compagine del Lauzacco. O. Giovanissimi 1976-77 9' Rally del Carso e dei Celli Orientali UNIONE SPORTIVA CIVIDALE E VALLI DEL NATISONE Meseca oktobra so u Čedadu ustanovili «Unione sportiva Cividale e Valli del Natisone. Predsednik nove ustanove je Antonio Sibau, podpredsednik pa Renato Simaz Ta nova an important ini-cjativa je namenjena vsiem našim mladim, ki bi se radi parbližali športu an dedikal tisti športni disciplini, ki jim je buj ušec. Discipline, ki za sada so na razpolago so pallacanestro, atletica leggera, nogomet an basket. Za informacije in upisova-nje se vsak lahko obarne v telovadnico, ki je v Carrariji vsak popudan. Si è tenuto domenica 30 ottobre l’incontro ufficiale dei giocatori e dirigenti della locale compagine «arancione» con lo sponsor sig. Paesano Mario titolare della «Drink Service», società commerciale per la vendita di bevande all’ingrosso e al minuto. Dopo le tradizionali foto pubblicitarie scattate sul terreno del costruendo campo sportivo comunale tutti si sono ritrovati presso l’hotel al Vescovo dove Graziano Crudi, presidente del locale sodalizio a nome di tutti i dirigenti, giocatori e sostenitori ha ringraziato il sig. Paesano per la sensibilità sportiva dimostrata e concretizzata con questo gesto che va al di là degli interessi pubblicitari e che diventa per tutti motivo per un continuo impegno. Tutto questo, ha detto ancora Crudi, è segno che il seme gettato dieci anni fa da pochi volonterosi sta dando i suoi frutti, e, auspicando che tra breve si possa (come si dice in gergo) «giocare in casa», vista la fase ormai a-vanzata dei lavori di costruzione del campo sportivo e gli impegni garantiti dalla lo- SecVt Roberto - Valnatisone 1 Rete: Simonelig Marino, Rot Zarko, Stulin Adriano, Urli Luca, Bordon Paolo, Toma-sig Sergio, Trusgnach Gabriele, Zuiz Andrea, Scuderin Andrea, Relativo Mariano, Dorbolò Emiliano, Sedi Roberto, Juretig Antonio, Domeniš Andrea. Mauro Scuderin - Esordienti Valnatisone makino an po drugi strani, kuo so ostali ta na pot tistì equipaggi, ki imajo za sabo spon-sorje, tehnike... IN MARGINE AL RALLY Premetto che non mi sono mai interessata a questo tipo di sport, non l’ho mai seguito nemmeno sulle pagine dei giornali. Questa volta però mio malgrado ne sono stata coinvolta direttamente. Ho sopportato con pazienza per notti intere le brusche frenate, il cambio di marcia ed il ruggire dei motori. Anche gli appassionati hanno i loro diritti! Ma quello che mi ha fatto riflettere ed anche preoccupare è stato il fatto che a differenza degli anni scorsi, a causa della competizione, le Valli del Natisone sono state completamente bloccate per tutto il sabato pomeriggio fino alla domenica mattina, visto che qui si svolgeva la maggior parte delle prove speciali. Mettersi per strada era impossibile come lasciavano chiaramente intendere le ordinanze emesse dai sindaci. Volenti o nolenti quindi tutti a casa a seguire la gara oppure a subirla. L’organizzazione è stata presa decisamente alla leggera considerando che i sindaci sono stati contattati solo venerdì ed hanno firmato le ordinanze per non interrompere la prova finale di un campionato nazionale, che la popolazione, ad esclusione degli appassionati, non era a conoscenza nè della prova, nè dell’orario in cui si svolgeva, mentre sono state bloccate in molti casi le uniche strade che collegano i vari paesi con la valle. E’ il caso di Drenchia per esempio. Ma con quale diritto? Iole Namor U nediejo 6. novemberja zjutra se je zaključu v Trstu, odkoder je partiu u