«op/c ® 1
m
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽABNA: 03/713-26663
ŠT. 62 - LETO 60 - CELJE, f9.8.2005 - CENA 300 SIT, 20 HRK
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Mercator iJsoDas®
Opekarniška 9, Celj®
sobota 20. avgust 2005 ob 10. uri Finale projekta Lumpijava hura nogometna ura nedelja 21. avgust 2005 med 9. in 12. uro UŽiTKARIJE - predstava ŠTIRJE LETNI ČAS!
TOTALNO NIŽANJE
a posebej označene izdelke
amo za Hervis Celje Veljavnost ponudbe: od 6.08. do 21.08.05, oziroma do razprodaje zalog
»TECITE, BEŽITE, MARJAN PRELEC: »ČE GA BODO CIGAMI GREDO!« LOMILI, BOM ZAROBANTIL!«
■E5XJ33H	8BI2BQBÍ
MATEJA JAZBEC
UVODNIK
Skladi pomagajo osnovnošolcem
Šolarji bodo čez nekaj dni ponovno sedli v šolske klopi. Pred tem pa, vsaj nekateri, še besno tekali za (pre)po-trebnimi učbeniki in ostalimi šolskimi potrebščinami. Da je šola draga stvar, vedo že ptički na vejah. Da pošteno izprazni družinski proračun, pa tako ve že vsak starš. Zato malce pre-računajmo, kateri starši so na boljšem in kateri na slabšem. Če imate otroka v tretjem razredu, osnovne šole, boste zanj v knjigarnah za učbenike odšteli približno dvajset tisoč tolarjev, če je vaš otrok os-mošolec, boste zanj odšteli od deset do dvajset tisoč tolarjev več. Če pa je vaš otrok srednješolec, se bo znesek povzpel krepko čez sedemdeset tisoč. Potemtakem je najbolje, da otroci ostanejo kar lepo v nižjih razredih ...
Da pa vse le ne bi bilo tako črno, so v osnovnih šolah že lep čas ustanovljeni učbeniški skladi, kjer sije moč učbenike izposoditi za tretjino maloprodajne cene v knjigarni. Skladi so bili sprva namenjeni »najrevnejšim« otrokom, a so se kmalu vanj vključili tudi drugi. Zdaj vključujejo kar 80 odstotkov vseh šolarjev in nehote se poraja vprašanje, ali ni celotna ideja zgrešila svoj namen. Učenci si v učbenike naj ne bi smeli nič zapisovati, kar povečuje prodajo delovnih zvezkov, ki so tudi do dvakrat dražji od učbenikov. So pa srednješolci, predvsem gimnazijskih programov, pri tem potegnili kratko, saj mora dijak učbenike obdržati za vsa štiri leta, medtem ko je praksa v skladih ta, da se učbenike vrača vsako leto. Prav tako so zgrešena investicija bolšji sejmi, saj se na njih prodajajo zastareli in zato neuporabni učbeniki. Knjigarnarji y en glas zatrjujejo, da med njimi ni konkurence. Glede učbenikov bo že držalo, saj cene določa država. Glede delovnih zvezkov in ostalih potrebščin pa tega ni mogoče trditi.
Zmeda nastaja tudi zato, ker je za en predmet na voljo več učbenikov, pri čemer bi bilo treba kdaj kaj reči tudi o vsebini in kakovosti nekaterih. Ko boste listali po učbenikih, naj vas ne presenetijo fotografije raznih nakupovalnih centrov. Oglaševanje, na žalost prikrito, je prisotno tudi na tem področju. Si bodo pa otroci v knjigarnah in papirnicah po najnovejših trendih zaželeli zvezke s priljubljenimi motivi, zato se ne čudite, če bo vaš otrok opremljen v stilu Atomik harmonik. Otroci, ki bodo zvezke prejeli preko Ka-ritasa in Rdečega križa, bodo verjetno za to prikrajšam, kar pa v razmerah, v kakršnih živijo, verjetno še opazili ne bodo.
Zmago Jelinčič Plemeniti, vodja poslanske skupine SNS, je na; ministra za gospodarstvo naslovil poslansko pobudo zaradi odločitve Vlade RS, da prepreči ponovne podražitve letošnjih šolskih učbenikov, s čimer se ne strinjajo predvsem založniki. Jelinčič predlaga, da najvišji rabat, ki ga lahko oblikujejo knjigarne, ne sme preseči 20 odstotkov t.i. vhodne cene. Na ta način bi založniki lahko postavljali sicer nekoliko višje cene, rabat, ki danes dosega tudi do 60 odstotkov cene, pa ne bi bremenili končnega potrošnika. Po mnenju Jelinčiča prodajalne na račun končne cene določenih šolskih knjig zaslužijo ogromne zneske, pisci knjig in založniki pa še naprej životarijo.
Lov na učbenike
Velik izdatek za družino - Šolski učbeniški skladi - Shranjujte račune!
V knjigarnah je že opaziti prve gneče, čeprav knjigarnarji pravijo, da so starši glede nakupov postali smotrnejši. Za nakupe se odločajo prej, v prednaročilu, predvsem pa kupujejo preko šolskih učbeniških skladov, ki so zaživeli zlasti v osnovnih šolah. So pa srednješolci zato bolj ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti.
Jasna Tome, vodja poslovne enote Mladinske knjige v Stanetovi uhci, pravi, da je v knjigarni sicer opaziti povečano povpraševanje, do večjih gneč pá trenutno še ne prihaja in pravi naval šele pričakujejo, čeprav ne izključuje možnosti, da ta ne bo tako velik, kot se je to dogajalo pred leti. Izdatki staršev za učbenike še vedno zelo bremenijo družinski proračun. In višji kot je razred, višja je cena ter obratno. »Najdražji so učbeniki za sedmi, osmi in deveti razred, saj imajo poleg rednih delovnih zvezkov in učbenikov še izbirne predmete,« pojasnjuje Tomčeva. Cene učbenikov se med seboj razlikujejo tudi glede na učni program, ki ga izvajajo posamezne šole. Za učbenike tretjega razreda osnovne šole morajo starši v Mladinski knjigi odšteti približno IS tisoč tolarjev, za osmošolca pa je ta cena višja za deset tisočakov. Gneča je opazna tudi v Državni založbi Slovenije, kjer po besedah Romane Tuhtar, poslovodkinje DZS-ja v enotah Mercator centra in v Prešernovi ulici, opažajo, da so starši veliko bolj disciplinirani od prejšnjih let in so večino učbenikov nabavili že v juliju. Boste pa za učbenike tretjega in osmega razreda tam odšteli približno 20 tisoč oziroma za osmi razred 30 tisoč tolarjev. Cene v knjigarnah se bistveno ne razlikujejo, saj jih določi država in naj bi bile zato enotne. V obeh knjigarnah so z učbeniki dobro založeni, v DZS-ju manjka le še pet naslovov učbenikov, v Mladinski knjigi pa pospešeno prejemajo še zadnje uč-
benike in delovne zvezke, ki jih do zdaj še niso prejeli. V Antiki, kjer je mogoče dobiti rabljene srednješolske učbenike, se s prvimi kupci že srečujejo. Po besedah Božidarja Muleja, direktorja knjigarne Antika, sta najdražja prvi in tretji letnik. »Če bi kupovali povsem nove knjige za ta dva letnika, bi cena znašala krepko čez 70 tisoč, pri nas pa jih je moč dobiti že za 50 tisoč tolarjev.«. Učbeniki so v Antiki na razpolago že v začetku junija, zato so srednješolci v tem času z njimi že povsem preskrbljeni. Letno v Antiki sprejmejo od 13 do 15 tisoč rabljenih srednješolskih učbenikov, se pa zaradi šolskih učbeniških skladov manjša delež osnovnošolskih učbenikov.
Da bi olajšali lov za učbeniki, knjigarnarji oziroma založbe s svojimi ponudbami pridejo na šole kar sami in izbrane učbenike učencem po šolah tudi dostavljajo. Konkurenca med založbami je huda, kar lahko privede tudi do zmanjšanja prodaje učbenikov in višanja njihove cene. Večji knjigarnarji oziroma založniki zaenkrat to zanikajo. So pa tnanjši, kot na primer Antika, v boju za kupca v neenakopravnem položaju," saj so rabati za nove učbenike zanje premajhni, prikrajšani pa so tudi pri popustih. Mulej tudi opozarja na problem, ko učbeniki vedno bolj postajajo delovni zvezki in so kot takšni za naslednjo generacijo neuporabni.
V šolali do
cenejših učbenikov
Po šolah, zlasti osnovnih, že lep čas delujejo učbeniški skladi, kjer si knjige za tretjino maloprodajne cene učbenika v knjigarni izposodi že več kot 80 odstotkov učencev. Sprva so bili skladi namenjeni le socialno šibkejšim učencem, vendar si zdaj iz njih izposojajo vsi. V knjigarnah podpirajo obstoj skla-
dov, obenem pa priznavajo, da na ta račun prodajo manj učbenikov. Zato se posamezne knjigarne (po)trudijo, da šole v skladih dobijo učbenike preko njih. Mulej pravi, da so skladi vsekakor dobrodošli za starše, so pa kljub vsemu izdatki za delovne zvezke in ostale stvari še vedno previsoki. Franci Žagar, ravnatelj OŠ Griže, pravi, da njihov sklad deluje že približno, štirideset let. »Deluje tako, da učbenike predlagajo učitelji, straši pa plačajo njihovo obrabnino.« Žagar poudarja, da je treba ločiti učbenike od ostalih potrebščin, ki jih starši kupujejo sami. Se pa poslužujejo tudi ponudb založnikov, kjer so cene učbenikov enake, zato niti ni pomembno, za koga se odločijo, medtem ko so cene potrebščin lahko zelo različne. Tudi v III. Osnovni šoli Celje je bil sklad sprva ustanovljen za socialno šibke, kjer otroci učbenike dobijo zastonj. »Bomo pa poskrbeli, da bodo najbolj socialno ogroženi otroci dobili zastonj tudi delovne zvezke,« je dejala Majda Goričan, svetovalna delavka in skrbnica učbeniškega sklada v III. osnovni šoli in dodala, da sklad zdaj vključuje vedno več otrok, pri ponudbah založnikov pa izbirajo med najugodnejšimi ponudbami.
Šolske potrebščine, predvsem zvezke, svinčnike, bloke in ostale stvari, lahko socialno šibki otroci prejmejo tudi na Karitasu in Rdečem križu, kjer večje količine pričakujejo do konca meseca.
Za en predmet več učbenikov?
Slovenija se približuje modelu učbeniškega trga, kjer za en predmet obstaja več učbenikov. Goričanova pravi, da učitelji učbenike lahko izbirajo po lastni presoji, velja pa dogovor, da imajo paralelke enake učbenike. Se pa učitelji med sabo dogovarjajo, zato njihove odločitve le niso po-
vsem samovoljne. »Učitelje istih razredov in predmetov vzpodbujamo, da izbirajo iste učbenike in da za en predmet izberejo po en učbenik,« še pravi Goričanova. Tudi Žagar pravi, da se odločajo učitelji večinoma za učbenike sami, se pa dogovarjajo, saj so ti učbeniki za več let. Po besedah Vin-cenca Filipčiča, tajnika komisije za učbenike iz zavoda za šolstvo, je letos za vse vrste izobraževalnih progra- 1 mov potrjenih 1.693 gradiv. »Postopek potrjevanja učbenikov opredeljuje pravilnik in v njem je opredeljeno, da založnik zagotovi recenzije za vsak naslov posebej, s strani zavoda za šolstvo pa se ta gradiva pregledujejo v skladu z učnim načrtom,« utemeljuje Filipčič. Razprodanega gradiva ali natisnjenega z zamudo je vedno manj.
Nakup učbenika v davčno olajšavo
V novem zakonu o dohodnini sodijo med olajšave, ki znižujejo davčno osnovo zavezancev, tudi plačilo šolnine in zneski za nakup učbenikov ne le za zavezanca, temveč tudi za vzdrževane otroke. Starši, ki v teh dneh kupujete učbenike, ne pozabite shraniti računov, saj jih boste lahko uveljavljali pri napovedi za odmero dohodnine za leto 2005. Sem sodi tudi plačilo šolnine za dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje v visokošolskih za- i vodih, velja pa tudi za storitve pri pridobitvi vozniškega dovoljenja. Za učbenike in strokovno literaturo se s pravilnikom o potrjevanju učbenikov štejejo učbeniki, delovni zvezki, zbirke nalog, atlasi in geografske karte ter ! učna sredstva, ki obsegajo | večji del učnega načrta ali kataloga znanja in so bodisi sestavni del učbenika ali njegovo dopolnilo.
MATEJA JAZBEC i Foto: ALEKS ŠTERN
Premestitve dušnih pastirjev
Vsako leto 1. avgusta v slovenski Rimskokatoliški cerkvi premeščajo župnike oziroma kaplane ter redovnike. Letos so od približno tisoč duhovnikov (od tega t okoli 800 župnikov), kolikor jih je pri nas, premestili kar 148, kar je nekoliko več kot v prejšnjih letih. Pogosteje v škofijah premeščajo predvsem kaplane, na dve ali tri leta, nato običajno dobijo svojo župnijo. Pri izbiri se do določene mere upoštevajo tudi želje duhovnikov, končna odločitev pa je povsem v rokah škofov. Tudi v mariborski škofiji in s tem na Celjskem je prišlo do številnih sprememb.
Matej Dečman, novoma-šnikj je nastavljen za kaplana v Rogaško Slatino, Anton Furar, duhovni pomočnik v Hočah, je razrešen službe v
tej župniji in je nastavljen v Slovenske Konjice, Marjan Gačnik (kapucin), župnik moderator v župniji Ptuj - sv. Ožbalt je imenovan za župnika moderatorja v župnijo Celje - sv. Cecilijo, Iztok Hanžič, kaplan v Velenju -sv. Martin, je prestavljen za kaplana v Laško, Frančišek Horvat, kaplan v Ormožu, je prestavljen za kaplana v Šentjur pri Celju, Alojz Krašo-vec, župnik v Podčetrtku in Polju pri Sotli, se je odpovedal službi v obeh župnijah in je imenovan za župnika pri sv. Jerneju v Hočah, Egidij Dušan Kubot, kaplan v Laškem, je po novem imenovan za župnika župnij sv. Venčesl - Zg. Ložnica in Tinje, Tadej Legnar, kaplan v Šentjurju, je imenovan za upravitelja župnij Pameče in sv. Peter na Kronski gori, Luka Mihevc, novomašnik, je nastavljen za
kaplana v župnijo Velenje -sv. Martin, Ivan Napret, župnik v Šmartnem ob Paki in dekan, je razrešen začasne uprave župnij Prebold in Marija Reka, msgr. Ivan Pajk (salezijanec), nadžupnik in arhdiakon v Slovenskih Konjicah, se je zaradi bolezni odpovedal službi nadžupni-ka in bo kot upokojeni nadžupnik in arhdiakon bival v župniščii v Slovenskih Konjicah, Slavko Pajk (salezijanec), župnijski upravitelj v Celju - BI. Anton Martin Slomšek, je razrešen te službe in ostaja v isti župniji kot kaplan, Jože Prah, upravitelj župnije sv. Jernej pri Lo-čah, je razrešen te službe, in odhaja v Hoče za kaplana, Damjan Rataje, škofijski tajnik, je razrešen službe tajnika in imenovan za župnika župnij Prebold in Marija Reka, Jože Rogač, kaplan v Bel-
tincih, je imenovan za upravitelja župnij Podčetrtek in Polje ob Sotli, mag. Ciril Slapšak (salezijanec), župnik v Seviiici in soupravitelj župnije Zabukovje, prihaja za župnika v župnijo Celje -BI. Anton Martin Slomšek, Simon Štihec, kaplan v Rogaški Slatini, je prestavljen za kaplana v Lendavo, Rudi Tisel (salezijanec) je nastavljen za kaplana v župnijo Celje - BI. Anton Martin Slomšek, Matej Užmah (lazarist) je razrešen kaplanske službe v župniji Celje - sv. Jožef, Klemen Verdev (kapucin) župnik moderator v Celju -sv. Cecilija, odhaja na novo službeno mesto v ljubljansko nadškofijo, Jože Vogrin, župnik v Vidmu' pri Krškem pa se je tej službi odpovedal in je imenovan za nadžupnika v Slovenskih Konjicah.
PM
Spet Pod zvezdami Celjanov
Turistično društvo tudi letos pripravlja med Celjani in mnogimi drugimi obiskovalci zmeraj bolj priljubljeno prireditev Pod zvezdami Celjanov 2005.27. avgusta se bodo na Starem gradu Celje tako že osmič zbrali »nepoboljšljivi romantiki, ljubitelji srednjega veka, zagrizeni lokalpatrioti in tisti, ki si želijo popestriti zadnje počitniške dni«, kot so zapisali člani društva.
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta Matija Golner, predsednik Turističnega društva Celje, in Vesna Vi-dovič, vodja organizacije prireditve, podrobneje predstavila načrtovani program, v katerega so v društvu vlagali trud vse leto. »Gre za naš največji projekt, ki sicer sodi v sklop prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu, vreden šest milijonov tolarjev, od katerih je del prispevala občina, nekaj se bo pokrilo iz prodanih kart, večinoma pa smo prepuščeni lastni iznajdljivosti,« pravi Golner. Prireditev pripravljajo v sodelovanju z Zavodom za turizem Celeia Celje, Etno galerijo Celeana, s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem ter z Igorjem San-cinom. Pripravili pa so izjemno pester program z nekaterimi letošnjimi novostmi.
»Prireditev se bo začela ob 12. uri z odprtjem srednjeveške krčme in tržnice, pri prvi bodo poskrbeli za lačne in žejne, ker pa se bomo prestavili v srednji vek, v krčmi ne bodo pripravljali hrane, ki jo je v Evropo pripeljal šele Kolumb. Pozabite torej na paradižnik, koruzo, krompir in kokakolo. Tržnica je letos programsko zasnovana, sodeluje petnajst avtorjev iz cele Slovenije, ki
Vsako leto privabi prireditev številne obiskovalce.
bodo predstavljali svoje delo in izdelke umetnostne obrti. Za najmlajše smo pripravili otroške delavnice, v katerih bodo lahko izdelovali drobne rekvizite za mlade grofe in grofične, igrali se bodo lahko v srednjeveški igralnici ali v pripovedoval-nem kotičku prisluhnili starim zgodbam in legendam. Lahko si bodo premierno ogledali tudi lutkovno predstavo Vitez Krivoumni mlade celjske avtorice Maje Sanj-kar, ki si je omislila ročno izdelane lutke iz naravnih materialov,« je povedala Vi-dovičeva.
