Iz celega sveta. Očala za krave izdeluje neka tovarna v Birminghaonu in jih. prodaja pred vsem. v Sibirijo. Ondi namreč izpuščajo krave iia prosto kolikor mogoSe zgod.aj, tako, da mnogokrat še leži sneg. Ko posije soln¦se, se kravam blišči in obole na očeh. Zato so vpelja¦\i za krave ocala z zelenimi stekli v usnjatem okviru, ki se z jermeni pritrdijo na rogove. Očala so podobTia toristovskim očalom za sneg. Pri vojakih. Narednik: ,,Vi, enoletnik služite le •eno leto; morali bi torej trikrat več vedeti, kakor pa drugi, ki služijo 3 leta. Ker pa še toliko ne znate kaior oni, ste torej 9krat bolj neumni, kakor bi pravzaprav smeli biti!" Kakršno vprašanie, tak odgovor Zupnik: ,,Zimahen, Zmalien, ali pridete zopet iz oštarije?" — Zmahen: „1, kajpak, zmerom vendar ne morem biti notri!" Posledica berila. Zdravaik: ,,Kakor vidim, gospa, ste se nekoliko prehladili!" — Gospa: ,,To ni ni6 čudnega, gospod doktor, ker že 3 dni berem potovanje na severni tečaj!" Nepokorščina. Župnik: ,,Gašpar, Vi slabo držite obljubo. Zadnjič ste rekli, da mi pošljete par zajcev, pa jih še zdaj ni!" — Gašpar: ,,Ko sem oni dan šel od Vas, sem videl dva in jima naročil, naj gresta v župnišče; če nista prišla, nisem jaz kr"/!" Varčni milijonar. Pri berolinskih jubilejnih slavnostih so na čast cesarju Viljemu priredili tudi ,,pivski večer". Izbrane množice se je udeležil tudi amerikanski milijonar Armour. Cudno je bilo, da se pri ,,pivskem veCeru" ni dotaknil niti piva niti smodk, Ko so ga vprašali, zakaj se vzdrži tega, je odgovoril: ,,Da, sem skozinskoz abstinent. Vzdržujem se alkoholnih pijač in tobaka. In veste, zakaj? Prihranim s tern na leto najmanj 1000 dolarjev. In to je tudi nekaj." 300 nevest med telefonistinjarai imajo na Italijaaskem, kjer je ravnokar izšel odlok, ki telefonistin.jam dovoljuje možitev. 28. junija dopoldne je bil dekret objavljen, popoldne je pa že bilovloženih 300 prošenj za dovolitev možitve. Vse prošnje so se ugodno rešile. Na potu k zdravnlku v smrt. Žalostne smrti je umrl v Tirstu 54 let stari kmetovalec Ivan Gombac iz Nakla pri Sežani. Mož ima ženo in 10 otrok ia se je peljal s svojim vozickom in konjem v Trst k zdravniku. V ulici Alessandro Volta pa se mu je splašil konj, ki je v divjem diru prevrgel voz. Gombač je pri tera tako nesrecno padel na tlak ob cesti, da je pri priči umrl. Konja s strtim vozom pa je vjel nek dorajžen Tržačan. Od delavca do vseučiliškega profesorja. Pranc Haelka, sedaj profesor na politehniki v Tomsku na Ruskem, je preje delal kot litograf v tovarni za pločevino v Jeni. Pozneje je obiskoval umetno-obrtno šolo v Barmenu in kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je spisal več del o umetnem tisku, na kar je bil na isti akademiji imenovan za asistenta. Najdaljnia njegova odlična dela na polju umetnega tiska so dala povod, da je bil sedaj kot profesor poklican na politehniko v Tomsku. Panamskl kanal med Severno in Južno Ameriko so 19. junija srečno prevrtali. Tako je odprta pot skozi Ameriko v Tiho morje. Na tisoče delavcev je prisostvovalo temu zgodovinskemu dogodku. Papip iz trave. V celi Severni Afriki od Maroka do Rdecega morja, zlasti pa v notranjosti Tripolisa, raste v velikih množinah trava ,,esparto", ki je podobna naši bodalici. Domafiini so doslej to travo rabili le za pletarska dela, to je košare, vrvi i. dr. ter je ogromna večina trave ostala neporabljena. Sedaj so pa Italijaai dogaali,- da more dati ta trava izborno snov za izdelovanje papirja, kar bi na mah odpomoglo velikemu pomanjkaaju lesa v Italiji za papirno industrijo. Papir iz esparte je jako ličen in pa trpežen, pripraven posebno za