saboto 5. novemberja ob 4. uri popudan, 9. rally del Carso e dei Colli orientali. Od 10. «prov special» malomanj vse so ble u Nediških dolinah. Teškuo smo čakal tel rally an zatuo, ker so bli upisani trije equipaggi iz naših dolin: Ugo Venturini (navigator Domeniš) iz Ažle na Simca Rally 2, Corredig Franco (navigator Elio Sittaro) iz Špetra na A 112 70 hp an Adriano Venturini-Sap (navigator Igor Cont) iz Ažle na A 112. Perkorš je biu zadost težak, če go na 255 avtomobilu so parèli do konca samuo 99. Na parvo mesto sta se kla-sifikala Boretti-Boretti, dva bratra iz Toscane, ki sta vozila na Lancia 037; na drugo mesto Lupidi-Montenesi iz'Trsta na Renault 5 Turbo: na trecje mesto pa Pau-Roggia na Lancia 037. An naš? Ugo Venturini se je subit ritirò, zak se mu je vederba-la makina: škoda zak se je biu zlo lepuo klašifikù na Ral-lyju Valli del Torre; Adriano Venturini an Igor Cont sta paršla na 4. mesto njih kategorije (gruppo 2) na 68 mestu u generalni klasifiki, Corredig Sittaro le v tisti kategoriji na 5 mesto an u klasifiki general na 84. An če Adriano-Sap nam je jau, de je moglo iti buojš, bi naš mogli bit zadovoljni samuo, če pogledajo v kakih težavah muorajo pripravt njih Tržačana Livio Lupidi (šofer) in Arles Montenesi (navigator), ki na Renault 5 Turbo sta se uvrstila na 2. mesto Lettere al direttore Riserva di caccia di diritto di Grimacco A nome mio personale e dei cacciatori della Riserva d< Grimacco che rappresento le scrivo in relazione all'articolo pubblicato sull’ultimo numero del «Novi Matajur» riguardante l’abbattimento del capriolo del nostro Sindaco. Colgo innanzitutto l’occasione per deplorare e condannare nel modo più risoluto quel gesto e per prendere la maggiore distanza possibile da qualsivoglia forma di giustificazione dell’accaduto. Sono rimasto molto rattristato da questo fatto, ma lo sono stato maggiormente nel leggere l’articolo, che nei nostri confronti è a dir poco diffamatorio. Dal suo scritto inoltre, e ciò ulteriormente rattrista, traspare in modo fin troppo chiaro l’intenzione, più o meno voluta di creare un’immagine del cacciatore e naturalmente della caccia in generale, che già si somma ad una precedente mentalità critica nei nostri confronti, dovuta ad ignoranza e ad una conoscenza specifica dei problemi venatori, che non può non definirsi denigratoria. Aggiungo inoltre che il fatto d’aver scoperto da parte sua in così poco tempo e con così assoluta certezza il colpevole è degno del migliore degli investigatori. Vorrei a questo punto ricordarle che anche se non si può certamente escludere che una così deplorevole azione sia stata commessa da un cacciatore, non si può altresì essere certi che a commetterla sia stato uno di noi: fino a prova contraria le condanne si danno ai colpevoli, ma solo quando si è certi della loro colpevolezza, che deve in qualche modo essere dimostrato e fino ad ■ allora come lei certamente saprà uno non può che essere considerato innocente. Non le scrivo comunque solo per difendere a spada tratta i cacciatori, ma anche per dirle che noi stessi stiamo e faremo il possibile perchè fatti del genere non abbiano più a ripetersi e a fare si che il colpevole venga scoperto e punito e con maggiore severità da parte nostra se deb-basi trattare di un cacciatore; del qual fatto dubito maggiormente ora che sono venuto a conoscenza dell’abbattimento del secondo capriolo e che mi porta a conclusioni diverse. Vorrei terminare questo mio scritto con alcune considerazioni e ribadendo concetti che non tutti