Malce starejši se bodo prav tako lahko zabavali na najrazličnejše načine, med drugim bodo nastopili glumači. Družinsko gledališče Kolene in Andrej Zupane iz Teatra Cizamo bodo uganjali najrazličnejše vragolije, uprizorili bodo burko o Paštetarju, lahko vas doleti celo puljenje zob ali srednjeveško umivanje. Manjkali ne bodo nepogrešljivi vitezi, Srednjeveška
skupina turističnega društva Celje bo izvedla viteški turnir, vitezi se bodo med seboj krepko spoprijeli s pomočjo različni orožij, tokrat boste lahko navijali za svojega najljubšega in se odeli v njegove barve. Prisluhnili boste lahko srednjeveški glasbi, letos se bodo prvič predstavili tudi Gallenberg Vaganti iz Zagorja z izvirnimi glasbili iz 13. in 14. stoletja, tudi zaplesati seveda ne bo prepovedano. Plesali pa bodo predvsem plesalci in plesalke srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda iz Celja, plesnih korakov vas lahko naučijo tudi v svoji plesni delavnici. V streljanju z lokom se boste za zlato puščico lahko pomerili zgolj obiskovalci, o tej veščini vas bodo po potrebi poučili člani Društva lo-kostrelcev Šmarna gora iz Medvod v lokostrelski delavnici.
Celotna prireditev, ki bo trajala nekje do 20.30 in se seveda nadaljevala z zabavo, pa bo prava paša za oči, saj bo
kakšnih 130 izvajalcev programov pastopilo v primernih kostumih. Manjkal ne bo niti Herman II., ki se bo letos kitil z novimi oblačili in originalno grofovsko verigo. Organizatorji obiskovalce vljudno opozarjajo, da naj ne prihajajo v neprimernih kostumih, saj bo celotna prireditev v duhu 14. in 15. stoletja, torej pozne gotike. Ne bo odveč dodati, da bo ta dan cesta na Stari grad med 8. in 22. uro zaprta za ves promet, prav tako bo zaprt vhod na grad s Pelikanove poti, urejen pa bo obhod. Na grad se boste lahko pripeljali z brezplačnim avtobusom, ki bo vozil od parkirišča pri Tkanini, za vstopnico boste odrasli odšteli tisoč, otroci med 5. in 15. letom pa tristo tolarjev. Srednjeveškega dne na Starem gradu in vsega naštetega, kar se bo dogajalo v okviru prireditev Pod zvezdami Celjanov, letos nikakor ne smete zamuditi.
PM Fot: GK
Omejitve prometa na območju bolnišnice
V Splošni bolnišnici Celje bo zaradi vzdrževalnih del na odseku kanalizacije med oddelkom za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ter otroškim oddelkom od danes, 19. avgusta, do predvidoma nedelje, 28. avgusta, začasno spremenjen prometni režim.
Vtem času bo preusmerjen promet reševalnih in ostalih vozil do urgentnega vhoda (vhod Številka 6). Začasna pot bo iz Oblakove ulice mimo vratarja levo in nato mimo pralnice, oddelka za patomorfologijo in citologijo ter kotlovnice do urgentnega vhoda. Pred slednjim se bodo vsa vozila na parkirišču obrnila in zapustila dovoz v najkrajšem možnem času. Izhod iz bolnišnice bo speljan mimo vhoda številka 1 (glavni vhod nasproti Zdravstvenega doma Celje) in nato naprej mimo vratarja v Ipavčevi ulici na krožišče na Glaziji. V tem času bo bolnišnica okrepila varnostno službo, ki bo skrbela za red in varnost udeležencev v prometu.
Promet znotraj območja bolnišnice bo v času vzdrževalnih del omejen in namenjen predvsem reševalnim vozilom oziroma vozilom na interventni vožnji. Odgovorni v bolnišnici zato vse obiskovalce prosijo, da začasno spremembo prometnega režimá sprejmejo z razumevanjem.
MBP
Hmelj bodo obirali prihodnji teden
Čeprav so hmeljarji napovedovali, da bodo začeli obirati že jutri, je vreme spremenilo njihove načrte. Obirati naj bi začeli v ponedeljek, ko bo nastopilo t. i. obdobje tehnološke zrelosti. Sicer pa v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu ocenjujejo, da bo letošnja letina povprečna.
Kot pravi Irena Friškovec iz inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, je letošnja letina slabša kot lanska, zagotovo pa boljša kot pred dvema letoma. »Zaenkrat ocenjujemo, da bo letošnja letina zadovoljiva, da bo torej povprečen pridelek od 1.500 do 1.550 kilogramov,« pravi Friškovčeva. Še vedno je največ, okoli 60 odstotkov hmeljišč posajenih s sorto aurora, sledi ji aromatični savinjski goldiiig. obe sorti bodo začeli obirati predvidoma v ponedeljek, saj so nizke temperature in padavine upočasnile postopek dozorevanja.
T\idi sicer je vreme precej vplivalo na rast in razvoj hmelja. Letošnji problem je bil predvsem v temperaturnih stresih, ko so imeli hmeljarji opravka po eni strani z zelo nizkimi in po drugi strani z zelo visokimi tempera- '
turami, do 35 stopinj Celzija. Kot pravi Irena Friškovec, se vse to odraža tudi v pridelku: »Če bi bili pogoji optimalni, bi bil lahko seveda pridelek boljši. Tako pa moramo vedeti, da je bilo letos veliko težáv z obdelavo, varstvom rastlin. Zaradi obilice padavin so morali hmeljarji iskati trenutek, ko so lahko šli v hmeljišče.«
Nizke temperature so kljub temu prinesle nekaj dobrega. Prav zato so imeli namreč hmeljarji manj težav s hmelj evo pršico, čeprav je bilo kljub vsemu prisotnih nekaj stalnih bolezni, kot je na primer peronospora. Vendar pa večjih težav po besedah Friš-kovčeve ni bilo, saj so hmeljarji hmeljišča dobro zaščitili.
Sicer pa odkupne cene hmelja letos znašajo od tri do štiri evre za kilogram, kar je odvisno od sorte in kakovosti. Savinjski hmeljarji so prodah že dve tretjini hmelja, kar pa bo ostalo, bodo prodali kasneje, ko bodo videli, kakšna je letina. Kot pravi Jože Čas iz podjetja Uni-hop, ne pričakujejo nižjih cen, kot so zdaj. Te so primerljive s cenami na svetovnem trgu hmelja.
ŠPELA OSET
www.novitednik.com
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
mM
»Belite, tecite. Cigani gredo!«
Plakat Ciganček je razburil Slovenijo in predvsem »domoljube«
Sporni plakat (avtorstvo Lowe Avanta)
Pred časom so Slovenijo preplavili plakati, na katerih je naslikan romski deček, pod katerim je napis: »Če ne boš priden, te bomo dali Slovencem.« Omenjeni plakat je nastal v Mladinim akciji Proglas, zanj pa je oglaševalska agencija Lowe Avanta dobila tretjo nagrado. Ker je bil oglas odmeven, so se s podjetjem Amicus odločili, da bodo naredili plakatno akcijo po vsej Sloveniji. Naleteli so na težave, saj se je zoper plakat pritožila zunajparla-mentarna Stranka slovenskega naroda. Na zunanjem oddelku celjskega okrožnega državnega tožilstva v Velenju so vložili ovadbo, češ da plakat žali Slovence in krši 300. člen kazenskega zakonika, torej da zbuja narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost. Ta teden je tožilstvo ovadbo predalo v preiskavo policiji.
Avtorji oglasa, Marko Vi-duka, Špela Drašlar, Maja Hawlina in Samo Cerovšek iz agencije Lowe Avanta, so do ideje za oglas prišli z obrnjenim rekom, ki so ga še pred nedavnim slovenske mamice govorile svojim otrokom: »Če ne boš priden, te bomo dali Ciganom.« Kot pravi Marko Viduka, s tem niso želeli žaliti čustev ne Romov ne kakšnih drugih skupin, še najmanj pa Slovencev samih: »Navsezadnje niti ni pomembno, komu bi otroke dali. Lahko bi zagrozili otrokom, da jih bomo dali kuharicam ali policajem, pa bi bilo sporočilo še vedno isto. Gre zgolj za to, da želimo, da se posameznik zave nekih družbenih stereotipov in da pretehta svoja stališča do drugačnih.«
Plakat žali Slovence!
Stranka slovenskega naroda (SSN) vso zgodbo vidi drugače. Pravi, da gre za očitno žalitev Slovencev, saj naj bi plakat jasno kazal, da so Slovenci slabi. Taki, da se jih morajo Romi oziroma romski otroci bati. Vendar to še ni vse, pravi predsednik SSN Borut Korun. Poudarja, da je največji problem v tem, da so na plakatu vsi Slovenci prikazani kot slabi. Ob tem dodaja, da jè bilo v zgodovini veliko primerov, ko so nekemu narodu ali skupini pripisali neko slabo lastnost. Ob tem je dal za primer Žide, ki so jih nacisti najprej očrnili, da so jih lahko lažje »pospravljali« ... »Mi se seveda ne bojimo nekega holokavsta, ampak ne smemo pozabiti, da takih negativnih stereotipov o Slovencih tudi ne manjka,«
pravi Korun in dodaja, da gre v primeru plakata Ciganček za še hujšo stvar. »To ni isto, kot če bi nekdo v neki gostilni pri kavici govoril, kakšni smo Slovenci, pa kaki so Cigani, Hrvati, Italijani, ampak to je plakatna akcija znotraj Slovenije, ki je uperje-na proti celotnemu slovenskemu narodu. Ki mu pripisuje, da je kolektivno slab. Pripisati nekemu narodu ali skupini, rasi neko kolektivno lastnost, pa je rasizem v najbolj, negativni obliki. In zato je nevaren. In širjenje take propagande je seveda kaznivo po ustavi in po kazenskem zakoniku.«
Ta teden smo lahko prebrali veliko komentarjev v zvezi s plakatom Ciganček. V enem oď njih je bilo zapisano tudi, da morda besede »Če ne boš priden, te bomo dali Slovencem« ne pomenijo, da so Slovenci slabi, ampak da smo zelo delavni, pridni. In ker, kot piše avtor komentarja, Romi naj ne bi bili taki, tovrstna oznaka Slovencev lahko romskega dečka krepko prestraši. Še en stereotip torej v tem komentarju, vendar bi bilo kljub temu morda bolje, ko bi si SSN plakat Ciganček tako razlagala.
Prav zato, ker so v SSN prepričani, da je oglaševal-
ska agencija Lowe Avanta kršila tako ustavo kot kazenski zakonik, so jo ovadili tožilstvu. Ovadba se nanaša na žalitev Slovencev in na to, da so avtorji kršili 300. člen kazenskega zakonika, da torej plakat zbuja narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost. Zagotovo pa nestrpnost do Romov ni od včeraj. In zagotovo ni plakat tisti, ki jo je vzbudil. In namesto, da bi jo omilil ali omogočil, da bi se ljudje malce zamislili nad svojim početjem, je le še dolil olja na ogenj. Ob vsem tem pa se Borut Korun sprašuje, ali nestrpnost do Romov sploh obstaja: »Ne vem, ali obstaja kakšna posebna nestrpnost. Ne vem, ali so obstajali kakšni pogromi nad Cigani, kolikor vem, so bili neki spori na Dolenjskem, ampak tisti spori so nastajali, ker v istem okolju sobivata dve različni skupini, ki imata različen življenjski stil. Jasno, da prihaja tudi do zamer, ampak to še ne pomeni, da smo Slovenci zdaj krivi za to, da govorimo, da smo slabi in mogoče celo s svojim davkopla-čevalskim denarjem širimo o sebi take negativne predsodke.« Ob tem lahko povemo, da sta se oglaševalska agencija Lowe Avanta in zunanji oglaševalec Amicus za plakatiranje po vsej Slove-
niji odločila sama. Sama sta tudi vse plačala.
Očitno plakat do nekaterih nikoli ne bo prišel, v tej meri, da bi se zamislili nad svojo nestrpnostjo. Ker nestrpnost nekoga ali neke skupine do drugih ne pomeni, da se morajo nad temi drugimi izvajati najmanj kakšne eksekucije. Nestrpnost lahko pomeni že zgolj to, da nas neka skupina moti. In Romi motijo veliko ljudi. V preteklosti so se jim Slovenci raje izogibali, kar lahko izvemo že iz ljudskih pesmi: »Bežite, tecite, Cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso.« Ali je zgolj slovenska folklora ali nestrpnost, ne bomo ugibali. So pa v agenciji Lowe Avanta želeli le opozoriti na to, da obstaja možnost, da smo Slovenci nestrpni. Borut Korun ima glede same ljudske pesmice in tudi samega reka, ki straši otroke, da jih v primeru neùbogljivosti čaka romsko življenje, popolnoma drug pogled. »Ja, tako so včasih govorili, ampak takrat še nismo imeli take ustave in kazenskega zakonika, kot ju imamo zdaj. Takrat se je vse to vzelo kot hec in se ni moglo oceniti kot širjenje take in take propagande. Če pa bi recimo kdorkoli - jaz, vi, naša organizacija, katerakoli organizacija - danes izdal plakat, ki bi imel neko negativno oznako recimo Ciganov, bi tisti trenutek planili varuh človekovih pravic in vsa civilna družba in ne vem še kdo in tisk in mediji in bi bil cirkus in bi bile vložene obtožbe in tako naprej in tako naprej. Brez skrbi bodite. Danes je pač drug čas.«
Podjetje Amicus, sicer tretji največji ponudnik zunanjih oglasnih površin v Sloveniji, in agencija za tržno komuniciranje Lowe Avanta sta oglas Ciganček ustvarila in ga nato po Sloveniji posredovala brezplačno oz. s svojimi sredstvi. Gre za njuno akcijo Naglas!, s katero želita javnost spodbuditi k razmišljanju in pokazati, da je tudi družbena dejavnost eden izmed pozitivnih načinov življenja in bogatenja skupnosti. V akciji Naglas! bodo tudi v prihodnje izražali mnenja in stališča, poglede na družbeno-socialna, vrednostna, etična vprašanja, nekatere akcije pa bodo le opozarjale na prepogosto prezrte lepe plati življenja.
Res je drug čas. Čas, ko lahko opozarjamo tudi na nekatere stereotipe in tudi na nestrpnost. Mogoče celo na nestrpnost do nestrpnih.
ŠPELA OSET
■
MESTNA OBČINA CELJE
Trg celjskih knezov 9.3000 Celje skladno s 24. členom Pravilnika za oddajanje poslovnih prostorov in garaž v najem ter določanju najemnin za poslovne prostore in garaže razpisuje
JAVNO PONUDBO
za oddajo poslovnih prostorov v najem
1.	Kidričeva 3, Celje, poslovni prostori:
•	v kleti dva prostora po 38,10 m2, primerna za skladišče.
•	v pritličju devet poslovnih prostorov, primernih za pisarne ali mirno storitveno dejavnost, velikosti od 13,30 m2 do 68,04 m2,
•	prvo nadstropje, sedem poslovnih prostorov, velikosti od 13,76 m2 do 71,28 m2.
•	drugo nadstropje, osem poslovnih prostorov od 21,70 m2 do 71,81
Okvirna najemnina za poslovni prostor na tej lokaciji je glede na dejavnosti, določene v 36. členu pravilnika: A-finančno posredništvo, pravne računovodske, knjigovodske storitve ipd. 2.074,52 SIT/m2, B-trgovina na debelo, poslovanje z nepremičninami, projektiranje ipd. 1.474,52 SIT/m2, C trgovina na drobno, gostinstvo, kozmetična dejavnost, potovalne agencije ipd. 625,06 SIT/m2, Obrede/ovalne dejavnosti,-gradbeništvo, promet in zveze, skladiščenje ipd. 726,06 SIT/m2, F-popravila izdelkov široke uporabe, frizerstvo, čevljarstvo, umetniško ustvarjanje, druge osebne storitve ipd. 414,82 SIT/ m2. G- državna uprava, izobraževanje na državni ravni 2.274,52 SIT/m2
2.	Gledališka 2, Celje, pisarna - visoko pritličje, 44,74 m! (od 862 SIT/m2)
3.	Gledališka 2, Celje, pisarna - 2. nadst.. 13,10 m2 (od 862 SIT/m2)
4.	Gledališka 2, Celje, pisarna - 2. nadst., 9,81 m2 (od 862 SIT/m2)
5.	Glavni trg 8, Celje, poslovni prostor, primeren za skladišče ali mirno storitveno dejavnost, (862 SIT/m2). velikosti 28,46 m2, pritličje-dvorišče;
6.	Glavni trg 18, Celje, poslovni prostor primeren za skladišče, mirno storitveno dejavnost (831 SIT/m2), velikosti 65.95 ma, pritličje-dvorišče.
Ogled poslovnih prostorov bo potekal po naslednjem
■ poslovni prostori pod zap. št. 1 : v ponedeljek, 29. 8. 2005, ob 9. uri;
-	poslovni prostori pod zap. št. 2,3 in 4: v torek, 30.8. 2005, ob 9. uri;
-	poslovni prostor pod zap. št. 5: torek, 30.8.2005, ob 10. uri;
-	poslovni prostor pod zap. št. 6: torek, 30. 8.2005, ob 10.30 uri; OPOZORILO: Najemnine pri poslovnih prostorih pod zap. št. 2 - 6 so določene okvirno (najnižje ocenjena dejavnost), točen izračun se določi skladno s Pravilnikom glede na dejavnost, katero namerava ponudnik v poslovnem prostoru opravljati.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, za tekoči mesec, na podlagi izstavljenih računov s strani lastnika.
Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe, se po preteku 1 leta sklene najemna pogodba za nedoločen čas. Ponudniki morajo poravnati varščino v višini enomesečne najemnine za resnost ponudbe na TRR 01211-0100002855 M0C proračun - sklic na 4008001 19400 - varščina. Varščina brez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o izbiri vrnjena tistim ponudnikom, ki na izboru ne bodo uspeli.
