ha} a STEZICE letnik XXI številka 1» februar 1974 STEZICE 80 GLASILO NOVOMEŠKE GIMNAZIJE STEZICE UFE,TUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK JE JOŽE PAVLIN GLAVNI UREDNIK JE ZORAN PAVLOVIČ STEZICE SO IZŠLE V NAKLADI 300 IZVODOV CENA POSAMEZNEGA IZVODA JE 2 (dva) DIN V TEJ ŠTEVILKI 50 OBJAVLJENI LITERARNI PRISPEVKI GIMNAZIJCEV MAJDE DROBNIČ MARJANE ŠARLOHAR SILVE KRALJ JANEZA PIPANA JOLANDE VALENTIČ ZORANA PAVLOVIČA ANICE MURN IRENE CELIČ JOŽEZA PUCLJA V TEJ ŠTEVILKI SO OBJAVLJENI LIKOVNI PRISPEVKI MANJE LAMUT DUŠANA PODBEVŠKA . Stezice so po nekaj letih zope" posl le glasilo gimnazije in ne vseli srednjih šol v Povem mesta. Zaradi tega je uredništvo v celoti pomlajeno ir. treba je bilo vse delo zrinit z mrtve točke. Ni šlo samo od sd$ee toliko manj, ker ,je gimnazijska javnost vse preveč pasiv» na. Celo tisti po s; mezniki, ki so sodelovali pri tej šte* vilkjLr6o sprva j e i na glasilo ko na neko nujno zlo. So seveda tudi z, eme, nekateri pa še sedaj tako mislijo. Koliko laze bi o posameznim članov, uredništva, če bi se miselnos spremenila ! Saj so stezice končno stvar vseh nas, to je ena oblika dejavnosti mladinske organizacije, kolektiva, v katerem smo vsi združeni. Če vedno sicer ver* jamem, da bosta letos izšli vsaj dve številki, a bilo bi lahko mnogo bolje. Zato vas pozivam k aktivnosti, dragi gimnazijci. Pri tem ne mislim le na Stezice, pač pa na širšo splošno dejavnost« Zavrnimo govorice, da gimnazija ni več tista, kar je bila ! Njena raven se mora dvigat , kakor se dviga pri vseh drugih šolah. To pa lahko dosežemo le z delom. Saj poznate šalo o dveh žabah, ki sta po naključju skupaj padli v mleko !? Tovariški pozdrav * Urednik . Majda Drobnič SAM JE tihe sanje v temni no5j težke ao kot molk med nama MISLI JAPONKE IZ HIROŠBG Čutim, da nosim bitje, ki ga ljubim., čutim, Čutim vsako njegovo kretnjo« Ne vv . ali bo fantek ali deklica, a vem Eagotoro, da bo Bpadok trdno obljubila« da se bosta ob pol šestih dobili pred ka- "Počakaj me, Martina, saj veš, da sama ne bi šla tja," jo je prosila Olga ko sta se dopoldne šoli pogovarjali o Martina se je odločila, da ne bo čakala niti minute dlje, tam na vratih skcrroj zaletela r Olgo. Dobrih pet minut js trajalo, da se je Martina dala prepričati, da sta 86 pač zgrešili. Sicer pa ae ni težko otreeia slabe volje, ker jo rurutila, da je v tistih trenutkih nadvse važno samo bo4 kak bo premagala st ah pred mikrofonom in ljudmi* ki jo bodo gledali in ocenjevali. Pogovarjala se je z Olgo in Damjanom, kolegom i* tretje c* ki je udi prišel ha avdicijo, Olga je kar naprej mahale z rokami iti vrtela oči, Damjan pa je ponavljal s tresočim nič papirja in svinčnika budi, ne. A veš kje bi lahko dobil... Ah$ eaj imaš tl oboje. Posodi mi, prosim, takoj tl vrnem-.. Ta stena je tako hrapava, roka de ml trese, sam n@ vem zakaj.,♦ " Dam ja?, je bil ve rdeč v braz in če udi ae je še tako trudil, se n:l mogel iztrgati napetosti In razburjenju, ki Martina je bila prehlajena, vendar se ni bala zb svoj glas, bhj ga je popoldne uspela "zgladiti" s vročim dajem; bela pa se je treme, ki je z vsakim tr» nu'kom bolj prodirale vanjo, roke, poljuben t, ?ie» ir g usod) o * To r sfceh rod je : - r>I : : " •' ■ , 1 ■ strah vzbujajočih aparatov, ki so komaj r,ake ti. da požre 1o trepeta ioči glasek žrtve in jo smadejo, niti tem Inčem tn teenobi^ ki je