chiaramente fanno propri ma che vorrei fossero, e per molti di noi lo sono dei principi e dei modi di concepire la caccia in un modo nuovo e senz'altro diverso da quello che una può recepire leggendo un articolo come il suo o come tanti altri che di tanto in tanto compaiono su qualche rivista. Riporterò a questo punto integralmente quanto c'è scritto sul tesserino che viene consegnato ogni anno da tutti i Direttori di Riserva ai propri soci assieme al cartellino delle uscite, senza il quale non si può andare a caccia e che ogni cacciatore porta sempre con sè. «La caccia, oltreché sport, è rispetto cIella natura; non sfogo incontrollato della propria abilità, ma equilibrato esercizio dello spirito e del corpo; non azione rozza e volgare, bensì scuola di simpatia per la fauna che ci circonda; non sfruttamento insensato, ma appassionata tutela dell’eredità tramandataci dagli avi; non commercio, ma ripristino di sagge tradizioni; non divertimento venale, ma sacrosanto diritto di uomini liberi, senza distinzione di professione o ceto, che hanno innato nel cuore l'amore per la selvaggina». Come vede sono concetti che vorrebbero e dovrebbero rappresentare lina parte di quei valori che molti cacciatori hanno acquisito e che servono indubbiamente sia alla trasformazione del vecchio cacciatore sia alla formazione del giovane. La caccia non è saio il colpo dì fucile, ma è passeggiata, contatto con la natura, conoscenza ed osservazione delle varie specie degli animali, del loro vivere, procrea-r(‘, mangiare; e a proposito di alimen-iazione vorrei ricordare, perchè è bene che si sappiano nache queste cose, che sono proprio i cacciatori a portare nei mesi invernali, quando le montagne sono innevate, alimentazione per la s°ppravvivenza di alcune specie. La caccia è anche il notare la diminuzio-ne di alcune specie e la constatazione di malattie che hanno colpito altre, è il tentativo di immettere sel-vaggina confacente all’habitat e magari scomparsa da decenni, è lotta al bracconaggio e ad ogni forma irrazionale della caccia, è anche conoscenza delle piante, degli alberi e della flora 1n generale e dei suoi mutamenti con conseguenti risvolti per l’uomo e per ‘ animale. E’ inoltre sport, è il trovarsi con amici e perchè no occasione d‘ incontri festaioli che portano tra ‘ altro a quell'unione al cameralismo a quel senso di gruppo che è ben lon-tanno per risultati da quello di altre associazioni, da cui tra l'altro abbia-nu> poca da imparare e che spesso ottengono in questo senso risultati contrari. Il Direttore Bruno Dreszach Tečaji slovenščine Sv. lenart - torek ob 20.30 začetek v torek 29.11.1983 Špeter - četrtek ob 20.30 dvorana college začetek v četrtek 24.11.1983 Tipana - petek ob 18.00 občinska dvorana začetek v petek 2511.1983 Čedad torek (začetniki) od 20.00 do 22.00 kulturno društvo Ivan Trinko začetek v torek, 8-11-1983 Čedad četrtek (nadaljevalni) od 20.00 do 22.00 kulturno društvo Ivan Trinko začetek v četrtek, 10-11-1983 Kanalska dolina Žabnice 1 rm I I Zatem, ko sta pred nedavnim ansambel Antona Birtiča «Beneški fantje» in ansambel «Modra roka» uspešno nastopila v Vipavskem Križu, je tamkajšnja mladinska organizacija povabila 6. novembra člane obeh skupin na prijateljski sprejem. S seboj smo zvabili tudi odgovornega urednika Novega Matajurja Izidorja Predana in njegovo soprogo. Mladinci in sploh krajani Vi pavskega Križa so nam priredili lepo presenečenje v vinskem hramu mladinca Franka, v kleti z izrazito baročnem bokanem stropu in silno debelimi zidovi. Na mah