1.	Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
a)	DOKAZILO 0 USPOSOBUENOSTI ZA OPRAVUANJE DEJAVNOSTI:
•	za fizično osebo dokazilo o strokovni usposobljenosti ali dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov za samostojnega podjetnika;
-	za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30 dni;
-	za društvo: odločbo Upravne enote;
-	kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter predstavitev programa, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru.
b)	DOKAZILO 0 PLAČILNI SPOSOBNOSTI:
-	dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo o poravnanih obveznostih do Mestne občine Celje in dokazilo, da ni blokiran račun (staro največ 30 dni);
-	za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6
-	potrdilo o registraciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancu za DDV;
-	dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne izhodiščne najemnine na transakcijski račun Mestne občine Celje.
c)	DOSEDANJE REFERENCE KANDIDATA ZA NAJEM
d)	PROGRAM DEJAVNOSTI. KI SE BO ODVIJALA V POSLOVNEM PROSTORU
2.	Komisija bo pri izbiri ponudnika kot kriterij poleg dejavnosti upoštevala tudi zanimivost programa in interes MOC po oživitvi mestnega jedra.
3.	Komisija bo pri izbiri ponudnikov, prijavljenih za najem poslovnih prostorov pod zaporedno št. 1 dala prednost ponudnikom, ki bodo zainteresirani za najem večjega števila poslovnih prostorov.
4.	Poslovne prostore si za potrebe svoje dejavnosti priredi s soglasjem lastnika najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja.
5.	PRIJAVA NA RAZPIS
Prijave na razpis sprejema Mestna občina Celje, Komisija Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih prostorov v najem, Trg celjskih knezov 9.3000 Celje, z oznako "JAVNA PONUDBA - NE ODPIRAJ! - s pripisom št. poslovnega prostora" Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Zadnji rok za oddajo ponudb je 2. 9. 2005.
Ponudb, ki bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ne bo obravnavala. V primeru večjega števila ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje, lahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika, če tega ne more izbrati, pa lahko razpiše javno dražbo, katere predmet je višina najemnine. Ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnost ponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. 0 dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni.
Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najemne pogodbe.
6.	Ponudnikom bo sklep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dneh od odločitve komisije.
Župan Mestne občine Celje lahko postopek oddaje v najem ustavi do sklenitve najemne pogodbe. Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije na tel. (03) 4265670 ali 4265668.
Izgubljena in preplašena drobnica se preganja med ruševinami.	Težko je verjeti, da za razdejanje nista kriva zob časa ali ujma. Povzročil ga je kar lastnik sam.
Žalostno blejanje med ruševinami
S ponesrečnim zakonom se je začelo, z alkoholom zapletlo, kako se bo končalo, ne ve nihče
Od vinograda ni ostalo skoraj nič.
večje. »Takrat bi moral center ukrepati. Opozarjali smo jih, a ni bilo nobenega odziva. Takrat bi se še dalo kaj ukreniti. Vmes je Gaber dobil večjo količino subvencijskega denaija za kmetijstvo in to je bil njegov konec. Vse je šlo za alkohol in posledice so zdaj nepopravljive. Tudi v Vojniku mu ne morejo več pomagati, ker se ni več sposoben sam odločiti za zdravljenje,« pove Ježovnik. Pod prisilo pa dandanes ne morejo in nočejo pomagati nikomur. Sosedje so se menda obrnili na policijo, a so jim rekli, da pasenje ovc ni policijsko delo. Na Centru za socialno delo Šentjur, kamor omenjeni primer sodi, pa so dejali, da je to pač njegov življenjski slog. Podoben odgovor smo dobili tudi mi: »... nimamo pravice človeku spreminjati življenja, ki ga želi sam živeti.« O konkretnem primeru zaradi varovanja osebnih podatkov niso mogli govoriti. Jasno, da je v sporu treba zaščititi šibkejšega. V tem primeru ženo in otroke. Toda ljudje, ki razmere poznajo, se sprašujejo, če res ni bilo nobenega načina, da bi človeku pomagali takrat, ko je bilo še mogoče. Zdaj tudi center verjetno ne more veliko narediti. Lahko le še ohranja življenje. Koliko je to človeka vredno, je drugo vprašanje. V skrajnem primeru lahko po zapletenem postopku sledi odvzem poslovne sposobnosti, če ocenijo, »da je resno ogrožena uporabnikova osebna in materialno pravna varnost«. Kako bo z Gabrom, ki je obtičal v slepi ulici v najbolj plodnih življenjskih letih, trenutno ne ve nihče.
SAŠKA TERŽAN
Že res, da ima dandanes kmetijstvo precej alternativnih obrazov. Toda ljubezen do živali lahko pomeni marsikaj. Ob pogledu na štrenasta bitja, ki se pasejo po bregovih, postanemo mimogrede nostalgični in malo vzneseni. Vse lepo in prav, dokler novodobni Izidorji svoje ovčice držijo znotraj ograj na svoji zemlji. Ko pa so sosedje prisiljeni svoje parcele ograjevati, da bi ohranili vsaj nekaj listja na svoji trti, postane situacija milo rečeno tragikomična.
S Ponikve nas cesta preko Lutrja pripelje med pletovarske vikende, gorce in vinograde. Po razdrapa-nem, blatnem kolovozu se pripeljemo na dvorišče razpadajoče domačije. S seboj nas je povabil Martin Lampret, ki praktično ne ve več, kam naj se obrne. Tik ob omenjeni domačiji ima namreč vinograd. Ali bolje rečeno je imel vinograd. Ovce in koze, ki se ob podrtiji prosto podijo naokrog, so mu objedle trto do zadnjega lista. In če je s svojih 700 trsov običajno pridelal prib-
ližno 1.500 litrov vina, nekaj naslednjih let grozdja ne bo niti za pokušino.
Lastnika ovc z razpadajoče domačije ni bilo doma. Glede na to, da naj bi v preteklosti ljudem grozil tudi s sekiro, je bilo očitno, da je našemu sogovorniku ljubše tako. Že bežen pogled je razkril precej čudno podobo. Lastnik je novo hišo podrl, tudi stari ne prizanaša. Brez pravega smisla jo prezidava in spet podira. Od gospodarskega poslopja ni ostalo veliko, od kozolca prav tako. Sosedje se bojijo, da se bo lotil njihove lastnine, ko bo doma zmanjkalo materiala za demoliranje. Traktor je še pred nedavnim tičal v prepadu pred hišo, a ga je očitno nekako privlekel nazaj. Med razbitinami se klati šest ali sedem ovc in koz, ki povsem zbezljano tekajo naokrog. Od nekod zaudarja vonj po crkovini. Očitno je spet ena od živali poginila. Nihče ne skrbi za nič. Živali so prepuščene same sebi in poskušajo enostavno preživeti. Od 40- do 50-gla-ve črede pred leti je ostala le še peš-
čica. Drobnica takega gospodarja trpi svojo kalvarijo, sosedje imajo podobno. Cesto, ki vodi mimo hiše, uporabljajo še trije krajam. Pred leti jo je tik pred trgatvijo preoral. Ves gramoz je dobesedno porinil s ceste in če so hoteli trgači do vinogradov, so morali najprej za silo prebiti blatne zapore na cesti. Krajevna skupnost na to cesto ne da niti lopate gramoza več. Zaveda se, da nima smisla. Vse bi končalo v blatu ob cesti:
Martin Lampret pravi, da so pri vsem skupaj povsem nemočni. »Z njim se ni mogoče pogovarjati. Manjša ograja, ki sem jo postavil na dovozu na svojo parcelo, je končala v grmovju. Neumno se mi zdi kupovati mrežo za ves vinograd. Ceneje me pride, če kupim vino.« Nek drug sosed je svoj vinograd le ogradil. A je nekaj trsov vseeno objedenih. So se ovce naučile priti čez ogrado ali jim kdo pomaga?
Kdo je torej človek, ki je na zapuščeni domačiji skregan s svetom in očitno tudi s samim seboj?
Martin je poski
i z ograjo. Zmečkana je končala v grmovju.
Policaji ne pasejo
ovc
Alojz Gaber je na prvi pogled zapit 40-letnik. Družina ga je zaradi nevzdržnih razmer zapustila, zdaj pa se brez smisla in pameti znaša nad svojimi živalmi, poslopji in nenazadnje nič krivimi sosedi. À vsaka medalja iûia dve plati.
Ferdo Ježovnik ima svoje posestvo nedaleč stran. O Gabru pravi, da ni nevaren in da ni od vedno tako destruktiven. »Nekoč je bil zelo priden fant. Imel je urejeno kmetijo, kmetijske in gradbene stroje, ženo in štiri otroke. Lahko bi rekli, da ga je pokopal nesrečen zakon « Ko so se začele v Gabrovi družini težave, je center za socialno delo vzel v zaščito predvsem ženo in otroke. Težko je reči, kakšne razmere so vladale med vpletenimi, a vso krivdo in posledice so obesili Gabru. Pristal je v zaporu. Ko je prišel ven, je bil sam, v dolgovih, ki naj jih ne bi sam pridelal, brez smisla in cilja v življenju. Alkohol je postal njegov stalni spremljevalec in težave so bile vse
GOSPODARSTVO
Steklarska peč bo kmalu spet delala
Predsednik uprave Steklarne Rogaška in holdinga Rogaška Crystal Bojan Bevc še ni sklical zbora delničarjev holdinga, na katerem bi natančno pojasnil stanje v steklarni in posledice nameravane spremembe lastništva. Kot je povedal, bo zbor najverjetneje sklical šele prihodnji teden.
»Delavce, ki so tudi delničarji holdinga, je po nepotrebnem strah, kaj se bo potem, ko bodo banke svoje terjatve spremenile v lastniške deleže, zgodilo s steklarno. Žal je
v podjetju nastalo vzdušje, ko nihče več ničesar ne verjame oziroma se stvari napačno razlagajo. Seveda bom na skupščini steklarne, ki bo 29. avgusta, glasoval v interesu holdinga, vendar je potrebno povedati, da je nadzorni svet steklarne že podprl predlog štirih bank o konverziji terjatev,« je povedal Bojan Bevc.
»Dejstvo je,« še pravi Bevc, »da bodo banke s konverzijo terjatev postale lastnice steklarne, vendar tega nihče od zaposlenih noče slišati. Tako kot me niso hoteli slišati
lani, ko sem jim povedal, da so le še lastniki dolgov. Namesto, da bi se veselili, ker jim ne bo treba oddelati nekaj milijard, ki bi jih morali vrniti bankam, zdaj po nepotrebnem širijo preplah.«
Kot je še povedal Bevc, bo popravilo prve od steklarskih peči kmalu končano in zagnali naj bi jo že čez en teden. Do takrat bodo dokončah tudi načrt finančne reorganizacije, tako da jo bodo skupaj s pogodbami o konverziji terjatev lahko še pravočasno predah celjskemu sodišču. JI
Lanski pretresi oklestili dobiček
Danes opoldne se bodo sestali delničarji laškega trgovskega podjetja Izbira, ki je od lani v večinski lasti Engrotuša. Osrednja točka seje bo delitev bilančnega dobička.
Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi celotni bilančni dobiček, ki znaša nekaj več kot 131 milijonov tolaijev, ostal nerazporejen. Izbira je lani ob 2,8 milijarde tolarjev prihodkov iz proda-
je ustvarila le 3,7 milijona tolarjev čistega dobička. Tako malo ga niso imeli v vseh zadnjih letih, ko so običajno na leto ustvarili od 30 do 45 milijonov. Predlani, na primer, je čisti dobiček znašal 60 milijonov tolarjev. Razlog za slabše poslovanje so po besedah direktorja Gregorja Rajha nepredvideni stroški, ki so nastali ob zamenjavi lastništva. Pa tudi sicer, pravi Rajh, je Izbira lani
skoraj pol leta delala v »izrednih razmerah«. Poleg lastniških sprememb je bilo veliko pretresov tudi zaradi zamenjave vodstva podjetja.
Letos poslujejo v skladu z načrti, kaj konkretno to pomeni, pa Rajh ni želel razkriti. Dejal je le, da bodo zaradi oddaje nekaterih trgovin v najem prihodki od prodaje nekoliko nižji, dobička pa bo več. Namesto novembra letos, kot so sprva napo-
vedovali, bodo nov trgovski center začeli graditi šele marca prihodnje leto. Pridobili so že vsa potrebna soglasja, zdaj čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Center, ki ga bodo postavili v neposredni bližini Petrolove bencinske črpalke, bo imel 3.000 kvadratnih metrov. V njem bo Izbirin supermarket in 14 lokalov, ki jih bodo dali v najem.
JI
Ingradovi delavci izračunali terjatve
V sredo bo potekel rok, do katerega morajo upniki celjskega Ingrada prijaviti svoje terjatve. Ingrad je šel v stečaj sredi junija, delo pa je takrat izgubilo 160 ljudi. Kot so povedali v območni organizaciji svobodnih sindikatov, so za 143 delavcev, ki so bili njihovi člani, prijavili kar za 539 milijonov tolarjev terjatev.
Največ, 166 milijonov tolarjev, na račun odpravnin, kar za 72 milijonov terjatev pa je nastalo zaradi neizplačanih plač. Ingradovi delavci namreč od 1. aprila naprej niso več dobivali plač, zaradi česar so zadnje dneve pred stečajem stavkali.
Poleg že omenjenih terjatev Ingrad delavcem dolguje
še regres in odškodnino za letošnji dopust, nekajmesečno plačilo za prevoz na delo in prehrano ter nekaterim še jubilejne nagrade. Delavci bodo predvidoma v začetku septembra dobih približno po 300 tisoč tolarjev iz jamstvenega sklada. V kolikšnem deležu bodo poplačane njihove terjatve, pa bo morda že kaj bolj jasno 21. septembra, ko bo prvi narok v stečajnem postopku. Veliko si najbrž ne morejo obetati, saj so dolgovi podjetja visoki, premoženja pa ob stečaju ni več ostalo veliko.
Naj spomnimo, da je v postopku prisilne poravnave okrog sto upnikov prijavilo za 1,3 milijarde tolarjev terjatev.
JI
Gorenje preložilo gradnjo v Srbiji
Gorenje bo tovarno gospodinjskih aparatov in distribucijski center v Srbiji začel graditi šele marca prihodnje leto in ne že letošnjo jesen. Glavni razlog za preložitev datuma naj bi bila izdelava načrta za industrijski tir, ki bo tovarno povezal z železniško progo Beograd-Bar.
Kot je znano, je Gorenje lani v Valjevu dobilo v najem za 99 let okrog šest hektarjev zemljišča na območju industrijske cone blizu železniške postaje. Najemnino, ki znaša približno 620.000 evrov, so plačali mesec dni pred rokom. Tovarno naj bi zgradili na približno 30.000 kvadratnih metrih površine, 250 do 300 zaposlenih pa naj bi letno izdelalo od 200.000 do 250.000 hladilnikov in zamrzovalnikov.	JI
Info
Zadružniki pozivajo k povezovanju
Zadružna zveza Slovenije je pozvala pridelovalce in zadruge, naj se pridružijo obstoječima zadružnima organizacijama proizvajalcev svežega sadja in zelenjave ali pa ustanovijo svojo. Le tako bodo namreč lahko črpali evropska sredstva za podporo skupinam pridelovalcev in bolj konkurenčno nastopali na zunanjem trgu. Rok za oddajo vloge za priznanje, oziroma dopolnitev programa dela organizacij proizvajalcev je 15. september.
V operativnem programu, ki ga morajo za priznanje predložiti ministrstvu za kmetijstvo, je potrebno navesti višino naložb, predvidene stroške, višino proizvodnje in- predvideno višino evropske pomoči. Kot so pojasnili v zadružni zvezi, je v okviru pomoči za izboljšanje konkurenčnosti v kmetijstvu iz Evropske unije mogoče pri-
dobiti polovice sredstev operativnega programa posamezne organizacije pridelovalcev, vendar pri tem višina pomoči ne more presegati 4,1 odstotka njene tržne proizvodnje. Pomoč bo na voljo vsaj do leta 2013.
V zadružni zvezi poudarjajo, da bi slovenski proizvajalci, če želijo preživeti glo-balizacijo trga ter pritisk trgovine in živilske industrije, morah čim prej.preseči razdrobljenost. Če bi se povezali, bi pridelavo lažje usklajevali s povpraševanjem, trženje izdelkov bi bilo skupno, odkup pa zagotovljen. Denar iz Evropske unije bi lahko med drugim uporabili za izboljšanje kakovosti izdelkov, za njihovo promocijo in za ustvarjanje ekoloških predelovalnih linij. Poleg sadja in zelenjave bi organizacijo proizvajalcev lahko oblikovali tudi za vino in grozdje ter za hmelj.
(Mèy mars>naKia
marginalija, d.o.o.
rimska tesla 98 a. 3311 Šempeter tel: 03 703 10 60. fax: 03 70310 70
www.radiocelje.com
V Sloveniji sta trenutno dve organizaciji pridelovalcev za sveže sadje in zelenjavo. Štajerska, ki združuje več kot 400 pridelovalcev iz sedmih zadrug v vzhodnem delu Slovenije, na leto odkupi 15.000 ton sadja in zelenjave, zadruga Darovi narave pa združuje 51 pridelovalcev in na leto odkupi 10.000 ton sadja. Po podatkih zadružne zveze je v Sloveniji skupni letni odkup sadja in zelenjave okoli 40.000 ton.
JI
Laščani uspešni ob polletju
Zdravilišče Laško je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarilo 1,4 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Povečali so tudi dobiček, ki je za desetino nad načrtom in znaša 55 milijonov tolarjev. V zdravilišču so v prvih, sedmih mesecih imeli 7.200 gostov, kar je za štiri odstotke več kot lani, za enak odstotek so zrasle tudi prenočitve. Do konca julija so jih našteli 60.000.
JI
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da agencija Interspar zaradi prenove trgovskega centra od 28. avgusta 2005 do predvidoma 10. marca 2006 ne bo poslovala.
-V času prenove vas vabimo, da nas obiščete na začasni lokaciji v prostorih agencije Tuš, kjer boste lahko opravili vse bančne posle, ali pa se oglasite v kateri izmed naših poslovalnic v Celju.
Priporočamo vam uporabo internetnega poslovanja preko elektronskega bančništva in spletne poslovalnice KLIK, uporabo storitev preko telefona HALO banka ter uporabo sodobnih instrumentov za poslovanje, kot so plačilne kartice.
banka celje
řtUtl partner i najboljšim okusom
INTERVJU
7
»Ce ga bodo lomili, bom zarobantil«
Legendarni direktor celjske Cinkarne Marjan Prelec že skoraj dva meseca uživa pokoj -»Prepričan sem, da bo tudi moj naslednik zelo dobro vodil podjetje,« pravi
Marjan Prelec, po izobrazbi inženir gradbeništva, je najprej dvajset let delal na železnici, leta 1974 je prevzel celjsko gradbeno podjetje Ingrad, nato pa je kot direktor projektov SCT speljal največji slovenski gradbeni projekt v Iraku. Cinkarno je vodil od leta 1985 do letošnjega julija.