prihajala le vseh kotov Predstavila sd je, potem na odprla aveeek in ee ata- "Sa,, to vendar ursem lesi Maj me nikoli ni ■ Pretežka ao te kupole, skozi Vf-ke««. dan za dn«m namočene nepbie šenih izvlror zaudarjajo r»o samotnih bregovih ,») j v ..gamh po' . ,;ih. Dan m dnem kakor vek poprej ne jenjajo v strasteh izžf znanja» - 7 - Janez Pipan Jutranja impresija Sedim pri oknu in poslušam dež. Turobna sivina ozračja okrog mene. Zato ker je zgodaj. Nobena misel ne prežene praznine iz mojega telesa, v katerem se nekje skriva tisto, čemur pravimo duša, ki pa bi morala biti vedno napolnjena z določenim občutkom za stvarnost, če ne gre drugače, vsaj a slabo vestjo. Ampak tokrat ni nič.1 Enostavno nič. Tega občutka ne bi spremenil niti najgnusnejši zločin, postal bi gola, dolgočasna vsakdanjost, ki bi se z največjo naglico porazgubila v prikritem in enoličnem šumenju dežja. Njegove neubrana melodija preprečuje, da bi se zatopil v razmišlja« nje, s čimer si jetnik; v samici krajša čas in si ujame svetle trenutke v mrežo boleče zavesti, da se mora sprijaz« niti z usodo, da ne more poslušati ropotajočih udarcev dežnih kapelj po šipi, ker je njegovo okence brez nje.1 Ne bo ti uspelo obuditi srečnega trenutka, pa če je še tako aktualen za tvoja čustva, kajti melodija dežja je neskončna in vsak trenutek te neskončnosti je obenem misel, da je bilo vse tisto do sedaj le nekakšen moto, da glavno šele pride in da bo še nekaj Časa hlad v tvojem srcu. Vse drugače je, če si v gozdu. Takrat je dež božanstvo, ki te razgreje kljub mrazu«' Ne zaveš se sedanjosti niti tedaj, ko ti curek, ki je pripolzel po deblu, zleze za srajco in ti telo vzdrhti kakor listič v vetru. Kdaj pa kdaj se s krošnje nad tabo utrne kaplja in ti pade na glavo.1 Zvok tega udarca zamolklo izzveni v sicer monotono simfonijo življenja; ta zvok ponazarja mogoče kakšne posebne trenutke v življenju, ki jih umetnik ni utegnil zabeležiti in so se morali hočeš nočeš nehote vsiliti ter poživiti dogajanje na odru in za njim. Ampak ti se vsega tbega ne zavedaš. Ti sanjaš.1 Ponavadi so vsebina takega sanjarjenja najsrečnejši trenutki, ki si jih kdaj doživel. Najverjetneje razmišljaš o ljubezni, in šele sedaj, v dežju, naslonjen na mokro deblo, spoznaš Čarobno moč tega pojma. Ljubezen v dežju Najlepša ljubezen,,, Takrat si lahko brez sioeisicg cteurM, te kdo zmotil in to id da toploto, Nato poljubiš, Potem se zazreš v telo, 3 ef-odpreti fabo drt tisti hip ae ti zazdi tako neznatno, da ae ti skoraj zasmili# Ampak že je pre 6ietfi^aSpof*1 1 /Iao<3 at aa* r:Mj :5 f aem & tip vel- tjttfl hškair najrajši podaler.; Takrat monut 'svoje ' ;mjSj‘pfiSpS®Mr? toda uisft&n&il aMš>Eb^ t£aVttdfW5 l#^W*ro 33?&n ^ 6htWi ^W-,aatt> s#6io^ 4&dalj^ oožl3fifii ^ri-M%ejšWpMMo^coftlSShMi 3 w 3^& nn&^eto -V tfi99S&i j »st. fifrddteP5'fW ^TSVftfcvalo o^rr^^b do WsWtjTi t? ri&Sti %%'^fetvbl $n W6 t4f-f 'tl*W spbzMm, °®t»m ®f% &<•: thkd krbftaV* e t dLhztM e, tsb a »e t®b3^ %j i^t^nF vČ-stvatnosHapi Siittek retcptoirzlrfeleiri ne- e,1 d%N*fiaH jro': bko^s^- riiWt(Adtnot nJpeiiifjfeaK Z-rdk; *^%86~ 9 5r^e«W^i itefrHPfcflifci, ^ii*jbgbidri^^oe^4^^l4c»3*i on oWt&jW 9 e-‘8ta£W t t*&Wl e^eKtri« tejc»/V Baim $9 »peKr.vtaee.po -5 o Mfifr-enS *i#8 s3 ,f>aj bol aBtomtblttaiofc dai oM a« - '-s-ftett' .