se nas je veliko zbralo in bili smo tudi med sodovi. Sprejema so se udeležili tudi številni odgovorni člani Krajevne skupnosti Križa, rojstnega kraja protestantskega reformatorja Janeza Svetokriškega. Med večerom je Anton Birtič predstavil zbranim Izidorja Predana in ga prosil, naj spregovori nekaj besed. Po uvodnem pozdravu je Predan obravnaval ma- Seminar prof. Hudolina (Nadaljevanje s 1. strani) bolnice, iz vrste zdravnikov, ki so v bistvu bojkotirali poskus. Iz oddelka za notranje bolezni, kjer se prav za prav zdravi večina alkoholikov, se ni prijavil niti en zdravnik, seminarja se je udeležila le ena medicinska sestra. Izgovarjajo se na pomanjkanje časa, premajhen oi-ganik in podobno, kar deloma tui drži. Toda ne moremo mimo tega, da bi se spraševali, kakšna je povezava med bolnišnico in okoljem, kako le-ta odgovarja na potrebe teritorja, kako pojmuje pojav alkoholizma in zdravljenje alkoholikov. Še en pomislek se nam je porodil na predavanju profesorja Hudolina v Špetru. Večer je bil zanimiv, zanimive in pretresljive so bile iskušnje bivših alkoholikov, članov štirih klubov, ki delujejo v okviru naše KZE. Opažali smo namreč nepripravljenost in pomanjkanje konkretnih predlogov tudi s strani KZE in javnih ustanov o tem, kako preprečiti ta pojav, ki prizdeva 5.000 članov KZE in torej približno 20.000 Ijudi-sko-raj celotno prebivalstvo tega območja. In predlog ga je na koncu dal sam profesor Hudolin, ki je predlagal, da bi se v okviru KZE ustanovila delovna skupina strokovnjakov z nalogo, da pripravi poseben načrt za celotno skupnost, o čemer bo morala KZE razpravljati. Toda, je pobuda bila vsekakor oo-zitivna, silila je marsikoga k razmi šljanju — tudi naše upravitelje — in približala klubom alkoholikov, ki delujejo nekoliko osamljeni in se naslanjajo na ramena skopega števila ljudi, prostovoljce, ki so jim pripravljeni pomagati in s bolj direktno spopadati z enim med največjimi problemi naše skupnosti (jn). DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO od 15. novembra do 2. decembra od 15. do 18. novembra Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Premariacco tel. 729012 S. Giovanni al Natisone telefono 756035 od 19. do 25. novembra Špeter tel. 727023 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 od 26. novembra do 2. decembra Sv. Lenart, tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje m'e-diha ponoč je na razpolago «guardia medica» ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2 popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 730791. Za Manzan in okolico na štev. 750771. POLIAMBULATORIO V ŠPIETRE Ortopedia doh. Fogolari, u pan-diejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doli. Mosanghini, u četartak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četartak od 11. do 13. ure. H telimi miedihi se more iti brez apuntamenta an brez impegnative od domačega miediha Vsak torak an četartak od 9. do 13.30 so odparti tudi uflcilii poliambulatorja. Telefonska številka čedajske-ga pronto soccorso je 730.000. V petek 4. novembra, okrog poldneva je umrla znana cerkvena pevka Eva schwarz. Gospa Eva je dosegla precejšnjo starost, saj je dočakala 70 let. Od svoje rane mladosti do smrti je bila redna pevka pri cerkvenem pevskem zboru. Ko je v Kanalski dolini obstajal mešani pevski zbor «Višarski zvon», je gospa Eva pristopila tudi k temu zboru. Ni je bilo naše prireditve, kjer ne bi bila prisotna. Bila je dobra in je pomagala, kjer je le mogla. Dokaz tega je bila tudi velika udeležba ljudi na njenem