Zadnjih nekaj let je dogajanje v Celju vsake toliko popestrilo .ugibanje, kdaj bo šel v pokoj Marjan Prelec. Od 1. julija Prelca ni več v Cinkarni, v njegovi pisarni pa sedi Tomaž Benčina. »Seveda mi ni bilo vseeno, ko sem odšel, vendar je bil že skrajni čas. Star sem 77 let, v delovni knjižici pa se mi je nabralo že 52 let delovne dobe,« pravi z značilnim ljubljanskim naglasom, ki se ga ni otre-sel kljub več kot štiridesetim letom življenja v Celju. Tako kot se gotovo nikoh ne bo otresel Cinkarne. Marjan Prelec in Cinkarna sta bila dve desetletji eno in tako bo, vsaj v njegovih mislih, najbrž tudi ostalo.
Drži, da ste v Cinkarno šli po direktivi?
No, ni bilo ravno tako. Nagovorih so me. Ko sem se po treh letih vrnil iz Iraka, kjer sem za STC vodil velik gradbeni projekt, je bila Cinkarna brez direktorja, ker so prejšnjega nagnali. Prosili so me, pa sem šel. Že takoj na začetku je bilo treba krepko pljuniti v roke, saj je Cinkarna v tistih časih svi-njala vse vprek po Celju. Poleg finančnih težav sem se torej takoj po prihodu moral lotiti tehnoloških problemov in okoljskih vprašanj. Imeh smo kar tri velike vire onesnaževanja - proizvodnjo titanovega dioksida, proizvodnjo žveplene kisline in energetiko. Žaradi pritiska javnosti je bilo vse to treba reševati hitro in učinkovito. Bilo je zelo naporno, vendar smo bili uspešni.
Cinkarna se je torej iz največjega onesnaževalca okolja daleč naokoli prelevila v podjetje, ki želi biti okolju prijazno.
Vse suhe veje smo požagali in začeli gojiti le zdravo drevo. Pa saj druge možnosti niti ni bilo. Če se ne bi lotili modernizacije, bi Cinkarna potonila. Zato smo vse proizvodnje, ki niso bile rentabilne in so bile ekološko sporne, ukinili, tiste. ki so bile dobre, pa smo zgradili na novo in jih posodobili. Že skoraj deset let je, odkar smo postavili novo cinkarno. Zemljišče, kjer je stala stara, smo podarili občini in prav jezen sem, ko vidim, da z njim še vedno niso naredili ničesar.
Kaj pa odlagališče sadre? Kako, da vam ni uspelo rešiti tudi tega spornega vprašanja?
Res je ostala še ta nesrečna deponija. Zares upam in želim, da se bo kmalu uredilo z vsemi tistimi dovoljenji. V začetku tedna sem šel mimo in videl, da so nehali delati. Najbrž zato, da ne bi šli ljudem še bolj na živce. Najbolj so glasni tisti, ki živijo stran od odlagališča. Gotovo bi tudi oni radi dobili kakšno odškodnino.
Edino, kar spominja na nekdanjo Cinkarno, je torej samo še ime. Zakaj niste zamenjali tudi tega?
»Ta dežela, odkar je samostojna, še ni imela dobrega ministra za gospodarstvo. Ves čas nas kradejo in ropajo.«
Saj bi ga, vendar ima ime Cinkarna Celje predvsem v tujini tako velik ugled in tradicijo, da bi nam sprememba bolj škodovala kot koristila.
Zaradi vseh rezov, ki ste jih naredili v Cinkarni, med delavci najbrž niste bili ravno priljubljen direktor. Čeprav so vas, kot je slišati, globoko spoštovali, so se vas hkrati tudi bali.
Vem. Vendar moram povedati, da kljub težkim časom nikoli niso ostali brez plač. Moja filozofija vodenja je bila takšna, da je treba poskrbeti, da so plače enake ob krizah in tudi takrat, ko bi glede na ustvarjeni zaslužek lahko bile višje. Ob dobrih prodajah sem vedno poskrbel, da smo del prihodka spravili pod mizo. Za slabe čase. To se nam je še zlasti obrestovalo leta 2001, ko se je na evropskem in tudi nemškem trgu, kamor Cinkarna proda kar 40 odstotkov proizvodnje, začela globoka kriza. Če ne bi imeli denarja, ki smo ga shranili ob izjemnem letu 2000, ne vem, kako bi preživeli.
Kriza v Nemčiji še kar ne pojenja. Se Cinkarni obeta še eno slabo leto?
Bil sem prepričan, da bo že letos bolje, pa je še slabše. Nemci tako šparajo, da gre že kar na živce. Vendar sem optimist. Cinkarna letos posluje dobro in že ob polletju smo imeli tolikšen dobiček, kot smo ga lani dosegli v celem letu. Ne vem pa, kaj bo prinesla jesen.
Bo znal Tomaž Benčina tako kot vi voziti med vsemi čermi in pastmi?
Zagotovo bo znal, saj je z mano delal več kot pet let. Je mlad, ambiciozen in brihten. Saj ima kar dve fakulteti.
Kako, da ste si prav njega izbrali za svojega naslednika?
Že petnajst let je pri hiši, v Cinkarni je delal že njegov oče. Drugega kot njega sploh nisem videl. Zelo dolgo sem ga spremljal, že v časih, ko je delal še' v metalurgiji. Že takrat so ga hvalili. Če bi prišel nekdo od zunaj, bi bilo to za Cinkarno zelo slabo. Podjetje, ki ga vodiš, je treba poznati do zadnjega kotička, poznati je treba tudi ljudi.
In kaj ste mu na srce položili ob odhodu?
Naj se zaveda, da je vodenje podjetja umetnost možnega. Da je osnova vsega strateško razmišljanje, da mora biti pošten, logičen, ino-vativen. Da mora podjetje voditi s pravo mero avtoritete in samokri-tičnosti, predvsem pa ne sme hlepeti po kratkoročnih dobičkih, ampak dolgoročnih učinkih.
Kljub vaši podpori pa Benčino-va pot na vrh še malo ni bila gladka. Ste zato leta 2003, čeprav ste imeli vse pogoje za upokojitev, zahtevali, da se vaš mandat podaljša še za dve leti?
Da. Uprl sem se in ostal še pol mandata, da v tovarno ne bi pripeljali neizkušenega mladca Andraža Vehovarja, ki mu jaz ne bi zaupal niti čiščenja čevljev. Boljše re-
šitve, kot je Tomaž Benčina, ne bi mogli najti. To velja tudi za novo tehnično direktorico Nikolajo Podgoršek Selič. Krasna, poštena punca je in zelo pridna delavka. Tudi ona dela v Cinkarni že več kot 15 let. Veste, za podjetje je zelo pomembno, da so vodilni kadri domači. Direktor, ki ni vzgojil naslednika in ni pripravil podjetja na svoj odhod, ni naredil ničesar.
Ste po 1. juliju povsem prekinili stike s Cinkarno?
Tu in tam se slišimo.
Marsikje v tujini dolgoletni direktorji potem, ko se upokojijo, še naprej ostanejo v zakulisju podjetja in pomagajo naslednikom. Bi si tudi vi želeli kaj takšnega?
Veste kaj, še vedno sem jim pripravljen svetovati, odgovoriti na vsa njihova vprašanja, vendar v Cinkarni ne bi več bil. Le kaj bi si ljudje mislili o meni, če bi še vedno tam
visel! Sicer pa Benčino zelo cenim in mu zaupam. Če bi ostal še naprej v tovarni, bi to gotovo slabo vplivalo na njegov ugled. Je pa res, da sem toliko od vraga, da bi takoj, ko bi slišal kaj slabega, zarobantil. Vendar se na svojega naslednika lahko zanesem. Nič slabega se ne bo zgodilo. Prav nasprotno. Prepričan sem, da bo celo bolje kot v mojih časih. Konjuktura na zunanjih trgih se mora prej ah slej začeti in takrat bo Cinkarna poletela. Ko bi se le še razmere doma uredile.
Mislite - ko se bo politika nehala mešati v gospodarstvo?
Ne, prav nasprotno. Po mojem se politika trenutno še premalo meša v gospodarstvo, Tako kot zdaj podjetja še nikoh niso bila prepuščena sama sebi. Politika nič ne dela, razen tega, da ljudi pošilja na cesto. In odkrito lahko povem, da ta dežela, odkar je samostojna, še ni imela dobrega ministra za gospodars-
tvo. Ves čas so nas kradli in ropali. Poglejte samo davek na plače. To je rop, ki bo pripeljal v nesrečo še veliko podjetij. Zaradi davka na plače je Cinkarna manj rentabilna, kot bi lahko bila. Namesto da bi denar vlagala v razvoj, ga mora dati državi. In to ne gre za majhne vsote. Na leto znese več kot milijardo tolarjev. Zadnje čase se sicer veliko govori ó tem, da bi se ta davek ukinil, ampak prepričan sem, da nekdo samo drži figo v žepu. Ne vem, kako dolgo bo naše gospodarstvo lahko še vzdržálo to uničevanje.
Vas je strah, da bi zdaj, ko vas ni več, lastniki prodali Cinkarno?
Največja lastnika sta država in Krekova družba. O krekovcih imam zelo dobre občutke, delnice pa bo gotovo prodal odškodninski sklad. Za kapitalski sklad pa upam, da bo posloval pametno in bo obdržal delnice Cinkarne in drugih dobrih podjetij. Razmišljanje, da je treba dobra podjetja prodati, je zelo slabo. Če se bo to res zgodilo, Slovenije ne čaka nič dobrega. Za prodajo nam bodo ostale samo še mišice. Če bi prodali Cinkarno, bi tisti, ki bi jo kupil, gotovo vse zaprl. Samo proizvodnjo titanovega dioksida bi obdržal. To pomeni, da bi pol ljudi šlo na cesto. Sicer pa mislim-, da se to ne bo zgodilo. Cinkarna je dobro podjetje in prepričan sem, da bo novo vodstvo delalo v zadovoljstvo lastnikov in zaposlenih.
Imate okrog tisoč delnic Cinkarne. Jih boste prodali?
Bom, vendar šele takrat, ko bodo zrasle na več kot 40.000 tolarjev. Njihova cena na borzi je trenutno okrog 25.000 tolarjev, kar je pod realno vrednostjo.
Bilo bi zanimivo vedeti, kaj bi bilo danes s Cinkarno, če bi se takrat, ko ste prišli iz Iraka, vrnili v Ingrad.
Saj je bilo dogovorjeno, da se vrnem v Ingrad. Vendar je bil moj naslednik tako zelo zaljubljen v svojo direktorsko funkcijo, da me nikoli ni niti poklical v Irak in mi povedal, kako je s podjetjem. Ko pa sem prišel spet v Celje, me je pustil čakati pred vrati svoje pisarne. Takrat sem se zaklel, da nikoli več ne bom prestopil praga Ingra-da.
Najbrž vam kljub temu ni bilo vseeno, ko je podjetje šlo v stečaj.
To, kar je šlo v stečaj, sploh ni bil več Ingrad. Tisti Ingrad, ki sem ga jaz postavil na noge, so nesposobni in pokvarjeni direktorji uničili že veliko prej. Sicer sem pa vedel, da se bo tako končalo, saj so ga začeli lomiti že po mojem odhodu. Ko sem odšel v Irak, sem jim priskrbel za eno leto dela, in so potem mislili, da vse pride kar samo po sebi. Sploh se niso nič trudili. Pa takšna firma smo bili včasih! Vsi gradbinci so se nas bali.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
»Še vedno sem pripravljen svetovati, odgovoriti na vsa vprašanja, vendar v Cinkarni ne bi več bil. Le kaj bi si ljudje mislili o meni, če bi še vedno tam visel!«
Vsako jutro v službo nasmejan
Pismonoša, ki ima zdaj čas za koline - Namesto hobija delo na kmetiji
POZOR, HUD PES
Humar in Dars
Stanko Kopinšek iz Ple-tovarij pri Dramljah je, najbolj preprosto povedano, poosebljanje vseh vrednot, ki jih mora imeti dober pismonoša: dostopen, prijazen, zmeraj skrajno pozitivno naravnan. »Veste, nisem ravno zgovoren. Bom pa že kaj povedal, če me boste vprašali,« nas je ogovoril Stanko ob prihodu na njihovo domačijo. Pa smo kaj kmalu ugotovili, da se je le malce pošalil.
Bolj zabavnega pismonošo bi namreč le stežka našli. V tem poklicu je že dobrih 16 let, vmes pa je zamenjal že kar nekaj poštnih postojank - od Škofje vasi, Vojnika, Slivnice, da ne bi govorili, kje vse je nadomeščal. Sedaj že lep čas razvaža pošto po rodnih Dramljah, ker ima na voljo avtomobil, so mu dodelili najbolj hribovit del krajevne skupnosti. »Pred tem sem vozil traktor pri Slomu, pa se ni izšlo, ker hkrati nisem zmogel še vseh opravkov na lastni domačiji. Pa sem izvedel, da se bo izpraznilo mesto na pošti, takrat je tudi moj brat še delal kot pismonoša, in je padla odločitev za novo službo. Od takrat nisem niti pomislil več, da bi bilo kako drugače,« pravi Stanko.
Ta poklic ga izjemno veseli, sploh odkar je na svojem stalnem terenu, med domačimi ljudmi. »Pa še sebi prinesem pošto in si lahko doma privoščim še malico,« je razložil. Doma ga pričakajo žena Helena, med počitnicami pa njegovi trije na-debudneži; Tanja, Borut in Luka. »Nikoli nam hi dolgčas,« smeje pravi Helena, s katero si je Stanko ustvaril dom ravno tam, kjer je bila
tudi stara domačija in kjer je privekalo na svet kar osem otrok. Kar trije bratje živijo še danes v neposredni soseščini, Stanko pa nam je pokazal tudi fotografijo stare, s slamo krite domačije, ki so jo sčasoma porušili.
Stanko je večni optimist, ki nikoli ne govori o neprijetnih plateh življenja in poklica. »Na pošti je dobra služba, plača je redna, pa še rad sem med ljudmi. Včasih je bilo bolj naporno, ko sem še kombiniral terene, pa nisem imel nobene proste sobote - še za domače koline nisem imel časa,« se smeje Stanko, ki je dejaven tudi v svetu krajevne skupnosti Dramlje. »Ljudje so me pač izvolili, ker pa sem pismonoša, imam tako ali tako vse pod kontrolo, saj vendar vsak dan obhodim vse hiše,« pravi Stanko. Tudi za ceste v krajevni skupnosti pozimi lepo skrbijo, domačini so se organizirali do te mere, da Stanko z dostavo nima nobenih težav.
Kljub temu, da je vsem dobro poznan in priljubljen, pa se mu ni niti sanjalo, da ljudje zanj pošiljajo ku-pončke. »Nekaj sem slišal o tej akciji, ampak nimam časa brati časopise,« je povedal Stanko, ki smo ga z obiskom pošteno presenetili, ob slovesu pa nam je zatrdil, da ni bilo hudo. No-...........-................................. vinarji res ne grizemo, zato pa toliko rajši grizejo psi.
...........- -........................-....... Stanko bo že vedel ... »Seveda poznam vse pse daleč
Moj naslov	naokoli, sploh tiste >ta glav-
(ime in priimek, ulica in kraj)	ne<,« se smeji Stanko. »Saj
sem bil le trikrat zaradi ugri-
.......: ............. zov pri zdravniku, ostalega
pa sploh ne štejem več. Zad-
_____________________________________________ nje čase se razmere spremi-
m_	_ .	njajo, ljudje se sčasoma za-
Kupon pošljite na Novi tednik, Preser- vedo_ da napadalne živali nova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo enostavno ne morejo in ne med pošiljatelji izžrebali dobitnika smejo imeti, zato je že kar hišnega darila.	nekaj starih pasjih znancev
končalo svojo življenjsko
NAJ PISMONOSE 2005
1.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 2.520 glasov
2.	Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici)- 2.395
3.	Damijan Leber (Vojnik) - 1.403
4.	Alojz Vogrinc (Laško) - 1.335
5.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 1.178
6.	Srečko Pele (Celje) - 1.135
7.	Damijan Rabuza (Kalobje) - 1.019
8.	Zdravko Maček (Škofja vas) - 900
9.	Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 804
10.	Alfonz Pačnik (Frankolovo)- 706
Hišno darilo bo prejel Matic Kostanjšek, Na terasi 8, 3312. Prebold, ki smo ga izžrebali med vsemi, ki tedensko glasujejo za Naj pismonošo.
2005« (ime in priimek, točen naslov)
pot,« zatrjuje Stanko. Dokler je bil še na motorju, so bili ugrizi in napadi kar na dnevnem redu. Psi pa očitno obožujejo tudi avtomobile. »Prejšnji služben avto so kar pošteno predelali, bil je čisto popraskan, ničko-likokrat so se lotili tudi pnevmatik. Eden od bolj vztrajnih si je privoščil kar kos odbijača in si ga vzel s seboj za priboljšek.« Na roki pa mu je ostala tudi spominska brazgotina na kosmatinca, ki je vanjo zagrizel, ko jo je Stanko pomolil iz avtomobila, da bi vrgel pošto v nabiralnik.
»Nič mi ni težko, samo da so ljudje zadovoljni. Vedno se potrudim, da naredim vse pošteno in na takšen način, da ne more biti nobene zamere ali očitka,« se ■glasi Stankov moto in hkrati edini razlog za lastno priljubljenost, ki se ga je lahko spomnil. O hobijih ga raje nismo povprašali, saj je na veliki kmetiji dela čez glavo. Smo se pa toliko raje posvetili neformalnemu delu pogovora, saj je Helena kot bi mignil na mizo postavila narezek in še kapljico ruj-nega. S Stankom bi lahko klepetali do neskončnosti. Pridružili so se nam še otroci, vsi trije so nogométaši in šahisti, izvedeli smo še, da ima Tanja rojstni dan takrat kot naš Radio Celje, ki ga rada posluša mami Helena ... Se nam je kar zdelo, da bo zmanjkalo prostora za vse.