^b6r%r ^ udlfev m- ^b k^arf jeJ i^ehdarl* AWpclol$)r«Ba ^ s^gtititbt^bSkcfi^itb 9iaš g , iGS ) lut.X o as[;IŠim utSab v flassdctJ .Bmf,oq »set 60 ; on oo>,5 8nusoqe toIdeb o-ialom Še bo) j nebo:« kot aem v tistem trenutku na o vetu, ne o$sr»T proti oknu in kot da je na n .jem Kaj privlačnega. »t> rta o jam izdolbi? debelo plast maaani^e to med poj*** njem navzdol pua -le za sabo tanke srage Kos ot poglede) skozi okno a aamj mi pokončnimi pre čkami Nenadoma mi - ' r••• -t d .-t dobim gliko *]/,£«- 6 tega zornega ko a 'Pa novost me tako preseneti,, da oko« raj e tečem k okm« tn pritisnem cele na rimalo Sipo- Zdj ne mi kot bv čir , 1 ; sem .jo doslej bil navajen gledati kot ne i apna tl j iv j del vsakdanjosti, snel s stene in na tistem mestu namesto golega zidu zagledal nekaj nenavadnega* kar bi ro$ vlij s veliko zanimanje za stvar hkrati pa me navdalo & tesnita strahom orad skrivnostnostjo tega, zame povsem novega okolja Kot uročen zrem na košček ulice pod hodil in r-reiska vsako njegovo podrobnost, Doda sedaj mi je, kljub temu da vidim sam« znane stvari, popolnoma txi.1t zdi se Pii* da vsak delček podobe pred mano izžareva tisto napetost, k.: jo občutiš takrat, ko pričakuješ* kaj a* bo nenadoma prikazalo laza nekega zagrinjala, Kar vzdihnem ob čudovitosti svojega odkritja, sčasoma pa začnem dojemat/ vso stvar in skozi mrežo krivih čast na -•t. klu zop t ?agl> inra svoj i e.taro znanko ulico, ki j< zaradi umazanije skozi okno Š€ nisem videl. Si ae mi ge zdelo odpreti zaradi take nepomembno*** X, Tudi sem že dol go tu ampak same je bil večji užitek gledati to nesnago k i .i- pa . / izprati . , gj • i ' p » * . Ne morem ge več >dtrgati od tega okna, ki je nenadoma postalo moje okno, in nestrpno pričakujem prve dogodke M me bodo vz>.emlriy,, ozirom« pritegnili mojo pozornopt Kol .ko stvari sem zn v) de: na tem pros.očaku pod seboj . Kolike jeze in gorje. Je bilo utopljenega v teh ralairuŽah, ki so ae Hlucajno naredile ot dežju, le sreče še nisem o- telo pozinu. pa nladea, da šoege fa gq . osti« Sreča oe skriva -nekje ee Temi. blatnimi a 'tdovd in ni namen jena meni ... Sgodaj je še,- prezgodaj, da bi lahko oparil kaj živ 1 jen je Včasih s- xl poti&a kakšno uč ne ali kilavo mače, dam. Pravzaprav jo najprej zašlisim. Obris njene postave ■ ulici prihaja ženska, Da je res ženska, lahko ugotovim po njeni hitri ho ji.« Ma, orž ima lesene podpjate na Čevljih, kajti ob hoji doneč" udarja po asfaltu in se je že od daleč slišalo, da prihaja. Vznemirja me neka nenavadnost. Zavita je v popolnoma Črn*, ogrinjalo, iz katerega ni viden noben del telesa (Jlavo iraa sklonjeno globoko na prsi. tako da se tudi obraza ne da razbrati. Stopa hitro, kakor da s* ji zelo mudi* Zdi se, da sploh ne pazi, kod hodi, kajti m izogne se nobeni luži,. Kar zmrazi me po telesu. Orna postava sredi ulice mi y‘liva občutek tesnobe Tisto temno ogri njalo j«: že /davna,] premočeno, revno tako vse, kar je pod njim. Zame je oos-Rva lt še nekakšna razmočena gmota, ki Jo le še neki nagon žene naprej. Mogoča je to sla po življenju,; Vztraja, ker Se noče mretl; ker Ču > da je v njej še dovolj energije, da lahko Sr. kljubuje. Zatrctho tega ne vero, samo predvidevam, toda ta misel me enostavno prevxaroe„ Nenadoma me udi spreleti občutek. Počutim se kor izgubljenec, kd tava po neskončnih .