pogrebu. K zadnjemu počitku na žabni-ško pokopališče smo jo pospremili v nedeljo popoldne. Pogrebno mašo je v sloven- ščini daroval župnik g. Mario Cernet. S pesmijo «Jaz sem vstajenje in življenje» se je od pokojne gospe Eve poslovil žabniški cerkveni pevski zbor. Dve pesmi, prvo v slovenščini drugo v nemščini, je zapel Moški zbor iz Žab-nic. Pogreba se je udeležilo tudi večje število Ukljanov. Žabnice V torek 25. oktobra je Moški pevski žbor iz žabnic na povabilo Z SO s Celovca nastopil v Bistrici v Rožu na Koroškem. Zapel je dve slovenski pesmi, eno še v fur-lanščini, italijanščini in v nemščini. Zbor vodi požrtvovalni pevovodja Hanzi Moschitz, ki mora prestati marsikatero preiskušnjo, da zbor obdrži skupaj. Barnaška mlekarinca an nje težave Za se poguorit go mez die-lo an težav, ki jih ima barnaška mlekarinca so se v Barnasu zbral tisti od «consiglio di gestione». Na vabilo predsednika Gina Beccia je biu prisoten tudi deželni ašešor Specogna. Barnaška mlekarinca ima 35 članu; vsi kupe dajejo od 12 do 13 kuintalu mlieka na dan. Nie velika rieč, a kar pride uon, predvsem ser, je zelo dobar an povsod poznan. Mlekarinca ima velike probleme s prestoram: bi bluo trieba ga postrojit an rimodernat. Tuole bi se moglo napravt s pomočjo deželnega leča 16, ki bi kriu stroške za 80 par stuo. Prisrčno in gostoljubno so prebivalci Ruonca sprejeli letošnjega avgusta tričlansko ekipo radia Trst A, ki je iskala v Benečiji nekaj beneških otrok za vložke k radijski igri «Kaplan Martin Čedermac». Spremljala sta jo odgovorni urednik novega Matajurja Izidor Predan in glasbenik Anton Birtič. V izbi pri Andreju Sturmu so tako nekateri njegovi učenci posneli nekaj pesmi in skladb. Nepozabni večer v Vipavskem Križu njšinsko problematiko Slovencev v Italiji in še posebno problematiko našega prebivalstva pod Matajurjem. V svojem izvajanju je posegel daleč nazaj v našo zgodovino, se zadržal pri «očetu beneških Slovencev» Ivanu Trinku ter zaključil z recitacijo Trinkove pesnitve Slovencem iz leta 1895. Celotni večer je potekal v neprekinjenem prepevanju, glasni in veselju, kar je še podkrepila okusna zlata kapljica vipavskih vinogradov. Vsem, ki smo bili gostje na čudovitem prijateljskem sprejemu, nam bo spomin ostal topel in živ. Hvala vam in nasvidenje! A. B. Parvo kulturno srečanje med sosednjimi narodi ni bilo na Kamenici, pač pa na Matajurju in tuo je bluo dne 8. julija 1971. leta. Na sestanku naših slovenskih kulturnih organizazij smo sklenili, da bomo povabili na srečanje tudi Rezijansko folklorno skupino. Sklenjeno je bilo tudi, da gre naša delegacija direktno vabit Rezijane. Mons. Birtič se je prostovoljno ponudil, da gre gor z nami, v delegaciji. «Bil sem več let za mašni-ka gor, poznam ljudi in ljudje poznajo mene!» je rekel in mi smo bili vsi srečni za njegovo ponudbo, saj tako nismo šli na slepo. Takuo smo odšli pruoti Reziji nekega ranega jutra jest, nepozabni Renzo Crainich-Bizik iz Ocnegabrda, neutrudljiv Anton Chiabai-Toncin, za nas vse dragi Tonček iz Gorenjega Tar b ja in gospod Birtič. Ko smo paršli v Ra-venco, v Njivo, v Osojane, povsod so pozdravjali njih «hera», takuo imenujejo Re-z.iani duhovnika. Videli smo, da so gospoda Birtiča hitro prepoznali, čeprav ga ni bilo vič gor še leta in leta. U neki vasi — zdi, se mi da je bla Ravenca — so ga obkolile ženske in nekatere so od radosti imele solzne oči. Potem jim je on nekaj simpatičnega povedan in so se vse zasmejale. «Vi ste me poročiti, al se spominjate?» ga je uprašala adna od njih. «Ne, te nisem jaz poročiti, u