POLONA MASTNAK
Kako zlahka je Slovence medijsko podžgati. Naravnost groteskno je, kako komaj čakamo, da bomo lahko presojah, obtoževali, kritizirali in se delali pametne. Primer Humar je novpri-mer, dokaz za to. Anketa, ki sprašuje po tem, kaj si mislimo o njegovem podvigu, je heroj ali kaj jaz vem kaj že, menda bedak, je enostavno tako slaboumna in neokusna, da ne vem, kaj naj rečem; o vsem nadaljnjem trušču pa lahko rečem le -grozljivo. Vse skupaj se je na koncu postavilo nekako na raven, če naj ga rešimo ah naj zmrzne tam v steni, morda za kakšne naslednje generacije, ki bi ga čez stoletja odkrile zanimivo im-pregniranega, kot kakšnega Otzija. Naslednje vprašanje je bilo, kdo bo to plačal, pa če že bo, če bi plačal tudi v primeru, ko bi se kdo izmed nas znašel tam v tisti steni.
Poglejmo si primer. Pred časom sem na prošnjo sostanovalcev, ki živimo v skupni soteski, napisal v pisma bralcev javno pismo Darsu, če bi nam morda priskrbeli protihrupno ograjo. Živimo namreč le nekaj metrov oddaljeni od glavne mestne obvoznice vzhod-za-hod, kjer poteka najgostej-ši mestni promet vseh vrst, tudi tovorni. Zadeva nas ne bi toliko motila, če podobna protihrupna ograja na drugi strani ceste že ne bi obstajala in to za zgolj nekaj zasebnih hiš, ki pa so od ceste oddaljene bistveno dlje, zapovrh vsega pa bi ta protihrupna ograja varovala tudi naše otroke pred cesto samo, saj je »ogroženih« več kot tristo gospo-
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CEUE Ipavčeva 10, 3000 CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolsko leto 2005/06
V šolskem letu 2005/2006 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
1.	Program srednjega strokovnega izobraževanja
-	štiriletni program tehnik zdravstvene nege
2.	Program srednjega poklicnega izobraževanja
-	triletni program bolničar-negovalec
3.	Program poklicno tehniškega izobraževanja - tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bol-ničar-negovalec
Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzultacijsko izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidatov.
1.	Programa priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma
-	tečaj maser ( 140 ur j
-	tečaj pediker (140 ur)
2.	Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajali ga bomo v jesenskem roku, od 24. 10. do 10. 12. 2005.
Prijave za vpis bomo sprejemali ob petkih od 10. -15. ure do 16. 9. 2005.
Vse informacije dobite na Srednji zdravstveni šoli Celje na številkah:
03 428 69 10 ali 03 428 69 00, vsak petek od 10. do 15. ure.
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hOtmail.com
dinjstev, tistih tam čez pa največ petnajst, poleg tega imajo pa še svoje ograje. Kasneje sem tudi izvedel, da je nekdo izmed tistih tam Čez imel možnost lobiranja na občini in je pač poskrbel za svojo egoistično rit, za tiste, ki so ga celo volili, pa ni imel preveč posluha. Darsu se seveda ni zdelo vredno odgovarjati na pisma nekega zblujenega posameznika, ki praktično ne predstavlja ničesar, ki je pač nekakšen vaški posebnež s polnim mandatom dežurnega idiota. Mislili so si, bomo počakali, če se mu bo še ljubilo naprej težiti, bo že prišel k nam, z vsemi tistimi tristo in še nekaj podpisi, potem jih bomo pa začeli počasi fopati z obljubami, dokler ne ostarijo in pocrkaj o s tistimi pOrume-itelimi podpisi vred. Če pa bo tip preveč tečen, se bomo pa malo poigrali medijsko igro in prišli polizano jamrat na celjsko kabelsko. Ograja pa, jebite se! No, recimo, da živimo v približno takšni ignorantski, arogantni državi, kjer nimaš kdo ve kaj možnosti za pošten dialog, da pač lahko en sam navaden usrane na pravem mestu zdre denar za deset komadov. To je mučno in frustriraj oče! Človek samo še preračunava, išče nekakšno pravico, primerja in tehta vsako malenkost in se izgublja v mračni zagrenje-nosti margine.
Vrnimo se k Humarju. Humar je v tem primeru ograja na drugi strani ceste, podpira ga državna struktura, močnv sponzorji, ekshibicio-nistična odprava je medijsko podprta, zaslužil bo s svojim podvigom... Zdaj pa je v težavah. Privoščimo mu, naj zmrzne tam v tisti njegovi steni, kaznujmo ga, ker je simbol tistih, ki nam ne postavijo ograje. Njegova smrt bo božja kazen za vse tiste, ki nam ne postavijo ograje; nekako takšna je logika našega razmišljanja, naše sle po žrtvah, po očiščenju njihovih grehov. Toda, dragi moji!? Zakaj ne bi rešili življenja nekega človeka, zakaj bi ne bili preprosto človeški, zakaj bi bih barbarski, okrutni, maščevalni, nizkotni? Človek je vendar nekomu sin, oče, brat, prijatelj ... Človek je vendarle človek. Človek v stiski. Je-benti, tu ni dvoma, tu ni blebetanja! Potrebno ga je rešiti! ! ! Lepo, da so ga, denar ni važen. Ograja pa še pride!
KUPON ir^í PLANINSKI DON
Glasujem za planinski dom
i ■ -r^
Ime in priimek
1 - -Naslov
N^ PLANINSKI PON PIŠALI SMÓ
Praznik zelenega zlata
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem j ubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Pred petdesetimi leti smo vso številko posvetili zelenemu zlatu - hmelju, pisali smo o obiranju, sušenju in spravilu. In celotno takratno številko obarvali v zeleno.
19.	8. 1955: »Savinjčan Franc Žuža je leta 1854 poskusil in na veliko veselje ugotovil, da sta zemlja in podnebje kotnalaščzahmdj. Sa-vinjčani so bili takrat že preveč napredni, da bi zganjali konservativnost. Sprva so se čudili, kaj bo s to grenko steljo, toda radovednost se je kmalu obrnila v posnemanje. Sadike so dobivali z angleških hmeljišč in so se v Savinjski dolini sijajno obnesle. Na prelomnici 19. v 20. stoletje je »Savinjski golding« že izpodrinil wiirtenberški hmelj. Pivovamiška industrija v svetu je hitro spoznala vrednosti savinjskega hmelja. Bilje iskan in hmeljarji so radi širili hmelj-ske površine. Proizvodnja je sicer nihala, toda število hmeljarjev je bilo vedno večje in skoraj vsa Savinjska dolina je s svojimi značilnimi obraslimi hmeljevkami v letnem in kopicami hmeljevk v zimskem času dajala pokrajini svojstven pečat. Gospodarska moč in z njo tudi standard ljudi v dolini sta bila vedno večja«
Pred štiridesetimi leti pa so se vneli prepiri na celjski tržnici zaradi previsokih cen paradižnikov.
20.	8. 1965: »Na tržnici so se razvneli glasovi. Dini inšpektor ni mogel dopovedati zasebnim prodajalcem iz Makedonije, da izkoriščajo položaj in prodajajo paradižnik po previsokih cenah. Zaradi nereda je poklical na pomoč miličnika, ki je kršilce reda in tržnih predpisov odvedel v pripor. Zasebni prodajalci iz Makedonije so izkoristili priložnost, ker je prodajalni
met na tržnici zmanjkalo pa-' radižnika in začeli prodajati svoj paradižnik po 400 dinarjev za kilogram. Občinski sodnik za prekrške je zaradi neprimernega odnosa do tržnega inšpektorja in neupravičenega navijanja cen vsakega izmed njih obsodil na 15 dni zapora in 150 tisoč din denarne kazni«
To pa so bili še časi - zaradi predragega paradižnika v zapor! V Rogaški Slatini pa so v sedemdesetih zavrtali nov vrelec mineralne vode.
21. 8. 1975: »Pred dnevi so
venije odkrili pri poskusnih vrtanjih v okolici Podplata v globini 546 metrov doslej največji vrelec mineralne vode, kije po količini vode in plina skorajda tolikšen, kot vsi do-
sedanji vrelci skupaj. Kot predvidevajo v Zdravilišču Rogaška Slatina, ima novi vrelec podobne kemične lastnosti kot že znani Donat. V prihodnjih mesecih bodo novo zajetje priklopili na glavni ce-vovodzaRogaško Slatino. Nove količine mineralne vode so za Rogaško vêlika pridobitev, saj bodo lahko sedaj pokrivali potrebe celotnega jugoslovanskega trga zunaj naših meja«
Ďonat še zmeraj uspešno »odpira«, mi pa poglejmo, kako je leta 1985 skrbelo Šmar-čane. Nekje so namreč »izgubili« svoj krajevni praznik.
22.8.1985: »Občane v krajevni skupnosti Šmarje že lep čas zanima, zakaj nimajo svojega krajevnega praznika, kar bi se za tako veliko krajevno skupnost, ki je obenem občinsko upravno središče, tudi spodobilo. Pred leti, ko so na. območju sedanje občine Šmarje pri Jelšah obstajale kar tri občine, so krajani Šmarja praznovali občinski in krajevni praznik obenem. Ko pa je iz teh ob-čin nastala ena sama, je bil določen tudi nov datum občinskega praznovanja - 9. september. S tem je krajevna skupnost izgubila svoj praznik. O tem problemu so razpravljali že na številnih sejah skupščine krajevne skupnosti Šmarje, toda do dokončne odločitve še ni prišlo. Delegati se namreč niso mogli zediniti glede datuma krajevnega praznovanja. V mislih imajo predvsem 7. ali 8. avgust, ko so se v Šmarju, v času NOB odvijale pomembnejše partizanske akcije. Letos bodo zadevo rešili podobno kot prejšnja leta in se vključili v praznovanje občinskega praznika.«
Leta 1995 pa so žalovali laški ribiči, saj je prišlo do množičnega pogina rib v potoku Gračnica.
24. 8.1995: »Nedeljo si bodo ribiči laške ribiške družine dobro zapomnili, saj so bili zgroženi nad dejanjem, zaradi katerega je umrlo veliko rib. Do izlitja gnojevke je prišlo v kraju Brdo, onesnaženje pa se je raztezalo približno pet kilometrov proti Marofu. Vseh vrst rib, ki so živele v Gračnici ne bo mogoče nadomestiti, ker določenih sploh ne gojijo, zato jih tudi ni moč kupiti. V slovenskih vodah marsikatere vrste rib že izginjajo, zato so na primer potočni raki, piškurji, babice, kleniči, kape-Iji in druge zaščitene. In prav teh je bilo v Gračanici zeb veliko. Po dosedaj zbranih podatkih so iz vode pobrali 1213 mrtvih postrvi, 5379 srebrnih in rjavih piškurjev, 1137 potočnih rakov in še 12559 ostalih vrst rib.«
PM
Ivan Pinter (na sredini) s sta
Savinjska dolina na dlani
Cerkev sv. Magdalene	! _Kupon pošl'i,e na Novi 1ednik' Preše™va 19, 3000 Celje.
Ta teden smo se znova odpravili v Spodnjo Savinjsko dolino. Na hrib, ki vam ne bo vzel veliko časa. Razen seveda, če boste, tako kot spodaj podpisana, navdušeni nad razgledom na vrhu in boste kar sedeli in gledali. Na vrhu boste videli tudi cerkvico, ki je stara že več kot 600 let. Posebej slovesno pa bo na tem hribu 3. septembra, ko bodo praznovali 55-letnico Planinskega društva Zabukovica. Bili smo na Homu.
Na 605 metrov visoki Hom lahko pridemo iz Griž, Màtk, Šešč, skratka poti je več. Lahko pa se skozi Griže v smeri proti Preboldu tudi pripeljete do parkirišča, od katerega je do vrha le 20 minut hoje. Pot je dobro označena s tablami. Hom je tako primeren tako za tiste, ki bi radi imeli malo bolj naporen nedeljski spre-
S Homa lahko vidimo Savinjsko dolino proti Preboldu, Braslovčam, Polzeli, kjer vidimo še Goro Oljko, Dobrovlje in Golte. Vidimo tudi Celjsko kotlino, Konjiško goro in Boč, pa tudi Donačko goro. Na dlani so tudi pobočja Gozdnika, Kamnika in Mrzlice, severni del Posavskega hribovja, vidimo še Paški Kozjak, Uršljo goro in Pohorje, pa tudi Golico.
hod, kot tudi za tiste, ki so od službe že čisto zasedeni. Pot ni zahtevna, hodih pa boste po gozdu. In še preden boste prišli na vrh, boste zagledah belo cerkev, ki ima zvonik ločen od ostalega dela cerkve. Cerkev sv. Magdalene so postavili že v drugi polovici 14. stoletja in še sedaj je dobro ohranjena ter vzdrževana. Kot nam je povedal oskrbnik doma na Homu Ivan Pinter, ki skrbi tudi za cerkev, pa bodo sedaj v njej tudi maše, in sicer enkrat na dva meseca.
Dragov dom na Homu stoji prav ob cerkvi. Ime je dobil po Dragu Ocvirku, enem najbolj požrtvovalnih članov planinskega društva Zabukovica. Ivan Pinter pa je v domu oskrbnik že 19 let, čeprav
s prekinitvami. »Prvič sem bil oskrbnik od leta 1980 do 1986, potem pa sem imel manjšo prekinitev. Nato pa sem se spet odločil, da bi šel na to kočo, da bi obratovala tako, kot mora,« pravi. Sicer pa je Ivan s Homom povezan že od majhnih nog: »Sem iz bolj verne družine. Oče je hodil k sv. Magdaleni kot ključar. In mene so stari planinci vzeli za svojega in tako sem bil že pri 12 letih sprejet v planinsko društvo Zabukovica.«
Dom na Homu je odprt ob sobotah, nedeljah in med prazniki. Čeprav to ni prav velikokrat, pa lahko takrat dobite v domu take dobrote, da bi vam bilo vse življenje žal, če jih ne bi poskusili. Kot v drugih planinskih postojankah lahko dobite enolončnice: srnjakov, konj-
ski in goveji golaž, segedin, pa tudi ragu. Za vse tople jedi poskrbi Ivanova žena Dragica. Ivan pa se sam pozabava s hladnimi poslasticami. Tako lahko dobite krače, konjske in goveje salame, preka-jena rebra, zašinek in v zvoniku sv. Magdalene sušen pršut. Se vam že cedijo sline, kajne?
Še vedno lahko glasujete za naj planinski dom in morda boste prav vi še obrnili vrstni red in si prislužili nagrado, ki jo bomo ob koncu akcije izžrebali na tistem domu, ki bo prejel največ glasov. Trenutno vodi Celjska koča s 54 glasovi, sledita ji Resevna in Šmo-hor, ki imata oba 26 glasov, tretje mesto pa si delita Hom in Kopitnik, ki imata oba po 11 glasov. Sicer pa ste do sedaj glasovali za skoraj 20 različnih planinskih domov.
Hom je primeren predvsem za krajše izlete, čeprav na Homu organizirajo tudi večje prireditve. Ena največjih atrakcij je zagotovo ob božiču, ko imajo na Homu žive jaslice. Sicer pa imajo pestro tudi ob 1. maju in na velikonočni ponedeljek. Kot že omenjeno, bo še posebej slovesno 3. septembra, ko bodo praznovali 55-letnico PD Zabukovica. Le dan kasneje, 4. septembra, pa bodo pripravili še memorial za pokojnega župnika.
Jubileji v KS Pod gradom
Visoke obletnice krajevne skupnosti, gasilcev, šole in župnije
Krajevna skupnost Pod gradom, ki jo že petnajst let vodi Vladimir Ljubek, je s 3.200 prebivalci, 240 gospodinjstvi in veliko površino na obeh straneh Savinje največja primestna krajevna skupnost v Mestni občini Celje. Zajema južni del občine in je geografsko zelo razgibana. Veliko krajevno skupnost raz-polavljajo Savinja, železnica in dve cesti, kar tudi vpliva na razvoj in medsebojno sodelovanje.
Ob krajevni skupnosti letos praznujejo tudi gasilci, saj so PGD Zagrad-Pečovnik ustanovili pred 60 leti, 50 let imajo osnovno šolo Frana Kranjca na Polulah in45 let župnijo sv. Cecilije na Bregu.
Krajevno skupnost, ki je po besedah sedanjega predsednika Vladimirja Ljubeka v zadnjem obdobju pridobila več po-
membnih objektov - čistilno napravo v Rifengozdu, rekonstrukcijo ceste od gostišča Franci do plinske postaje v dolžini dveh kilometrov, nadvoz vTremerjah in izgradnjo rezer-voaija za pitno vodo v Zgornji Košnici za sedemnajst gospodinjstev - so ustanovili pred 40 leti. Krajane moti, da še vedno niso uredili obljubljenega pločnika od čistilne naprave v Košnici do Polul, pri čemer pričakujejo čimprejšnjo izpolnitev obljube.
Pravkar končujejo večjo investicijo v povezovalno cesto skozi Mestni park preko An-skega vrha do Košnice v dolžini 1,5 kilometra, zaključujejo pa tudi dela pri večjem Čatro-vem plazu. V prihodnosti bo delo krajevne skupnosti v glavnem usmerjeno v posodobitev štirinajstih kilometrov makadamskih cest in ureditev kana-
Vladimir Ljubek
lizaáje do čistilne naprave s pokrivanjem območja Zagajske doline, Pečovnika, Brega, Košnice in Tremerij. Pripravljajo tudi načrt nadaljevanja plinifikacije.
V krajevni skupnosti delujejo številna društva in organiza-
cije: PGD Zagrad-Pečovnik, KUD Svoboda, kvartet Grmada, Moško pevsko društvo Pod gradom. Sekcija za ročna dela, organizacija RK in Združenje borcev Toneta Grčarja. Z dvema glasbenima prireditvama, Lukeževo nedeljo (že devet let) in Med dišečimi šmar-nicami (šest let), pa se lahko pohvalijo tudi pri gostišču Draksler v Tremerjah.
Na slavnostni seji ob jubilejih so v dvorani kulturnega doma pri Stegu (za to priložnost jim je MO Celje kupila 120 novih stolov) podelili priznanja, ki so jih dobili gasilci, šola in župnijski urad kot jubilanti in Franc Lemut, Friderik Paj - Mirko, Zinka Jazbec, KUD Svoboda Za-grad in MPD Pod gradom.
Člani PGD Zagrad-Pečovnik so imeli včeraj zvečer ob 60-letnici slavnostno sejo, kjer so najzaslužnejšim članom pode-
lili državna in občinska priznanja. Priznanja GZ Celje so dobili Albert Tratnik, Uroš Čan-žek, Mojca Krajšek, Sašo Farč-nik, Lucija Čanžek, Boštjan Andrej, Bojan Čakš in Marko Ri-bežl. Gasilsko odlikovanje GZS 3. stopnje sta dobila Albert Tratnik in Dragica Pišek ter 1. stopnje Milan Šeruga. Gasilsko plamenico 3. stopnje sta dobila Sebastjan Kline in Marcelo Ka-menšek ter 2. stopnje Darko Mavrič.