-estah in nikoli ne pride do cilja Ampak v meni je nagon, nekje je cilj n Se vedno sem poln' upanja Nenadoma se Ženska ob nekaj spotakne. Odskoči., toda pri tem jih spodrsne in velika črna gmota se zvali po tleh. Nekaj Časa je čist- mirna, potem pa začne počasi vstajati. Ženska docela vEftfene in nepričakovano dvigne glavo. Pred očmi se m? zabl ske ugledam njetf pop- 1 n orna beli obra? „ Tedaj pa začne Črno ogrinjalo naenkrat pdlzeti z glave, pride do ramen in še preden ga utegne ženska zadržati in š< preden se jaz dodobra zaveti, kaj se pravzaprav dogaja, stirsne na tla. Pred m-rtoj s*oj gola sena. Stvmtm kot vkopan,' - II v. Zagledam njene las ki ji razpuščeni padajo daloč po 1 hrt)tu. Telo je oblikovano kot ulito L potica«. Popolnoma je paralizirana. Ko pa m ji zopet vrne zavest, se vrže v črn;10 na tleh, kot b jo zadela strela* Umazana brozga ji t > zgne po telesu. Če bolj g^abl po avo jem odelu, bolj ji uhaja z rol in Piraja kako minuto, da ji uspe zakriti e v o.h c igo telo. Ge bolj :»«?-' stisne iB' kar steče v stransko ulicot ki je ravno dovolj Široka. tih ]io£oltne ta Črni tvor, v katerem se nek;e skriva šivi jšn;jB J Pred menoj pa je se vedno naga ženska, o popolnoma pravilnimi potezami* In še vedno ne vem, ali so sanje ali je resnicai Potem pride od nekbd majhno, skoraj neznatno Scene* Ni videti večje od podgane in Čibto mokro je* Pravi čudež, da se Se lahko premika Steče naravnost tja, kjer se je malo prej odigrala nenavadna drama, in prične lizdti asfalt* Že zdavnaj je dan. Po ulici že hodijo ljudje’,' Kdaj pa kdaj pelje mimo tudi kak avtomobil. Jaz pa Še VeSho strmim v jetičnega kužka, ki vztrajno 11še Kakof6 da hi 4e za mene! Kakor da hoče dogodek zallzati! tn ves s6 Začne njena podoba počasi razblinjati. Toda mis) im še vedno samo nanjo* Skušam ugotoviti njeno usodo. Napadli so jo* posilili ln ji pustili samo tisti črni plašč. Ah, kaj, navadna pocestnica je, ki se vrača z nočnega poald.e Pripisujem ji samo grde in nima kaj obleči* Misel se mi vsiljuj«, in hkrati tudi upira. Zdi se mi nemogoče, Kakor da bi b:io z mano kaj drugače! Jaz krivim le njo, ker sem ljubosumen na njeno lepoto* Njeno telo vidim ponovno in čisto natančno Nemogoče, da ee v njem skriva zlo. Videli je bilo popolnoma nedoJšno, čisto deviško. Prsi majhne, še nezrele, sredi njih pa dve neznatni vrtnici z rahlim, komdj zaznavnim rdečim navdihom* 12 Anioa Murn ZAMAHT Zamah«.«, Drobno telo se skloni nad trdo grud ■». s čela zdrsne kaplja znoja na trda tla« * P Zamah.. * Telo se še bolj sključi, roke .se spuste nizko da otipajo prst., ieiXrtIlve*iq Zamah Motika trdo odleti od grudi »« Kako trda je zemlja, kako trdne so njene * : d 6; O Ti dr l 9 P. ys sb u ot OF.b *?. r.en rsus *Š roke! i ^Isjgaf u*; ii ' i j o v d6030b )5->h sb iotIbS ' f' - .ni fd xb'1 i e sčoq sef ob Zamah, tisoč zamahov*.«. Za košček kruha, V 1T0JEM ORJEMO . V tvojem objemu sačutim, da sem varna pred svetom,«, V tvojem objemu sem srečna, kot takrat, ko me je olivi a a.-.> j . me vzela v naročje in bila ponosna« da aero njena hči, He smem biti v tvojem objemu« zatajiti moram vsa Čustva, ki vrejo iz srca, in nikoli si priznatl-da, lepo je s teboj«, RAD TB IMAM Rad te imam tako preprosto* tako toplo in nekam boječe eo zvenele te tvoje besede .< Rad te imam - besede so se zlile v venec, lepši od rdečih vrtnic,. Morda stvorile bi zvezdo, ki svetila bi za naju, Rad te imam rekel si proseče in morda pričakoval da se bom naslonila nate ln ti priznala tvoja sem,,. . ■ V r Molčala sem ■ to je bil odpor In prtarnanje,. , Zoran Pavlovič . "SRECMO!1* Srt;- r srečno..