zvezo sem sklenu tebe in tvojega moža in vajo pože-gnou» ji je odgovoriti in spet je nastati smeh. Tudi zavojo njega poznanja in ugleda, ki ga je užival v Reziji, smo srečno opravili delo, za katero smo šli gor. Folklorna skupina nam je obljubila, da bo nastopi la na kulturnem srečanju med sosednimi narodi na Matajurju in to je biu nje prvi nastop v Nediških dolinah. O tem nastopu se Rezijani neradi spominjajo. Velik trafik je blokiral njih avtobus v dolini. Na srečanju so paršli par nogah in potem je vse potne pa velik daž oblil, pa ni moj namen, da bi pisati o poteku srečanja in o kulturnem programu na tem mestu, mo] cilj je še zmeraj gospod Birtič. Po srečnem opravilu našega dela v Reziji, smo se spustili v dolino, a smo kumi paršli do Rezjute, ker se nam je biu vederbu automo-bil. Ko so nam ga po več ur čakanja postrojih smo šli naprej. Paršli smo srečno v Ahten (Attimis) in tam smo videli tabele, ki so kazale pet u Subid, kjer so imeli praznik jagod (jaguce). «Gremo gor? Gremo?». Vsi smo bli hitro dakordo in smo šli v Subid, a se nismo gor dugo ustavli ker Je začelo takuo garmjet, bus kal in trjeskat, da je. biu strah in groza. Gosti, črni oblaki so se tjačili nad gorami in njeso obečjavali nič dobrega. Hitro smo se spustil pruoti Če-neboli, a še prej ko smo paršli nad to vas, so začele padat kot palanke velike kaplje, potem se je usu s tajšno si lo, da še kaj tajšnega nisem videu. Od Čenebole do Ma-žerol smo vozili po stisnjeni sudaški ejesti. Voda je navzdol valila, kotalila pred nami kamenje. Nevarno je bilo vozit, nevarno je bilo se ustavit. Riskje-ru sem pogledat u duhovnika Birtiča, ki je sedeu na moji desni strani. Biu je bljed, pod nosom in na bradi je imel debele kaplje potu. U trebuhu mu je burkalo kot u loncu, kadar kuhajo gospodinje grah (fižol). Tež-kuo je sapu. Prestrašena sta bla tudi Tonček in Renzo, pa ne takuo huduo. O mene ne bom pravu. S težko sapo je paršu na dan pobožni glas, prošnja, gospoda Birtiča: «Prosim te, Petar, vozi počasi!» «Saj vozim počasi». «Dundundam» je zarošenu kaman pod kolesi in avtomobil se je stresu. «Petar, te prosin, vozi počasi», je že skoraj jokajoče prosil Monsignor. «Saj vozim počasi, bolj počasi ne morem!». Šli smo naprej potoki so naraščali, voda je šumela od vseh krajev, samo cesta je bila razburjen potok. Strela je udarila blizu nas. Ne samo avto, tudi nas je streslo, strah je naraščal, bili smo visoko u gori. «Petar, vozi bolj počasi!» je spet ponovil prošnjo gospod Birtič. Natuo sem zgubiti potar-pežljivost in sem mu zabrusil: «Se vam čudim, da se takuo bojte iti v nebesa!»' S tem besedam je bil ranjen u svoj duhovniški ponos, u globočino svoje duše, zakar mi je bilo hitro žal, a ni bilo časa za razmišljanje, ker je hitro reagirti in ostro dejal: «Ne, se ne bojim iti v nebesa, pa nečjem iti, če me ti potiskaš!» Ko je izgovoril te besede, sta se Tonček in Renzo za trbuh držala. Bau sem se, da bota poknila od smeha. Čudno, da tudi Mon-signorja je zapustil strah in vsi skupaj smo se zarežali. Sila je pasala, nad Ivancem in Matajurjem je pokukalo sonce in vsi smo se srečni in veseli varnili domov. Ob vsakem srečanju sem ga rad dražu, ker sem veel, da pride na moje «pikanje» takšen odgovor, da bo šel v zgodovino, u štorjo. (Nadaljevanje prihodnjič) PiSE PETAR MATAJURAC III. Moji Čedermaci Monsignor Valentin Birtič KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH y sjsčfe. ?