Osrednja prireditev ob jubilejih bo v soboto, 20. avgusta, ko se.bo na igrišču začela povorka gasilcev, v kateri bodo sodelovali predstavniki vseh gasilskih društev v GZ Celje ter gostje iz pobratenega društva iz Sv. Štefana. Povorka se bo začela ob 17.30, kulturni program pa bo na prireditvenem prostoru nasproti gasilskega doma Zagrad-Pečovnik V pro-
gramu bodo sodelovali godba s Svetine, MPD Pod gradom s pevovodjo Robijem Voduškom, kvartet Grmada in trio Vikija Ašiča st. V imenu jubilantov bosta zbrane pozdravila Vladimir Ljubek in predsednik gasilcev Tomaž Belej.
Nocoj bo v Domu krajanov Pod gradom premiera komedije Zore Hudales Meteoriti v kozarcu v izvedbi dramske skupine KUD Svoboda Za-grad in v režiji Srečka Mast-naka.
Ob 19. uri bo v gasilskem domu odprtje razstave ročnih del, ki jo s sodelavkami pripravlja Elica Šantl, nato pa se bo na prireditvenem prostoru začela velika gasilska veselica z Vagabundi.
TONE VRABL Foto: ŠO
Obujena grajska ljubezen
Kmalu zatem, ko je Gojko Jevšenak napisal pravljico Zaljubljeni grofič, je nastala še istoimenska igra, ali bolje rečeno plesna pravljica, za katero sta scenarij napisala z Milanko Kralj, članico KUD Galiarda, ki je igro tudi režirala. V nedeljo bo Zaljubljeni grofič prijezdil na celjski Stari grad, kjer bo skupina Galiarda ob 19. uri uprizorila odlomek iz življenja Celjskih grofov.
Za to priložnost so igro nekoliko razširili, tako z glasbo kot z besedilom, medse povabili vit,eze iz Žužemberka, v predstavo pa nameravajo vključiti tudi živali. »Predstava je namenjena tako mladim kot starim in je doslej, imeli smo
že okoli deset ponovitev, vedno naletela na odličen odziv gledalcev. Zgodba je zanimiva zlasti zato; ker je 'ovita v celofan' in ker ima odprt konec, ki vsakemu gledalcu dopušča svojo interpretacijo,« pravi Gojko Jevšenak. Tokratna uprizoritev pa bo zagotovo vredna ogleda tudi zaradi avtentičnega okolja,, v katerem se j« odvijalo življenje Celjskih grofov.
Igralci se bojijo le slabega vremena, saj bodo morali v tem primeru predstavo prestaviti na drug termin, ki pa še ni znan.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Člani KUD Galiarda v predstavi Zaljubljeni grofič.
Otroški oratorij pri sv. Duhu
Pri sv. Duhu tudi letos med 21. in 28. avgustom pripravljajo oratorij za otroke, v okviru katerega se bo ves teden odvijal pester program. Počitniški teden je zastavljen kot oblika celodnevnega varstva za otroke, ki bodo dneve v župniji lahko preživljali med 9. in 16. uro, zanje pa bo skrbelo kar 30 animator jev.
Za otroke so pripraviti različne ustvarjalne delavnice, vsakodnevne kateheze, v katerih se bodo pogovarjali o vrçdnoti in simbolu dne-
va, ob koncu pa bodo uprizorili tudi zgodbo, ki se bo razvijala skozi ves teden. Otroci se na delavnicah učijo novih spretnosti, razvijajo svoje sposobnosti in talente, da pa ne bi postalo dolgčas, je vsak dan na vrsti nova igra. Skozi pogovore in dramske uprizoritve zgodb se bodo mladi naučili tudi kaj koristnega za življenje. Za site želodčke bodo v župniji poskrbeli s toplim kosilom ter malicami. Svoje malčke lahko starši prijavijo v Župnijskem centru sv. Duha v Celju.	PM
Mizarstvo Hrastelj, d.o.o.
za proizvodnjo in montažo stavbnega pohištva zaposlimo
PKV mizarja (2 delovni mesti) KV mizarja (2 delovni mesti)
Od interesentov pričakujemo:
-	ustrezno izobrazbo lesarske smeri
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
-	samostojnost in samoiniciativnost pri delu
-	izpit B kategorije
Nudimo:
-	samostojno delo v urejenem in sodobno opremljenem okolju
-	stimulativno nagrajevanje in možnost napredovanja
Pisne vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi pričakujemo na naš naslov v 15 dneh od objave oglasa. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni.
Po poti - vrt
Pod Tovstim vrhom bodo uredili vrt gorskega cvetja
urejena gozdna učna pot in številni načrti, med drugim tudi za (sporno) gradnjo poletnega sankališča in ureditev adrenalinskega parka kažejo na odločenost Mestne občine Celje, da bo to točko razvila v pomembno rekreacijsko središče. Vse več je glasov tudi o širitvi smučišča, ki naj bi ga s štirisedežnico povezali z dolino.
»Kar zadeva smučišče, je to res velika investicija in končne odločitve še ni. Poti je več - ali gospodarska, tržno usmerjena naložba ah pa kot javni objekt, kjer bi kot investitor nastopila občina s svojimi sredstvi,« pojasnjuje Pfeifer. A nekaj se bo zanesljivo zgodilo. To potrjuje vložek v pripravo vse dokumentacije, skupaj s spremembo prostorskih urbanističnih pogojev. Če bo načrt uspel in bo odločitev padla, bo Celje pridobilo smučišče na pragu mestnih vrat.
Dokumenti pa vsebujejo tudi možnost izgradnje nove koče. »Izvedbeni projekti zanjo bodo končani čez dober mesec, vendar je tudi ta naložba, gre za okoli 300 milijonov tolarjev, v okviru celotnega projekta, za katerega, kot rečeno, dokončne odločitve še ni,« je pri napovedih previden Ivan Pfeifer.	BRST
Nedavno odprtje gozdne učne poti pri Celjski koči je nedvomno velika popestritev ponudbe na tej priljubljeni izletniški točki nad Celjem. A s tem dela tam za letos niso končana.
S Celjsko kočo upravlja celjski ZPO in direktor zavoda Ivan Pfeifer optimistično napoveduje nove pridobitve že za to jesen. »Takrat bomo pod Tovstim vrhom začeli graditi neke vrste planinski vrt, v katerem bomo predstavljali predvsem za to območje značilno floro. Skozi ta planinski vrt se bodo obiskovalci sprehodili do vrha Tovsta, na katerem bomo zgradili tudi razgledni stolp,« pravi Pfeifer. Projekt za to je že pripravljen, a pred začetkom gradnje morajo pod streho pospraviti še spremembe prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za celotno območje Celjske koče. Prav ta, za razvoj planinske in rekreacijske dejavnosti najpomembnejši dokument, ki vsebuje vse razvojne smernice, naj bi mestni svet sprejel še letos, predvidoma na decembrski seji. »Če bo to uspelo, bi lahko razgledni stolp zgraditi že prihodnje leto,« je optimističen Pfeifer.
A optimizem ni brez podlage, saj delo nove najemnice Marije Cigoj v koči sami, pa
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p.
Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za.štetje denarja	ostalo...
NOVI TEDNIK
ŽALEC I BRASLOVČE | PREBOLDj POLZELA
9
il
Regijski zmagovalci urejenosti
V Spodnji in Zgornji Savinjski, Zadrečki ter Šaleški dolini in v občini Dobrna so letos že sedemnajstič pripravili regijsko ocenjevanje v projektu Moja dežela, lepa in gostoljubna. Sodelovalo je 17 mest in krajev in šest osnovnih šol. V nekaterih krajih, kot na primer v Nazarjah, Solčavi in Lučah, pa se letos niso odločili za sodelovanje zaradi večjih posegov na področju komunalne infrastrukture v krajih.
Kot je povedal regijski koordinator ocenjevanja Jože Kan-dolf, predsednik Huistične zveze Velenje in podpredsednik Turistične zveze Slovenije, so v vseh krajih, ki so jih obiskali, čine točke zgradbe z neurejenimi fasadami, pri čemer so nekatere posledica denacionali-zacijskih postopkov. Nadalje ugotavljajo, da je premalo kolesarskih stez, posebej še med posameznimi kraji. Neusklajena je košnja zeleni travnatih površin, ponekod pa niso ure
Jože Kandolf
jeni oziroma vzdrževani športni in rekreacijski objekti. Kar precej parkirnih prostorov ni označenih itd. Sicer pa se, kar je spodbudno, izboljšuje cestna infrastruktura, vse manj je poškodovanih cestišč. Spodbudno je, da se, na primer, v Zgornji Savinjski dolini, povečuje turistična ponudba; nastajajo nove etnografske in etnološke zbirke, vse več je turističnih turiz-mov itd.
V kategoriji srednjih mest je zmagal Žalec pred Šošta-
Pet let kmečke tržnice
Tako kot vsako prvo in tretjo soboto v mesecu bo tudi jutri na parkirišču pred Osnovno, šolo Prebold Kmečka tržnica, ki praznuje že pet let obstoja. Na tej jubilejni tržnici bodo kot vedno poskrbeli za bogato ponudbo kmečkih dobrot, hkrati pa bodo prikazali tudi nekatera kmečka opravila. ŠO
njem, v kategoriji majhnih mest je bila edina prijavljena Polzela, sicer pa ugotavljajo, da v kraju kasni urejanje Komende. Med turističnimi kraji je-letos Topolšica premagala Dobrno. Gornji Grad je letos znova zasedel prvo mesto v kategoriji izletniških krajev. Med hribovskimi kraji je zmagala kot edina prijavljena Logarska dolina. Največ prijavljenih krajev, in sicer kar osem, je bilo v kategoriji drugi kraji. Zmagale so Braslovče, kjer so zadnja leta veliko postorili za urejenost kraja. Po mnenju komisije Turistične zveze Velenje so najlepše oc-vetličeni kraj, urejena je javna razsvetljava, lepo je urejena osnovna šola in njena okolica.
V	projektu je letos sodelovalo tudi šest osnovnih šol. V kategoriji osnovnih šol s starejšimi zgradbami je zmagala OŠ Mozirje, med zgradbami, zgrajenimi po letu 1980, pa Rečica ob Savinji.
V	prihodnjih tednih bo komisija Turistične zveze Slovenije obiskala kraje, ki jih je najbolje ocenila komisija Huistič-ne zveze Velenje. Žmagovalci vseslovenskega projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna, bodo znani oktobra.
MARJAN LIPOVŠEK
Novi starešina Ivan Razboršek in princesa Mojca Serdoner
Princesa in starešina
Slovenski hmeljarji so minulo nedeljo dobili novega starešino in novo princeso. Na 43. dnevu slovenskih hmeljarjev v Braslovčah so razglasili za novega hmeljarskega starešino Ivana Razborška iz Arje vasi in za princeso - njegovo spremljevalko Mojco Serdoner iz Zgornjih Grušovelj.
Praznovanje se je začelo že dopoldne v dvorani zadružnega doma v Braslovčah na svečani seji Društva hmelj-skih starešin in princes Slovenije, kjer so prvič predstavili imeni novega starešine in princese, udeležili pa so se je spodnje savinjski župani,
hmeljarski strokovnjaki in drugi gostje. Predaja starešinstva je bila popoldne na prireditvenem prostoru v Braslovčah, kamor je krenila povorka na čelu z mažo-retkami in godbo laških pi-vovarjev. V povorki so bili vozovi s prikazom hmeljarskih opravil, ko so vsa dela opravljali še ročno. Sledil je prevzem starešinstva. Dosedanji starešina Slavko Leskovšek je simbol starešinstva, hmeljarskega mačka predal novemu starešini Ivanu Razboršku iz Arje vasi, princesa Polona Povše pa škaf Mojci Serdoner iz Zgornjih Grušovelj. Predajo starešinstva so z že-
ljo po tako uspešni letini, kot je bila lanska, zalili s pivom. Sledila je zabava s tekmovanjem v ročnem obiranju hmelja, postavljanju hmeljevk in kopic iz hmeljevk ter z različnimi pivskimi tekmovanji in z ansamblom Zasavci.
Turističnemu društvu Braslovče, občini Braslovče in Društvu hmeljarskih starešin in princes Slovenije lahko izrečemo pohvalo za prireditev, ki je bila po zadnjih nekaj letih zopet takšna, kot si jo želijo hmeljarji in drugi obiskovalci. Temu je botrovala, kot kaže, tudi letošnja dobra letina hmelja.
TONE TAVČAR
Športno rekreacijski park
Žalski borci na Rinki
V	sejni sobi občine Polzela je bila krajša slovesnost ob podpisu pogodbe za izvedbo gradbeno obrtniških del pri nadomestni gradnji športno rekreacijskega parka na Polzeli.
V	ureditvenem načrtu je na severozahodnem delu med šolo, obstoječo športno dvorano in obvoznico predvideno območje za šport in rekreacijo. Na osrednjem prostoru naj bi bila velika igralna ploščad za športne igre: rokomet in mali nogomet, košarko, odbojko, met krogle, skok v višino in daljino. Zgradili naj bi tudi obdajajoče štiristezno tekališče v dolžini 200 metrov za dolžinske teke in ravni del, ki bo omogočal tek na 60 metrov. Predvidena so tudi igrišča za odbojko na mivki, balinišče, hokej na rolkah, namizni tenis in drugo. Na travnatem hribu bodo terasne tribune. Predvidenih je tudi 64 parkirnih mest.
Med podpisom pogodbe od leve proti desni Ljubo Žnidar in Aleksander Kerstein
Na javnem razpisu je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Ceste mostovi Celje. V imenu investitorja, občine Polzela, je pogodbo podpisal župan Ljubo Žnidar, v imenu podjetja, ki bo pogodbena dela izvedlo po načelu ključ v roke, pa na-
mestnik predsednika uprave Ceste mostovi Celje Aleksander Kerstein. Vrednost pogodbenih del znaša 128,6 milijona tolarjev, dela pa naj bi bila končana do 10. oktobra letos, ko bo občina Polzela praznovala občinski praznik.
TT
Člani občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Žalec in drugi gostje so se v soboto pri Lovski koči na Rinki nad Gotovlja-mi zbrali na tovariškem srečanju, ki se ga je v lepem sončnem vremenu udeležilo približno sto borcev z družinskimi člani.
Zbrane je najprej nagovoril predsednik žalske borčevske organizacije Stanko Zu-
pane. Z izvolitvijo nove oblasti je pomoč države borčevski organizaciji na najnižji ravni doslej. Kaže, da bodo morali letno članarino s tisoč tolarjev povišati na dva tisoč. V nagovoru se je dotaknil tudi zamenjav v dobro stoječih podjetjih, kjer morajo dobri poslovneži oditi, če niso člani koalicijskih strank. Dotaknil se je tudi korupci) in referenduma o za-
konu o RTV. Temu se bodo žalski borci uprli in glasovali proti. Zupane se je zahvalil tudi vsem tistim, ki spoštujejo tisto, kar so borci priborili pred šestdesetimi leti.
Srečanje žalskih borcev sta pozdravila tudi žalski župan Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ram-šak. Sledilo je družabno srečanje, kjer so v sproščenem pogovoru obujali spomine. TT
Del udeležencev na srečanju pri Lovski koči Rinka
Mokre igre na šentjurskem bazenu
Študentski klub mladih Šentjur je tudi letos pripravil tradicionalno Bazenje-nje s številnimi spremljajočimi dogodki in aktivnostmi. Pester program v sobotnem popoldnevu na šentjurskem bazenu ni bil namenjen zgolj študentom, temveč Šentjurčanom vseh generacij.
Vreme je bilo kot naročeno - sončno in toplo - vse do večernih ur, ko je organizatorje presenetil dež in prekrižal načrte, tako da je bil pripravljeni program nekoliko okrnjen. Glede na to, da je bilo kopanje tistega dne brezplačno, da so se lahko obiskovalci udeležili številnih zabavnih iger ob in v bazenu, da je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo ter za dobro glasbo, bi pričakovali, da bodo Šentjurčani preplavili bazen. A žal ni bilo tako. Za najmlajše so šentjurski študentje pripravili kreativne delavnice in res se
je nekaj malčkov trudilo z izdelovanjem nakita na travniku v senci drevesnih kro-šenj. Načrtovane so bile tudi mokre igre ob in v bazenu, vendar zanje ni bilo dovolj zanimanja, prijavilo se je namreč premalo ekip. So se pa bolj adrenalinsko razpoloženi udeležili tekmovanja v dričanju, ki si je prislužilo tudi največ radovednih pogledov obiskovalcev. V praksi je zadeva videti nekako takole: na travnato podlago so nadebudni študentje položili ogromno zaplato polivinila in ga izdatno polili z milnico. Tekmovalci so vzeli zalet in nato po trebuhu drseli po spolzki površini kolikor daleč je neslo. Tokrat je prepričljivo zmagal Janez Poš, mnogim Šentjurčankam znan tudi kot romantični pesnik, ki se je zaustavil šele po 24 metrih drsenja in tako postavil tudi absolutni rekord vseh dosedanjih Bazenjenj.
Ves ta čas sta se nad mešalno mizo izživljala Luka Žerjav in Bojan Mitič ter skrbela za glasbeno podlago, vse dokler ju niso zamenjali »ta pravi« DJ-ji. V bazenu so se medtem žogali mladi celjski vaterpolisti iz kluba Pozejdon, lokalni mladci pa se očitno niso upali odzvati na izziv za kak- ' šno ekshibicijsko tekmo. Radovednost je mimo prignala tudi kozjanskega popevkarja Janka Narata - Jenkija s Planine pri Sevnici, s katerim je bilo mogoče reči kakšno besedo ah dve o njegovi novi plošči, v večernih urah pa smo srečali tudi šentjurskega župana Štefana Tisla. Zaradi dežja so se bih organizatorji prisiljeni odpovedati ognjenemu spektaklu skupine Magic Fire, dež pa je dodamo odganjal tudi potencialne obiskovalce. Najbolj zagreti so se lahko podali na after party v celjsko Casablan-co, kjer so DJ-ji nadaljevali s svojim programom.