* Ua vsakem koraku V mrzlemJ jutru zadnjega i' e "starega leta”, v o aznlčnem razpolože-nju, me oozdravljajo znani obrazi, rdečkasti in obžarjeni z neko čudno sr ; . Pa zakaj vendar val govorite srečno In zakaj vam jaz ugovarjam z nasmehom ko oa ae vi ne v to ne verjamem;’ saj ne mislimo resa >' E»- kaieb/ zakaj naj I bi novo leto bilo "arecno"? Saj ne bo nič’drugače'/Prazniki bodo mimo, pojedli bomo zadnjo sarmo Irt kos torte, podrli bomo posušeno jelko, ker strašno sipa gline* In pbiem borne\ sneli maske, spet pokazali vsakdanji obraa* - namračene, vesele, objokane,- mfelanhollmie nadeli si bomo vsem znani izraz se ovili s šalom in stopili v megleno,, hladno jutro prvega delovnega dne "novega leia,,:. Š* nekaj časa se bomo smehljali ob spominih na prekrokano nbč. piten bo zbledelo,1 se Izgubilo,.6 In spet se bomo čudili, kako nenavadno hitro | je že tu februar, kako nenavadno hitro se vrsti jr meglena jutra In ivljenje drči neridržno, hitro, še hi trete, dokler ne doseže vrba In se razblini v nič*. Zato, sočlovek, kaj mi hočeš s tem vsrecno”; ko pa simi boš že čez kak dan zažira3 v kožo, nekdo drug tebi in tako se bomo lepo zažirali v kožo drug drugemu, Pa vendar, hvala ti za to besedo. Saj je Silvestrovo edini trenutek leta, ko začurišs kako podobni smh si ljudje, kako smo prav vsi žel jni , željnV tople besede, To je edini dan, ko odpuščamo vsem vse, se imamo radi in smo srečni, ko se nam zdJ, da smo vendar vsi ljudje neka velika, topla družina Otroško naivno se v sebi odločamo, da btmo tudi mi boljši, ko so vendar vbl okrog nas -ako dobri in kaj zato, če toem ne moremo iz svojih copat in J po stanemo 15 kar smo bili lic y.ai:o, To ;>3 lep 1.4-eni tek, in vreden, da ga proslavimo. Zato ga pač proslavljamo. Morda pa je v tej tvoj: besedi, prija:elj, še kaj več. Morda se vsak tvoj n sre eno' prenese v Čas in ga doživim cez čas kot trenutek nenadnega veselja, nepričakovanega in nerazumljivega. Morda je vodilo mojim lepim in plemenitim mislim, ki jih občutim v sebi kdaj pa kdaj, Morda pa nič od vsega tega. Morda pa igi je lepo, ko to^rečeš, zaradi besede same. Mislim sis da si jo re. :tz vsega srca, da si se zavedal, kaj pomeni, ko si jo nosil po ustih in mi jo izročil. In srečen sem« To je dogodek letal' Njegovo rojstvo in njegova smrt« Zev 6 Po t e s. se ’ K -ta or ti top j 3 brez boleovrifc Zassebe do koal, Cisto nepGf.erabnc bivam v nedeljo predvečer, dal»č od vsega svt,a; Že ves dan ne vem, Kaj počno Ijudje razen očei-a in mame, sploh dvomim, da kdo misli nam>- . 1. •. , o •• ne ivi-du /-1 nikogar«. Čisto na cank> pa vem, kaj je igral Thelonious Monk pa< d deserti ■, d aj?, im.i lev..,. ktr to pravkar poslušam, Noe ,j> in ■ »- - »t " ' ti o.to i'ua pod -Jaki jevimi slikami prod man n- nad pisalno mizo poleg knjižne polico, na steni ki j«-; ograja moje sobe,' Ker sem v t*5j k ret •• .1 >' 2 C ne prem, cen v treh dimenzijah gibam po oe it v včeraj v jutri v prejšnjo nedeljo v jul.i.j v junij v Silvestrovo* ki ne vem., kje go. boe proz n vaj, In eplph.