fotograiične reprodukcije. Edino težavo tvori okolnost, da v notranjosti Tripolisa ni vode, vsled česar ni mogoče kar na licu mesta zgraditi tovaren. Ako bi se pa hotela trava v surovem stanju izvažati, bi proizvajalni stroški preveč narastli. Zato je italijanska vlada za enkrat začela s poizkusi, da bi esparto zasejala v Južni Italiji, kjer bi talne razmere za to menda ne bile neugodne. Z enakimi preiskavami se pravkar peca angleško kolonialno ministrstvo. Tam gre za slonovo travo, ki je zelo razširjena v Ugandi in je neki izvrstna onov za papir. Trava spada med trajaice in zraste 2—3 m visoko. Papir, ki so ga za poizkušajo napravili iz te trave, je izvrsten in vsled dolgih travnih vlaken skoro aeraztegljiv. Seveda pa bi bil ia papir tudi silno drag, 6e bi se izvažala na Angleško surova trava. Zato namerava angleška kolonialna vlada poizkusiti z zgradbo papirnice v Ugandi. Avstrija In nemška vojaška mo6. Listi porocajo: V Nemčiji je sprejel državni zbor novo vojaško posta^o. Po tem zakonu bo imela Nemeija sledečo število vojakov: v miru 770.000 vojakov, v vojni 6 milijonov. Po številu prebivalstva bi morala imeti Avstrija, ako bi hotela iti roko v roki z Nemeijo, v miru 650.000 služečih vojakov, v vojski pa 5,000.000 bojevniksv. V resnici nosi sedaj v miru vojaško suknjo 350.000 vojakov, v vojski pa bi prišli v poštev 3,000.000. Italija, tretja zaveznica, ima v mirovnem stanju 280.000 vojakov, v vojski pa bi jih spravila skupaj 2% milijona. Nemeija gleda baje svoji zaveznici zaradi njune vojaške nejakosti postrani in pravijo, da bo zalitevala, da se tudi v Italiji in Avstriji število vojakov zviša. Velike povodnji. Zadnje dolgotrajno deževje je povzrocilo na Ogrskem ia v Italiji velikanske povodnji. O povodnjih na Ogrskem dohajajo strašna poročila. Mesto Halmi je bilo v veliki nevaraosti. Pozvali so na pomoč vojake. Promet je bil prekinjen. Cela dolina Maroš je opustošena. Mesto Mediaš je osamljeno in opustošeno. Skode je več milijonov. Mesti Maroš Szabo in Maroš Ugra sta popolnoma poplavljeaa. Dne 10. julija ob 9. uri zvečer je preplavila reka Tisa nasipe. MarmarosSziget je povodenj popolnoma odcepila od ostalega sveta. Podrl se je železniški most pri Hoszumezoju. Prebivalstvo je bežalo pred povodnijo na bližnje višine. Vec pastirjev je utonilo. V Mišku se je podrlo ve6 hiš. Popolaoma je poplavljena občiaa Huszt. Stirje možje so utonili. Nasip je na dalji črti podrt. Veliko živine je utonilo. Pri Slatini je podrla voda železen most. V Dicso Szt. Martoa je izstopila reka Kiikulloff. Podrlo se je 30hiš. Mesto je bilo od prometa odrezano.' Reka Crni Koros je tudi nasipe podrla ia več krajev poplavila. Zetev je v okrožju 10 km popolnoma uničena. V Mezoju in v Telegdu sta izstopili rekiKorrosin Hoppaay. Telega je poplavljen. Prebivalstvo je bežalo na strehe. V Furti je odnesla voda 30 hiš. Tri osebe so utoaile. Samos je poplavila več vasi od Kondelko do Szajola. Na 120 km dalee je stala voda 5'A m višje kot navadao. Mesti Sajo-Udvarhely in Szeretfalva sta poplavljeai. Železaiški most pri Lajomagvarosu je voda odaesla. Železniška postaja Bethlen je poplavljena. Utoaile so 3 osebe. Skode je ve6 milijonov kron. Grozai viharji in povodnji so divjale tudi v Italiji in v Svici. V Severni Italiji so izstopile vse reke ia preplavile žitna polja. Skoda znaša samo na uničeaem polju več milijonov kron. V mestu Toskana so bile dae 1.1. julija vse nižje hiše in ulice pod vodo.Tri deklice, ki so se hotele s čolnom rešiti, so se utopile. Okrog Verone je padala huda toča. V Svici so bili v planinah veliki snežeai viharji. Sneg je zapadel na ranogih krajih do 2 m na debelo.