£*£ -v&t &. ■ lili '■ ' : Podbonesec KALA PODVARŠČ-MILAN Pisali so nam iz Belgije žalostno novico, da je v pe-tak 14. otuberja umarla v bolnici v Milanu, kier je ži-viela že vič liet z družino Edda (Lidia) Butterà iz naše vasi. Imiela je samuo 53 liet. V sriedo 19. otuberja je umaru Vittorio Blasutig iz naše vasi. Imeu je 82 liet. Se na more reč, de je Vittorio biu srečan v živlienju: rodiu se je v Ruoncu od kod je biu njega očja. Kar sta njega mama an tata umarla je biu šele majhan an je šu stat v Kal tah žlahti. Trikrat se je poročiu an trikrat je ostu udovac. Njega pogreb je biu go par Sv. Standreže v četartak 20. otuberja. SV. LENART BOČEN (BOLZAN) SV. LENART Po dugi boliezni je umaru Giuseppe (Natale) Dorgna-ch. Imeu je samuo 54 liet. V žalosti je pustu ženo, sina an vso žlahto. Njega pogreb je biu v nediejo 23. otuberja v šentlenarskem britofu. MARKET DESPAR di TERLICHER AMEDEO SCRUTTO Dl S. LEONARDO Offerte Despar dal 14 al 19 novembre Cl. 50 Lt. i Gr. 400 Gr. 500 Gr. 250 Gr. 100 Gr. 330 Lt. 1 Lt. 1 Gr. 250 Gr. 400 2/3 Aceto bianco e rosso Despar Olio d’oliva Despar f/gialla-verde Polpa di pomodoro lespar Caramelle Despar mistofrutta-cremaliquore Tortellini Despar secchi Salamini cacciatori Despar P. S. (l’etto) Parmigiano reggiano Benson Cioccolato Suchard latte - nocciola - fondente Pan carré Mulino Bianco 20 fette Vermouth Martini bianco-rosso Vermouth Martini dry Speck Tirolese s/vuoto Dentifricio Benefit gigante Dentifricio Benefit famiglia Vim liquido risparmio Crostatina Mulino Bianco cacao Crostatina Mulino Bianco fragola-albicocca Prosciutto cotto Praga sgrassato (l’etto) Margarina Rama Fido canecarne - Fido gatto carne O.S.x4 Birra Kantel v. rendere 790 2.990 520 1.990 1.410 990 1.620 1.180 580 3.740 4.090 1.350 1.090 1.460 1.790 1.980 1.480 850 930 2.920 590 Offerte Despar dal 2Lal 26 novembre Gr. 400 Gr. 360 Lt. 1 Gr. 700 Kg. 1 20 flt. Gr. 190 Cl. 75 MI. 740 MI. 950 Gr. 750 Gr. 850 Cl. 33 2/3 Gr. 200 Gr. 200 Gr. 650 Gr. 250 Pesche sciroppate Despar lire Biscotti Despar frollini - secchi -maltomais Latte Fontebianca parz. screm. Caciotta Desparella pz. 12 Farina 00 Barilla Té Star Pavesini Famiglia China Martini W.C. Net grande Mastro Lindo economico Mostarda cremonese Sperlari Zampone precotto Montorsi pt. 6 (l’etto) Confez. Fini Zampone e lambrusco Birra Heineken latt. bis Birra Heineken bott. v/g Cioccol. Perugina Grand prix Cioccol. Perugina Gianduiotti Pomodorissimo Santarosa bott. Tagl. Margherita uovo n. 115-118-120-122 Formaggio latteria friulano 30 gg. (l’etto) Salame nostrano P. S. (l’etto) Crema Tretan tub. medio 670 1.090 600 580 680 980 1.650 5.250 1.890 2.080 4.090 890 12.500 1.180 930 2.950 3.280 940 790 720 950 1.980 zimMiaa Špeter - S. Pietro al Natisone -Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: Športna oprema in športni predmeti za: Tel. 727266 CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI TENNIS JOGGING TEMPO LIBERO NOGOMET KOŠARKO ODBOJKO SMUČANJE TENIS JOGGING PROSTI ČAS edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.a.s. Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika ČEMUR 8V. LENART - 8. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per lredilixla Prodaja gradbenega materiala A utotrasporti A vtoprevoz Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer URBANCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer Nasrečja na nikdar spije Vsaki krat, ki se zgodi ki gardega se čujejo tele besie-de an tele zadnje cajte, v naših dolinah, smo jih čul previe pogostu. Zadnje dvie velike nasreče so se zgodile zadnje dni otuberja. Parva je ratala v savuojin-skem kamune. Anita Podo-rieszach iz matajurskih Bare stara 28 liet, je šla brat kostanj kar je padla v nieko rapo. Ušafali so jo ku mart-vo niešni turist, ki so dal «alarme» an subit je paršla ambulanca. Naglo so jo pe-jal parvo v čedajski potle pa v videmski špitau. Tle so jo rikoveral s «prognosi riservata». Aniti, ki je oženjena an ima dva majhana otroka, želmc, da bi se preča varnila zdrava damu. Draga nasreča se je zgodila pa v občini Garmak. V nediejo 30. otuberja, ku vsako nediejo je Emilio Gariup - Miljo Žnidarju goz Tapo-luovega šu na iago z drugimi jagri. Med njimi je biu an Mario Qualizza iz Kravarja. Mario je vidu no lepo lesi-co, vzeu miero an potegnu žlah. Lesica je busknila proč an «balini» so šli finjavat v roko, blizu ramana nesrečnega Milja, ki je biu ta za niekim garman. Subit so ga peljal v čedajski špitau an ga rikoveral. Miljo se bo zdraveu nar man j 40 dni. Troštamo se, da ne bo nič hudega. Tel inčident nie te parvi, ki se zgodi po naših hostieh, kar je jaga: jagri lepuo poglej daj ta priet ku spuste žlah: nasrečja na nikdar spije. SREDNJE V torak 25. otuberja se je rodila v čedajskem spitale liepa čičica: dali so ji ime Debora. Srečna mama je Rosemarie Trusgnach, srečan tata pa Gerard Vervotte. Vsi so veseli za tole rojstvo, buj ku vsi pa bratrac Jonathan an če je, za resnico po-viedat, teu bratraca. Mali Debori an Jonathanu želmo puno liepih reči, mam an tat pa čestitamo. Novic go par čemeč Tu malo cajta smo imiel dva para noviču v liepi cierk-vi Sv. Pavla go par černec. V soboto 15. otuberja sta se poročila Francesca Te-doldi iz Sriednjega an Mario Qualizza - Vizontu iz Kravarja. Marja ga vsi lepuo poznamo zak je autist korier, ki vozijo po naših dolinah. Mladi par bo živeu v Kravarju. Dvie sabote potle, tuo se pravi 29. otuberja, sta stopila na skupno življenjsko pot Gabriella Tomasetig -Pasterkova iz Podsriednjega an T onino Crucil iz Loga (Podbuniesac), ki že vič liet živi z družino v Gagliane. Vsiem našim novičam želmo puno liepih reči. SOVODNJE CEPLESIŠCE ČEDAD Zadnje dni otuberja je paršu na sviet Simone, parvi otrok mladega para: mama je Tiziana Trinco-Livki-na iz čeplesišč, tata pa Claudio Molinari iz Colugna (Ta-vagnacco). Puobčju, ki bo živeu z družino v Čedade, želmo vse narbuojše. DOLENJE BARDO 22. oktobra lietos je Maria Pauletig - Marjuta Baldova iz Dolenjega Barda praznovala visoko staruost, 90 liet. Marjuta Baldova je bla zmieraj dobra dušica za vse naše ljudi. Saldu je rada pomagala te potriebnim, zatuo jo imajo vsi radi. Za tole parložnost so ji paršli voščit puno sreče in še dugo življenje hčerke an sin Eligio. Na sliki vidimo od leve proti desni hčerko Dorino, poročena Cantolino, ki živi v Gorici, mamo Marjuto, sina Eligia, ki je paršu celuo iz Kanade an hčerko Lino, ki živi na Ljesah. Na sliki Pauletig Maria-Baldova, 90 liet, an sesta Angelina 88 liet iz Seuca, ki jo je paršla obiskat za rojstni dan. Obema želimo puno zdravja, še dugo, veselo an srečno življenje. V nediejo 23. otuberja je bla velika fešta v Ruoncu: nadškof Alfredo Battisti je paršu na obisk v to faro an biermu 11 mladih iz naših dolin. Na sliki vidimo nadškofa an nekatere obiermane. Mislim, da se nie še zgodilo de v Podbunieški Reservi ena ekipa lovcu, je tu an dan ubila štier merjasce (cinghiale). Tuo se je zgodilo v nedeljo 30. otuberja ekipi «Arditi» iz Arbeča, ki vidimo na sliki z bogato jago. Ta ekipa, ki usako lieto pripravlja senjam lovcu Podbunieške Reserve pri cierkvi Sv. Standreža vabi lovce useh beneških dolin na letošnji senjam v nedeljo 27. novemberja - P.K.