-ne vem, ali naj grem jutri, v aol oe tio ded, Če ga ne bo, grem na Ruperč vrh sad>, buž.:<5n& drevesca, Ko bodo zrela, j h pridem rami a; , ~ 17 lile Gledam skozi okno, skozi strogo cenzuro zavese, skozi temno neskončnost noči« Uzrem zvezdo, svetal trenutek v trajanju mraka« Samo, cisto samo, vedno samo. Otožno mi utriplje zvezda, da me zaboli, Umaknem pogled in trčim ob drugo zvezdoe Samo, čisto samo, vedno samo. Začutim silno hrepenenje, ki želi zvezdi združiti in zaslišim peklenski smeh večnosti, ki je med njima* Otožno mi utripljeta zvezdi, da me zaboli0 Jože Pucelj Lakota v svetu Danes ko živimo v atomski dobi v stoletju tehničnih in sodobnih pripomočkov, ko se ponašamo s tem, da je svet civiliziran, kulturen in napreden, še vedno pozabljaj mo na nerešene probleme, ki niso v skladu z našimi trditvami o vsemogočnosti civilizacije«, Problem, ki že leta visi kot črn obiak nad glavami človeštva, je lakota, zaradi katere umre v stoletju mehanizacije še vedno 15,000 ljudi na dan«, Smrt od lakote je dandanes popolnoma normalen pojav v Indiji ter predelih Južne Amerike in Afrike in ni videti, da bi de stanje lahko izboljšalo, Ti podatki so grozljivi, še posebej", če pomislimo, da nekatere razvite in bogate svetovne države, ki proizvajajo več, kot lahko porabijo, nočejo pomagati revnim in zaostalim državam. Industrijski gigant ZDA na primer pro= izvaja kat polovico celotne svetovne proizvodnje hrane in Industrijskih izdelkov, pa vendar raje te dobrine meče ob gospodarskih krizah v morje, kot da M sr njimi pomagal državam, ki jim grozi lakota. Seveda se kar samo od sebe poraja vprašanje, zakaj je tako in ali se morda le ne bi moglo premagati lakote, ki neusmiljeno kosi zlasti med najmlajšimi prebivalci zemeljske oble. Problem je zelo zamotan in kompleksen in -kolikor sem seznanjen z današnjimi svetovnimi razmerami -nerešljiv. Strokovnjaki za kmetijstvo sicer polagajo ve« like upe v svoje obsežne načrte, toda na žalost ima vsak kakšno slabo stran in ne daje prav rožnatih perspektiv. Hajprej predlagajo dovolj veliko povečanje sedanjih kmetijskih površin in pa povečanje hektarskih donosov 19 pridelkov ter e t> a reši cev vseh problemov, Toda to je laže reči, kot storiti, saj bi lahko dobili nove površine ter oranjem i ov, kar pa bi gotovo škodilo ekološke mi ravnotežju in bi osiromašilo že tako klavrno ozračje a kisikom, V najboljšem primeru bi lahko v naslednjih tridesetih letih spravili obdelovalne površine * današnjih 1,2 milijarde hektare na 2,4 mil* hekt** vendar samo e iz rednimi naporin o velikimi materialnimi sredstvi, pa še pridelek na teh površinah bi bil zelo drag, Vendar se tudi s povečanjem k me ti ji ih površin ne bi rešili lakote, saj bi morali tudi hektarske donose najmanj podvojiti. Za tak podvig bi potrebovali ogromne količine umetnih gnojil, ki pa jih ni na razpolago v neomejenih količinah'«,1 Če bi hoteli doseči zadovoljiv pridelek, bi morali gnojiti tako, kot danes gnojijo na Nizozemskem, kjer porabijo največ gnojil v svetovnem merilu kar okol 400 kg na hektar. Toda Če bi. hoteli tako gnojiti na vseh 2,4 milijarde hektarjih, bi moral:- leta 2000 Izdelati okoli 1 milijardo ton umetnih gnojil letno, kar je nemogoče, saj bi lahko znašala tedaj proizvodnja samo 100.000 ton. Torej spet resen zaviralni faktor, za kmetijstvo,. Druga možnost so tudi visokorodne sorte pšenice in riža, ki pa zopet potrebujejo veliko vode in umetnih gnojil, Da gnojil primanjkuje, sem že omenil, kot nalašč pa bo čedalje bo; j primanjkovalo vode, še posebej na novo-pridobljenih površinah v odstopnih predelih, To bi