POLONA MASTNAK
Y	UTRO NAROČITI			i
1	n m	11=i!	u	
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
toiminul
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
parkirnine približno 1,4 milijona tolarjev letno, kar predstavlja 30 odstotkov pobrane parkirnine. Ta sredstva nameni za letno in zimsko vzdrževanje vseh parkirišč, plačilo elektrike in vzdrževanje prometne signalizacije (talne obeležbe in prometni znaki) na parkiriščih, kjer se parkirnina ne zaračunava. Podjetje Kostra ostanek porabi za izvajanje del pri nadzoru, vzdrževanju prometne signalizacije na parkiriščih (talne obeležbe in prometni znaki), kjer se zaračunava parkirnina, in za nakup ter vzdrževanje parkomatov in ostale parkirne opreme.
Parkiranje pa je še vedno zastonj na desnem bre-
Da tudi v Laškem, tako kot v Celju, najraje olisiči-jo nepravilno parkirane avtomobile tujih registracij, kaže zadnji primer iz bližine hotela Savinja, kjer se je ustavila ameriška diplomatska delegacija, medtem pa so jim vozilo seveda vkle-nili. Diplomatske tablice na vozilu niso prav nič pomagale, če so jih lisičarji seveda prepoznali.
gu Savinje, pri kulturnem centru ter TIC-u in nasproti Rimske ceste. »Uvedba modre cone v tem delu Laškega pa je še daleč,« meni Piki.
JASMINA ŠTORMAN
Janez Poš, letošnji rekorder mokrih iger, v akciji
Enajst let enaka cena parkiranja
Ulica:_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Modro cono so v Laškem uvedli v začetku leta 1994, pri čemer so cene parkiranja že vsa leta enake. Na desnem bregu Savinje je parkiranje celo zastonj in tako bo ostalo najbrž še kar nekaj časa.
Plačevanje parkirnine so najprej uvedli na Valvasorjevem in Aškerčevem trgu ter delu Trubarjevega nabrežja. Z leti so modro cono razširjati še na druge ulice v starem mestnem jedru, pri čemer cena parkiranja za dve
uri ves čas ostaja sto tolarjev. »Za modro cono smo se odločili zaradi ureditve prostora,« pravi Matjaž Piki, ki pri Komunah Laško skrbi za vzdrževanje javnih površin in javne razsvetljave. Območje modre cone je tudi pred mar-ketom Tuš v središču mesta. »Pol ure parkiranja je zastonj. Kupci dobijo potrdilo, s katerim dokazujejo, da so nakupovali,« pove Piki.
»Z uvedbo plačevanja parkirnine so zadovoljni predvsem stanovalci v starem mest-
nem jedru, ki lahko zdaj parkirajo v bližini svojih stanovanj,« pravi Piki. Poskrbeli so tudi za dovolj parkirnih mest za invalide, ki pa so pogosto zasedena. Piki meni, da se je parkirna kultura voznikov sicer izboljšala, hkrati pa dodaja, da še vedno »velik problem predstavljata avtobusna postaja in območje pri varovanih stanovanjih v Debru«. Podjetje Kostra izvaja nadzor samo na območju modre cone, drugod ne. »Pri nepravilnem parkiranju pri varovanih
stanovanjih, na primer, posreduje policija,« pravi Piki. »-Tudi pri Zdravstvenem domu Laško ne znamo vzpostaviti pravega režima,« pove Piki. Tam namreč pogosto parkirajo tisti, ki ne potrebujejo zdravniške pomoči.
Občina oziroma Komunala Laško pridobi od pobrane
NOVI TEDNIK
ROGAŠKA S. j ŠMARJE^Jj KOZJE | PODČETRTEK|
13
RADIO Jf UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI
77.1» ^ ^
ŠTAJERSKI VAL
VEČ KOT SO LET PRIJATELJSKE BLIŽINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Krajevni praznik v Pristavi
V Pristavi pri Mestinju v občini Podčetrtek bodo v soboto, 20. avgusta, ob krajevnem prazniku pripravili 6. kmečko parado, ki jo organizira 1\iristično društvo Pristava. Po paradi, ki se bo začela ob 17. uri, bo srečanje krajanov in gostov s pravo gasilsko veselico in z ansamblom Slovenski zvoki.
Predsednik KS Pristava pri Mestinju Srečko Gobec je ob krajevnem prazniku navdušeno povedal: »Sodelovanje z občino Podčetrtek in novim županom Petrom Mišjo je odlično, zato bomo letos v krajevni skupnosti in v občini naredili veliko več. V krajevni skupnosti bo v celoti asfaltirana znamenita Vonarska cesta, ki jo urejamo že več kot deset let, obnovili bomo mrliško vežico, nekaj cestnih odsekov ... Obnovili bomo cerkev sv. Urbana in sv. Eme ter osvetlili igrišče. Najpomembnejša pa je položitev temeljnega kamna za začetek gradnje prizidka k osnovni šoli in otroškega vrtca. Zaradi vsega tega smo lahko zadovoljni, naše praznovanje pa je prijetnejše.«
TV
Ure v kavarni Attems
GEODETSKE MERITVE
Koncert čudežnega dečka
Denarja za
Kozje in Podčetrtek še ni
Pred mesecem dni je občini Kozje in Podčetrtek zajelo hudo neurje s točo, ki je povzročilo za 1,350 milijarde tolarjev škode. Hitro so se odzvali predstavniki ministrstva za okolje in "prostor z ministrom Janezom Podobnikom, ki so si ogledali najbolj kritična območja in obljubili takojšnjo, vsaj delno pomoč.
To se je tudi zgodilo, saj je Vlada Republike Slovenije na izredni seji obema občinama odobrila hitro pomoč v višini 25 oziroma 15 milijonov tolarjev za premostitev prvih težav. Minister Podobnik je po seji napovedal, da bosta občini dobili obljubljeni denar v roku nekaj dni.
Zdaj mineva že tretji teden, denarja pa še ni od nikoder, nasprotno, ministrstvo za okolje in prostor je zahtevalo dodatna podrobnejša pojasnila o nastali škodi. Župan občine Kozje Andrej Kocman je povedal, da so tudi to že poslali na ministrstvo ih upajo, da bodo zdaj denar dobili. Tega nujno potrebujejo, ker se vodno gospodarstvo Nivo ne bo prej lotilo dela, dokler plačilo ne bo zagotovljeno. Sicer pa bodo v občini Kozje prihodnji teden končali odpravljanje največjih posledic na cestah in drugih objektih, saj ekipe dobesedno delajo cele dneve. Uredili so vse makadamske ceste, zdaj rešujejo udo-re, prepusle, robnike, škarpe in manjše plazove. Življenje se po neurju umirja, čeprav so v zadnjih dneh zaradi močnega deževja in ne-popravljenih rečnih strug spet imeli nekaj težav.
TONE VRABL
V Rogaški Slatini so pred nekaj dnevi pripravili razstavo žepnih in ročnih ur, z različnimi primerki iz zbirk Mateja Stergarja in ljudskega ustvarjalca Na-nija Poljanca (Aleksandra S. Jurkoviča). Na razstavi v kavarni Attems je bil prikazan razvoj urarske obrti, različni slogi ter umetnost urarske obrti.
Vse to v nevsakdanjih vitrinah, iz starih z malto obloženih opek, pokritih s steklom. Za potrebe razstave je
V Rogaški Slatini bo danes, v petek, nevsakdanji kulturni dogodek. Na svojem prvem celovečernem koncertu bo nastopil čudežni deček, petletni violinist Teofil Milenkovič iz Italije.
Teofil, ki je polbrat violinskega virtuoza Stefana Milenkovića, je začel igrati na violino lani ter je od takrat na tekmovanjih osvojil že več prvih mest. Vadi ga njegov oče Zoran Milenkovič, za dečkom pa je že petdeset manjših nastopov. Teofil živi v Italiji, od koder je njegova mama Maria Caria, ki je delno slovenskih korenin.
Oče Milenkovič v teh dneh vodi poletno šolo violine v Rogaški Slatini, s po šestimi otroci iz Slovenije in Italije, ki so jo pripravili v sodelo-
vanju med ljudskim ustvarjalcem Nanijem Poljancem, glasbeno šolo in Termami Rogaška. V okviru poletne šole je prišlo do skupne zamisli o prvem celovečernem koncertu čudežnega dečka, ki bo prav v Rogaški Slatini. Tam se bo Teofil Milenkovič predstavil z deli Haydna, Seit-za, Milenkovića, Čajkovske-ga, Haendla, Vivaldijá in Brahmsa.
Pri tem organizatorji koncerta pripominjajo, da je Teofil začel vaditi na violini leto dni pozneje kot njégov sloviti polbrat, svoj prvi celovečerni koncert pa bo imel kar leto dni prej, kot ga je imel Stefan.
.Koncert bo v Glasbeni dvorani Grand hotela Rogaška, v nekdanji slatinski kinodvo-rani. Začetek bo ob 20.30.
BJ
pet let, bo v Rogaški Slatini.
V znamenju znanstvene fantastike
Pretekli vikend je v Mladinskem centru Stara šola v Šmarju pri Jelšah potekal prvi neuradni Prizmakon. Srečanje je priredila Prizma, Društvo ljubiteljev znanstvene" fantastike in fantazije v nastajanju, udeležili pa so se ga ljubitelji iz vse Slovenije, ki so kampirali v Podčetrtku.
Društvo, ki naj bi bilo uradno ustanovljeno nekje do jeseni, je to nedeljo na ustanovni skupščini sprejelo svoj statut in izvolilo vodstvo. Predsednica je postala dosedanja pobudnica in začetnica srečanj
Tanja Cvitko iz Maribora, sicer študentka bibliotekarstva.
Tokratno srečanje v Šmarju je bilo četrto zapovrstjo. Maja in junija so se člani sešli že v Ljubljani, julijsko snidenje pa je bilo organizirano kot izlet v Novo Gorico.
Udeleženci so si na Prizma-konu ogledah projekcije filmov in animejev z znanstvenofantastično in fantazijsko vsebino. Med drugim pa so člani društva predstavili tudi štiri lastne referate. Po referatih so sledile zanimive debate. Organizatorji so povedali, da so načrtovali tudi de-
bato o knjigi Georgea R. R. Martina: Fevre Dream, vendar je bila ta prestavljena na jesensko srečanje. Nekateri udeleženci so namreč knjigo dobili prepozno in je tako niso uspeli pravočasno prebrati. Tudi sicer sta branje knjig in sledeča diskusija prepoznavna značilnost Prizme, saj so člani do sedaj prebrali že Lord of Light Rogeija Zelazny-ja in Fahrenheit 451 Raya Brad-buryja, za jesenski čas pa so si poleg Fevre Dream prihranili še Sirene s Titana avtorja Kurta Vonneguta.
MAJA RÁTEJ
izšel bilten z razmišljanji obeh zbirateljev in zgodovino urarskih blagovnih znamk ter mojstrov. Za prireditev je mojster aforizmov, Anton Babič iz Bistrice ob Sotli, pripravil dva ducata aforizmov na temo časa, pred vhodom pa je bil parkiran Ferležev Ford iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Prav tako je bilo mogoče poslušati prireditvi primerno glasbo, s Stella dixieland kvartetom.
BJ
Foto: BLAŽ LAH
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, 0BH0ÏE MEJ, VRIS OBJEKTOV. ETAŽNI NAČRTI. ZAK0UČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM, NAPRAV, MERITVE ZJ PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Nov spletni portal za Rogaško Slatino
Na spletnem portalu E-mesto, ki že obsega portale Smarje.com, Sentjur.info, Poljcane.com in Majsperk.com, se odpira nova spletna stran Rogaskaánfo. Želja avtorjev je, da bi stran za prebivalce širše okolice Rogaške Slatine postala vstopna vrata v splet in da bi obenem na enem mestu lahko izvedeli, kaj se dogaja v kraju in njeni okolici. Na njihovi spletni strani bo tako mogoč dostop do vseh pomembnejših organizacij in društev v občini, napovednika aktualnih dogodkov in drugih koristnejših povezav. Otvoritev bo v soboto, 20. avgusta, ob 21. uri v Central Cafeju v Rogaški Slatini (bivša restavracija Pošta). Za glasbo bo skrbel DJ Zuppa, obljubljajo pa tudi nagradne igre z lepimi nagradami.	MR
DOBRNA
Poplačali bodo dolgove
Država bo za odpravo posledic lanskega neurja s točo na Konjiškem prispevala 700 milijonov tolarjev - V pričakovanju odločb in denarja
»Konjičani smo lahko zadovoljni s solidarnostjo, ki jo je do nas po katastrofalni toči pokazala država,« ugotavlja dobro leto po naravni nesreči, ki je povzročila za preko dve milijardi škode, konjiški župan Janez Jazbec.
Po pomoči kmetijskega ministrstva, ki je že lani pomagalo najbolj prizadetim kmetovalcem, je namreč nedavno vlada sprejela program odprave posledic poplav in neurja s točo na širšem konjiškem območju. Za pomoč občinam Slovenske Konjice, Zreče in Oplotnica ter njihovim občanom je zagotovila 700 milijonov tolarjev pomoči.
Znotraj tega zneska je 282 milijonov tolarjev namenjenih za odpravo škode na objektih javne infrastrukture. »Največji del, 152 milijonov tolarjev, bo namenjen obnovi Osnovne šole Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah,« pojasnjuje Janez Jazbec in dodaja, da v občini že pospešeno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo, zlasti račune, za vsak objekt posebej. Dokumentacijo bodo sproti pošiljali v Ljubljano in pričakujejo, da bo temu sledilo tudi izplačilo denarja.
Podobno velja tudi za občane. Skupaj so vložili 731 vlog za pomoč, od tega v ko-
V Knjižnici Dobrna, ki deluje kot organizacijska enota Osrednje knjižnice Celje, je prav tako živahno v počitniškem času. Med letošnjim kislim vremenom je to še posebej očitno.
Med obiskovalci je največ osnovnošolcev, ki si med šolskim letom izposojajo predvsem obvezno čtivo, med počitnicami pa največ leposlovne knjige po lastni izbiri. Med člani je prav tako precej upokojencev, ki jih za razliko od šolarjev zanimajo še različni priročniki. V prvem polletju tega leta so v Knjižnici Dobrna zabeležili vsega skupaj blizu 1.500 obiskov ter osem tisoč izposojenih knjig.
Tudi na Dobrni je največje zanimanje za knjižno us-
njiški občini 624, v zreški 95 in v oplotniški 12. Skupna škoda na objektih, ki izhaja iz teh vlog, jç milijarda 445 milijonov tolarjev, od tega za potrebno obnovo stanovanjskih objektov 935 milijonov tolarjev, za poslovne objekte 318 milijonov ter za kmetije 191 milijonov tolarjev. Skupna ocenjena škoda na objektih je bila nižja, saj je le malo presegala milijardo 194 milijonov tolarjev.
Da je škoda na objektih največja, ni presenetljivo, saj je toča uničila ali močno poškodovala preko tisoč streh. V skupni škodi preko dveh milijard je zabeleženo še 435 milijonov tolarjev škode v
kmetijstvu ter 51 milijonov na komunalnih objektih. Za več sto milijonov škode je bilo na avtomobilih. Ena izmed značilnosti odprave posledic toče je tako poleg številnih novih streh na Konjiškem tudi močno povečano število različnih nadstreškov za avtomobile.
Vsi, ki so zaprosili za pomoč države, lahko prve odločbe o odobreni pomoči pričakujejo že v teh dneh. Po oceni Vlada Fijavža, vodje tehnične pisarne, ki je pomagala pri zbiranju in oblikovanju vlog za državno pomoč, je med 731 vlogami skoraj polovica popolnih in bodo torej lahko njihovi vlagatelji
dobili že dokončne odločbe. Tisti, ki so v vlogah predložili predračune, bodo morali sedaj predložiti še račune obnove. Sicer pa je mogoče še vedno dobiti vse potrebne informacije v zvezi z državno pomočjo v podjetju Ko-ning na Mestnem trgu 7 v Slovenskih Konjicah. Pomembno pa je, da tisti, ki so škodo prijavili, niso pa še iz takšnih ali drugačnih razlogov škode odpravili, zadnjega vlaka za pomoč države še niso zamudili.
Občina Slovenske Konjice, kjer je bila škoda največja, je svoje bolj kot ne že naredila. Za obnovo objektov in komunalne infrastruktu-
re je namenila 19 milijonov, aktivno pa je sodelovala tudi pri humanitarni akciji, v kateri so zbrali 24 milijonov tolarjev in jih razdelili tistim, ki sami bremena obnove ne bi zmogli. »Škoda je bila tako velika, da brez pomoči države ne bi šlo. Zadovoljni smo lahko, da so v prejšnji in sedanji vladi razumeli stisko ljudi in da bodo po dobrem letu, kar niti ni tako dolgo, ljudje dobili del stroškov za obnovo povrnjenih,« pravi Janez Jazbec. Marsikomu se bo v resnici odvalil kamen od srca, saj pri dragih obnovah ni šlo brez zadolževanja.
MILENA B. POKLIC
Nova Cerkev pri Vojniku je znana po svoji nadpovprečni urejenosti, v središču turističnega kraja pa sta starinski poslopji, ki kraju trenutno nista v ponos. Gre za nekdanjo kaščo in veliki marof (nekdanje gospodarsko poslopje), ki imata status kulturnega spomenika lokalnega pomena.
Današnja Nova Cerkev ima očitno več bogate kulturne dediščine, kot jo je po gospodarski plati sposobna sproti urejati. V Novi Cerkvi si sicer precej prizadevajo ter letos obnavljajo notranjščino in obzidje župnijske cerkve, pred nekaj leti
pa so že obnovili streho in zvonik podružnične cerkve v Lem-bergu.
Stara, obokana kašča je bila nekoč v župnijski lasti, potem je prešla v zasebno last, od konca preteklega leta pa je znova v cerkveni lasti. Alojz Vicman, dekan v Novi Cerkvi, je povedal, da za prihodnost razmišljajo tudi o obnovi kašče, kjer bi bili večnamenski prostori, predvsem za župnijske potrebe. Objekt je zaenkrat toliko zaščiten, da ne propada ter čaka na boljše čase.
Čez cesto, prav tako v središču Nove Cerkve, je tudi obnove potrebni marof, ka-
Turistična Nova Cerkev pri Vojniku je nadpovprečno urejena, stara kašča pa kraju trenutno ni v ponos. Od konca preteklega leta je spet v lasti župnije, ki želi v objektu urediti večnamenske prostore.
Iz Knjižnice Dobrna, ki je enota celjske osrednje knjižnice. V letošnjih počitniških dneh je zaradi slabega vremena za knjige in filme še večje zanimanje.