sicer lahko rešili z umetnim namakanjem ali z razsoljevanjem morske vode, oda razsoljevanje je popolnoma neekonomično, umetno namakanje pa tudi zahteva znatna sredstva. Z današnjimi možnostmi pa bi morda vse to zmogli, oe bi ostalo število prebivalcev Zemlje pri sedanjih 3,5' milijard. Vendar znanstveniki predvidevajo, da bo ob takšnji stopnji naraščanja prebivalstva živelo na našem planetu čez 30 let že več kot milijard ljudi, od katerih bo veliko lačnih in še ve podhranjen ih?. Obstajala bi še ena možnost prehranjevanja, in si~ c to- da bi se zadovoljili z morskimi gami. Toda tudi ta prehrana ima svojo slabost, kaj ti člc - e : potrebuje za svoj obstoj nujno živalske beljakovine, teh pa alge ne morejo nudit5 in zato načrt ni izvedljivo ‘ Siti v prihodnj-h 0 letih pri prehrani Človeštvaj seveda pa obstajajo če manj še, ki tudi niso nepomembna, JSaj ome« nim samo to, da dan za dnem kvari to ;n onesnažujemo ozračje in s t -n s abšamo pogoje za poljedelstvo in da nam bo v bodocno Al zmanjkalo energija, s katero delno nadomeščamo sončno energijo, medtem le so jedrski sektorji zaradi prevelikih radioaktivnih odpadkov kot energetski vir■ še neuporabni v večji meril Uo, četudi pa bi kljub vsem oviram le pridelali dovolj hrane za vse ljudi, bi zaradi zelo slabih prometnih zvez v svetu težko učinkovito pomagali sestradanemu prebivalstvu v bolj oddaljenih krajih* Videti je torej, da se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega ni rešitve. Pač, morda ga bo rešila narava sama, saj nekateri znalci kažejo, da bo človek zaradi prevelike naseljenosti in k tem prevelike napetosti doživel tako imenovani "populacijski zlom" - nevarne bolezni bodo reducirale človeštvo ra približno tre j no vsega prebivalstva S tem bi se rešil 5 lakote na zelo neugoden način, toda za "populacijtiki zlom" možnosti prav gotovo obstajajo, saj so take pojave zasledili že večkrat pri živalih, človek pa je. končno samo najvišje razvita ž - * (Prispevek je bil nagrajen na republiškem natečaju, ki ga je razpisal klub OZN, - 21 - Irena Celic Lanska filmske pi-edstave V šolskem letu 1972/73 so imeli dijaki naše gimnazije priložnost gledati program pestro izbranih filmov, V čem se kaže ta pestrost? Gledali smo filme raznih narodnosti, to so bili: angleški, jugoslovanski, ameriški,-kitajski., ruski? obenem pa smo spoznavali razne filmske zvrsti, Tako smo lahko videli vse, od pravega vesterna psihološkega in umetniškega filma do dokumentarca in filmanega baleta® Tak program je verjetno zadovoljil vse gledalce, Lani smo lahko videli ker tri po tematiki različne mladinske filme, To so angleški film Gospodu z ljubeznijo, jugoslo® vanski film Volk samotar in ameriški psihološki film Zadnje poletje. Plim Gospodu z ljubeznijo hitro pridobi gledalca, tako zaradi zanimivih problemov, to so problemi odraščajočih fantov in deklet, nasprotja med dijaki in profesorji, delno tudi rasni problem v ameriški družbi, kot zaradi glasbe, poje angleška pevka Lulu, in Zanimivih dialogov. Film "vleče" iudi zaradi priljubljenega temnopoltega igralca Sidneya Poitiera® Pravo nasprotje temu je ameriški film Zadnje poletje. Naslov je simboličen - "zadnje poletje" označuje zadnje poletje otroštva. Film je psihološka študija šestnajstlet-nikov, ki se poigravajo s spolnostjo, ki so prepuščeni sami sebi, ki si dovolijo vse mogoče. Njihova objestnost se stopnjuje do konca, ko pride do nasilja« Film spodbuja k razmišljanju o tem, kakšna je vzgoja ameriških otrok in koliko se starši otrokom posvečajo, zlasti v obdobju spolnega dozorevanja. Film se mi je zdel zanimiv prav zaradi te tematike, V njem smo med ostalimi spoznali igralca Bruca Davisona. - 22 Tretji mladinski film je Volk samotar, ki govori o že velikokrat obravnavanem prijateljstvu med Človekom In psom. Tokrat je pes nemški policijski pes, ki se naveže na pastirčka Ranica„ Film je privlačen za staro in mlado ->-aridi- preproga e 'Čebine in sprošde te igre otrok. Je zelo dobrodošel - ss?:j Imamo tako malo fi za otroke. Volk samotar je dovil ec nagrad, v FuJj i kar srebrno areno, Jugoslovanski dokumentarni fim' Tito govori o našem najvdojem junakv 1 tovarišu Tita, Dokumentarec je izredno zanimiv, arij oda a podobo Titove mladosti, Tita kot borca v NOB, V^čj’ del govori; o’njegovem vsakdanjem življenju, o njegovi osebnosti, V filmu lahko spoznamo, kako velika Osebnost je Josip Brož; Tito, ';£l"! V- okvirrr abonnajskih predstav smo oi Ogledali tudi nsen Ameriški film Rio Bravo je t-dt-n redkih dobrih vester-z obilico akcij, originalnega humorja Ln glasbe. Film kot vsi vesterni, zabavi in razvedrilu! nov je namenjen Dickensovega romana David Copperfield z ena kim naslbvoir , mSiserjti je uspelo prikazati podobo Anglije v 18, stoletju in celo galerijo Dickensovih junakovV Najbolj nenavaden pa je bil kitajski film Rdeči ženski odhod. To je bale Igralci se • spovedujejo le z mij&ScJ* l boj s sovražniki' celotnega Ljudstva in solidarnost trpečih, ■ Igra se nate je zdela teatra!istična, kretnje role in mimika obraza kažejo čudno vznesenost, Žani.nlva je uporaba kontrastnih barv kot izraznega sredstva, Lani smo si ogledali tudi sovje taki film Letijo žerjavi, .tv y ■ diT u Film obravnava vojno na poseben način, kako se odraža v zaledju, paralelno pa se odigrava cudovi a ljubezenska zgodba. Film je posnet v orno-beli tennj d , vendar, j,. privlačen predvsem zaradi svojstvenega filmskega jezika. Lahko reče-mo,,da .imajo Rusi veliko dobrih filmov, zal jih ml premalo poznamo. Veliko je k uspehu lega fiima pripomogla ena naj-boljših sovjetskih igralk Tal janaSamo j ; pva, največ pa seveda režiu .v. - 23 - Hajbolj negativno bi ocenila Jugoslovanaki film Prvi splitski odred, ki ga je priporočil Zavod za kulturno dejavnost, Film je eno mnogih jugoslovanskih del ha temo NOB, ki pa je tu obdelana na povsem neustrezen in umetniško nedovršen način. Razumljivo je to - e;- da tudi glavna igralca Miha Baloh in Fabijan Šovagovic nista mogla ustvariti ničesar drugega kot zgolj ru insko odigrani vlogi* To delo se mi zdi za spoznavanje sedme umetnosti, zlasti pa naše UOB, neprimerno Za konec naj omenim se angleški film Konjeniki, ki nam ga je podaril Zavod za kulturno dejavnost. Film prikazuje življenje, navade in običaje Afganistancev$ odlikuje pa ga predvsem igra Omarja Sharifa, mladega "džapandaza", in pa velika mera krutosti, izrazeaa v nenavadnih prizorih tam- . kajšnje zaostalosti. Za film ne morem resi da je dober ali slab, menim pa, da kake posebne umeiniške vrednosti nima. Vse filme, ki smo si jih ogledali v šolskem letu *72/73 v okviru šolskih in abonmajskih preds-av, je izbral filmski svet pri Zavodu za kulturno dejavnost v sodelovanju s Člani filmskega krožka. • o l : ! , n ' : ,