Kislo vreme vleče v knjižnico
Z gorskimi kolesi
V Črešnjicah nad Frankolovim pripravlja tamkajšnje Športno kulturno društvo KUŠT v nedeljo, 21. avgusta, gorsko kolesarsko dirko. Začetek tekmovanja bo ob 13. uri, podelitev medalj in pogostitev tekmovalcev pa bo sledila ob 17. uri. Prireditev bodo zaključili s koncertom rock skupin. Če bo slabo vreme, bo dirka prestavljena na 28. avgust.	BJ
terega solastnika sta župnija in zasebnik, vsak do polovice. Zaradi želje po gradnji za Novo Cerkev primerne živilske trgovine se je v preteklih letih pojavil investitor, slovenski veletrgovec, ki bi marof podrl ter ga nadomestil s trgovskim poslopjem. Tej nameri se je uprl zavod za varstvo kulturne dediščine, trgovec pa v zadnjem Času o grad-
nji trgovine spet resno razmišlja.
Za obnovo takšnih kulturnih spomenikov, kot ju imajo v Novi Cerkvi, je po zakonu mogoče pridobiti sredstva lokalne skupnosti in države. Pri tem varuhi kulturnih spomenikov poudarjajo, da je pred obnovami potrebno vedeti za bodočo namembnost objektov.
BRANE JERANKO
pešnico Da Vincijeva šifra ter njeno nadaljevanje Angeli in demoni, na katero je treba kot povsod zelo dolgo čakati. V letošnjem slabem poletnem vremenu je med obiskovalci precej zanimanja prav tako za izposojo različnih filmov na kasetah in DVD-jih ter za zgoščenke. V knjižnici imajo možnost plačane uporabe interneta na enem računalniku.
Knjižnica Dobrna se je pred štirimi leti preselila v nove prostore, ki postajajo zaradi velikega zanimanja že preu-tesnjeni. Odprta je ob torkih, petkih in sobotah. V njej dela kot knjižničarka domačinka Branka Gal.
BRANE JERANKO
Na
ledenikih kraljice Dolomitov
Primerno viškom planinske sezone so se konjiški planinci odpravili na dvodnevno turo v Dolomite in to kar na najvišjo, 3.343 metrov visoko Marmolado. Prava poslastica je bila na vrsti, ko so se pri vzponu najprej spopadli z ledenikom in nadaljevali do vrha Punta Penia. Medtem ko je glavnina osvajala najvišji vrh, je skupina osemnajstih planincev izbrala zelo razgledno prečenje od jezera Fedaia do prelaza Por-doi" in z žičnico obiskala še teraso Biz Boe na višini skoraj 3.000 metrov. JK - Št. 62 19.
	
■"Str	
W tri ' ^Ë^HHji	
	MjUUBr ■ *■ Spslj
	
	zfflmšL " .
	mt/nSč^tmi: " - ' 'H
	i Wfcâir : - JÉĚ"
	IMMil
	
<
Vsem, ki bodo kupili nad 70.000 SIT izdelkov, podarimo slastno pico v
gostišču in piceriji Štorman v Parižljah. Vabljeni k ugodnemu nakupe pohištva v GARANT na Polzeli in gostišče in picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrhunski gostinci.
SKUPAJ ZA VAS: GARANT POLZELA [
IN GOSTISCE ŠTORMAN PARIZLJE
«MNT
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Ob Veroniki še zlatnik
Mestna občina Celje bo tudi letos za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji podelila Veronikino nagrado. Prvič letos pa bodo poleg Ve-ronikine nagrade podelili tudi zlatnik poezije, ki ga bo prejel jubilant in prvi predsednik žirije za Veronikino nagrado Ciril Zlobec.
Pesnik se je s svojim pesniškim opusom zapisal v slovensko poezijo in literaturo ter je s svojo umetniško besedo prispeval k živosti slovenskega jezika, pri Fit medii utemeljujejo izbor nagrajenca. Zlatnik poezije bodo odslej podeljevali vsako leto, pri izbiri nagrajencev pa bodo upoštevali predvsem življenjsko delo nagrajencev, kar pomeni, da bodo prejemniki nagrade iz vrst starejše pesniške generacije.
Veronikino nagrado in zlatnik poezije bodo podelili na literarnem večeru na Starem gradu (če bo deževalo, pa v Narodnem domu) 29. avgusta. Prireditev so poimenovali s stihom iz pesniške zbirke Prisotnost nominiran-ke za Veronikino nagrado Maje Vidmar Daj mi utrinek, potem bo že šlo. Poleg že omenjene se bodo za najbolj prestižno literarno nagrado v Sloveniji potegovali še Primož Čučnik z zbirko Nova okna, Aleš Šteger z zbirko Knjiga reči, Ivo Svetina z Les-bosom in Peter Semolič z Barjanskimi ognji. Na literar-ném večeru bodo sodelovah vsi omenjeni pesniki, vabljena pa sta tudi Matej Krajne in Aleš Debeljak ter avstrijska pesnica Maja Haderlap,
ki piše tudi v slovenščini. Že doslej so bih na podelitev Ve-ronikine nagrade vabljeni literati iz držav, ki so povezane z zgodovino Celjskih knezov in posredno z usodo Veronike Deseniške. Po pesnikih s HrvaŠke, Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine bo tako letos na literarnem večeru sodelovala pesnica iz Avstrije.
Veronikino nagrado, ki letos znaša 800 tisočakov in listino Mestne občine Celje, so doslej prejeli Iztok Osoj-nik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec, Marjan Stro-jan, Milan Jesih, Miklavž Komel, Milan Dekleva in Erika Vouk.
Fit media je letos ob 580-letnici utopitve Veronike Deseniške pripravila tudi ciklus petih Veronikinih večerov, ki jih bo v četrtek ob 19. uri pri Vodnem stolpu sklenila predstava Veronika in Friderik v ljubezni. Predstava je kompilacija prizorov in dialogov iz več literarnih besedil, denimo Ane Wambrechtsamer-jeve, Otona Župančiča, Antona Novačana, Bratka Krefta in Josipa Jurčiča. Igra preseneča s paleto različnih pripovednih zvrsti in žanrov, od monologov, prek dialogov do filmskih posnetkov. V predstavi bodo nastopili Darja Reichman, Peter Boštjančič, Peter Simoniti, Anica Milo-vlnovič, Sonja Mlejnik in Slovensko ljudsko gledališče Celje. Živahno življenje Celjskih pa bo pričarala plesna in glasbena skupina Chiaranzana.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Odlomek iz predstave Odtenki
Odtenki v Mladinskem centru
leznik in Blaž Šef. Vsi igralci so bih izbrani na avdicijah, ki jih je vodja projekta Jaša Ko-celi izpeljal oktobra lani na celjskih gimnazijah. Tako je nastala izjemna igralska zasedba, ki je ob soustvarjalcih projekta ustvarila izvrstno gledališko predstavo.
Uprizoritev je eksperimentalnega značaja, saj izključuje določen čas in prostor, ki sta osnovna elementa dramskega zapleta. Zgodba je univerzalna in se osredotoča na bi-
vanjsko tematiko. Skozi igro, ki ima pet dejanj, se predstavita dve izmišljeni in popolnoma različni kulturni skupini, to je Rdeči in Zeleni. Skupini si, vsaka po svoje, podredita prostor, ki je bil še pred minuto nevtralen in neobljuden. Ko se skupini srečata, pride do navzkrižja interesov in konfliktov... Na koncu ostaja vprašanje: ali lahko razum vzdrži možnost - biti močnejši?
BA
Deški zbor v Žički kartuziji
A
GŘdAUt
POLZELA	_
VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131
V	Mladinskem centru Celje bodo jutri ob 20. uri zaživeli Odtenki, delo mladega ustvarjalca Jaše Kocelija iz Žalca, študenta sociologije, ki je avtor dramskega besedila in hkrati tudi vodja gledališkega projekta.
V	predstavi, ki je avtorska in neodvisna predstava mladih celjskih ustvarjalcev, igrajo dijaki treh celjskih gimnazij - Žiga Žveplan, Alen Podlesnik, Nina Kukovič, Katarina Kuko-vič, Matija Kukec, Sabrina Že-
Proslavljen zbor iz Sankt Petersburga bo nastopil v soboto zvečer
POHIŠTVA V AVGUSTU
kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA, spalnice KAJA
106 min., (Charlie and the Chocolate Factory), domišljijska družinska komedija Režija: Tim Burton Igrajo: Freddie Highmore, Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Sandra Darnell
«GROTUS Jo o ; Cnu • Tmo* Ida: 3000 Cítí
Če v soboto, 20. avgusta, vreme ne bo omogočalo koncerta deškega zbora Mi-.hail I. Glinka iz Sankt Petersburga v Žički kartuziji, bo v konjiškem Kulturnem domu zagotovo premalo prostora za vse, ki želijo prisluhniti zboru, čigar slava presega celo Dunajske dečke.
Organizator poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice, je Deški zbor iz Sankt Petersburga izbral za krono letošnjih poletnih prireditev, ki jih je odprl koncertni zbor Carmina Slovenica pod vodstvom dirigentke Karmine Šilec, nadaljevala pa Darja Švajger ob spremljavi pianista Jake Puciharja.
Deški zbor zborovske šole M. I. Glinka kot del Državne, nekdaj Carske akademske pevske kapele, je ena izmed najstarejših profesionalnih glasbenih skupin v Rusiji. Njeni začetki segajo že v leto 1479, ko je bil po ukazu velikega kneza Ivana III. zbor mladih pevcev pridružen zboru carskih pojočih menihov, ki je bil ustanovljen tri leta prej. Leta 1703 je zbor sodeloval ob razglasitvi St. Petersburga za novo rusko prestolnico in od takrat je tesno povezan z zgodovino mesta.
Vsi člani današnjega deškega zbora se šolajo v zbo-
rovski šoli M. I. Glinka. 45-članski zbor, v katerem pojejo dečki med osmim in osemnajstim letom, veliko nastopa tako doma v Rusiji kot tudi v tujini. Glasbeni kritiki ga v zadnjih letih ocenjujejo kot najboljši zbor te vrste na svetu. Navdušuje predvsem s svojo glasbeno zrelostjo, bogatim zvokom, domiselno oblikovanim programom in čustvenim nabojem.
Umetniški vodja in dirigent je od leta 1991 Vladi-
mir Beglecov. Za koncert v Žički kartuziji je iz bogatega repertoarja izbral dela P. Česnokova Vsenočno bedenje in Z nami Bog ter G. Svi-ridova Videli smo čudežno rojstvo. Slava presveti trojici, Pridite, poklonimo se. Slava, Kesanje izgubljenega sina ter Usmili se nas. Gospod. Za dodatek napoveduje ruske narodne pesmi. Z enakim programom se je zbor predstavil včeraj (18. avgusta) v ljubljanski Stolnici.
Koncert se bo v Žički kartuziji začel ob 21. uri, v primeru slabega vremena pa ob 21.30 v Kulturnem domu Slovenske Konjice. Vstopnice po 1.500 tolarjev lahko kupite v předprodají v Centru za kulturne prireditve v Slovenskih Konjicah ali pri vhodu v Žič-ko kartuzijo uro pred koncertom.
MBP
PApNI VALJAK
n tř ni"
BORIS NOVK0VIĆ
CRVENA JABUKA
Celjski Ponte
Rosso
Tako imenovani svinjski sejem je celjska atrakcija - Slovi po širokem izboru in ugodnih cenah
Skorajda v srcu bodočega Tehnopolisa lahko vsako sredo dopoldne obiščemo sejem, ki je nekakšen živi fosil. Kjer se kupuje in prodaja skorajda vse. Kjer lahko kupimo žive živali, vino, poljščine, na drugi strani pa kvalitetno lovsko opremo in orodje. Ter seveda obleke. Pravijo, da je ravno zaradi slednjih uradni jezik na svinjskem sejmu madžarščina.
Pozabite torej na Top shop, na vse za toliko irfto-liko tolarjev shope, pozabite celo na tržnico. Če je v vas vsaj malo strica Skopu-šnika, Savinjčana ali le preudarnega potrošnika, je za vas svinjski sejem tisto pravo. Cene so tako ali tako ugodne, pa še te se da konkretno zbiti, če ste se priučili veščine »cenkanja«. Malce žal mi je le, da trgovci ne tarnajo o lačnih ustecih, ki jih bodo čakala doma, ker pač ne plačate polne ce-
Na sejem se seli tudi vedno več branjevk in branjevcev s tržnice. Je že tako, da v sredinem jutru tam mrgoli obiskovalcev, medtem ko je tržnica obiskana, no, tako, bolj sproti. Tako roke menju-jejo lisičke in borovnice, jabolka in buče, vino in kis. Ter vse vmes.
Zapeljite se torej tja, parkirajte in se čudite, kakšna množica ljudi pride na ta sejem. V Celju je bojda že od šestdesetih let minulega stoletja, a pravi razmah je začel doživljati zdaj, v novem tisočletju. Zakaj je tako, ne ve nihče. Morda zato, ker je tak, starinski pristop spet moderen. Morda zato, ker je smešno opazovati takšne dinozavre iz minulih let. Morda je gnili kapitalizem res tako hu-
do pritisnil, da si ljudje ne morejo več privoščiti udobnih nakupov, ampak iz nuje iščejo cenejše rešitve. Nemara so se ljudje naveličali brezosebnih živih robotkov iz veletrgovin. Ali pa je prijetno srečati znane obraze na žgočem soncu ter jih povabiti do najbližjega prtljažnika, iz katerega točijo vino.
Zanimivo je, kdo vse obiskuje ta trg. Mnogo je seveda kmetovalcev, ki prodajajo svoje pridelke, iščejo živino in zaloge ali kak kos opreme. Dosti je ljudi, denimo, nižjega sloja, ki tam iščejo obleko po res ugodnih cenah. Kar pa je še posebej zanimivo, je, da tam najdemo tudi zelo veliko pripadnikov srednjih in višjih slojev. Pravijo, da predvsem zato, ker na sejmu najdeš reči, ki jih nikjer drugje ne. Celo osrednja tržnica ima veliko manjši nabor raznih čudes in zanimivo-
sti po precej višji ceni. Denimo v nekaterih krogih zdaj že znamenite anatomske sandale, imenovane »spas za noge«, ki so poceni, lepi in za nameček res delujejo blagodejno na shojene nožiće.
Pravijo tudi, da dober glas seže v deveto vas. Prej kot ne torej tudi v kakšno mesto ali celo mestno hišo. S svinjskim sejmom je že tako, saj ga precej redno obiskuje tudi celjski župan Bojan Šrot, ki se tam š someščani masti ob vinu in čevapčičih.
Znano je tudi, da se le na svinjskem sejmu prodaja sveže konjsko meso. Za to skrbi podjetje Vrečko iz Slovenske Bistrice. Nemalo ljudi se na sejmu oglasi ravno zaradi te prikolice. Nemara je ravno zaradi tega večina ljudi tam že okrog devete ure zjutraj, saj potem nekaterih dobrot in dobrin pač zmanjka. In po vr-
Tudi župan si ob sredah vzame prosto dopoldne.
sti pred to prikolico sodeč, je konjsko meso eno prvih.
Nekaj najbolj presenetljivega na vsem sejmu pa je, da niti ni parada cenenosti. In čeravno ti ne bo nihče iz-
se začuda oblači tudi precej mladeži, kar je presenetljivo, glede na to, da so ponavadi najstniki srečni le, če so oblečeni po zadnjem kriku mode, kot ga vidijo na glasbenih TV-kanalih. A odgovor je preprost: kav-bojk za tri tisočake človeku pač ni žal raztrgati, predelati in se nasploh kreativno izživljati nad njimi. Podobno velja tudi za čevlje.
Sejém je tudi pravi raj za tiste, ki niso vzvišeni nad glažkom ah dvema navsezgodaj zjutraj. Mnogo, mnogo možakarje^ ima s sabo svoje steklenice, sode ali kar pač že in svoj pridelek so prav voljni deliti z mimoidočimi. Nekateri prodajajo vino kot v gostilni, pač toliko in toliko za kozarec, večina prodajalcev pa ga prav rada ponudi v pokušino, upajoč na večjo kupčijo. Podobno velja tudi za žganje, občasno pa celo za kakšen sok.
Tako torej. Če tega retro-čudesa še niste obiskali, storite tako in bodite prijetno presenečeni. Če ste, veste o čem govorim: najbolj ugodne cene, najbolj nenadeja-ne pripomočke in najbolj svežo hrano (ter žive pujse) najdete vsako sredo v makadamskem prahu na žgočem soncu.
GREGOR STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
»Hej, Amerikano!«
Janko Križnik se je v Slovenijo zaljubil na prvi pogled.
poznamo. Ko sem bil mlajši, sem doma samo ležal na postelji in prešteval otroke, ki so se podili po ulici. Za vsakega sem znal povedati, iz katere družine je.«
Ko smo ga spodbudili, naj izpostavi kakšno posebno doživetje v svojem 79 let dolgem življenju, je kot iz topa izstrelil: »Moj prvi avtomobil!« Po drugi svetovni vojni se je namreč še nekaj časa zadrževal v Nemčiji, od koder je vsak mesec domov pošiljal sto takratnih tolarjev. Denarja se je nabrala kar čedna vsotica, s katero si je ponosno kupil povsem nov avto. Ob tem je v smehu še poko-mentiral, da se je v nekaj letih garaža tako »povečala«, da je bil »primoran« kupiti tudi večji jekleni konjiček.
Ko blesk zlata zatone
Ravno boljši zaslužek in lepše materialno stanje je v Ameriko priklicalo toliko Slovencev. Motivi pa so bili tudi drugačni. Mnogo mladih fantov je namreč tja pobegnilo pred obveznostmi vojaške roka ali zaradi nosečega dekleta. Marsikoga pa je tudi »vzela noč«, ko se je zaradi storjenih zločinov obetalo sojenje ali kazen. A blesk zlata je bolj žarel v Evropi kot tam. S tem se strinja tudi Janko Križnik, ki se preko svojih staršev spominja težkih in pfegaranih let. Obenem ugotavlja, da je stanje sedaj drugačno, da se rudniki sesedajo, tovarne zapuščene bolščijo na od-
maknjenih koncih mest, mlade pa kar samo nosi ven, ven ... na lov za boljšo izobrazbo.
Mož, za katerim so ljudje po slovenskih ulicah zaradi kavbojk, ki jih je nosil, vpili »Hej, Amerikano!«, s Slovenci nikoli ni izgubil stika. Zdijo se mu preprosti in odkriti ljudje, med katerimi se bo vedno počutil domače. Ko je prvič prišel v Slovenijo in srečal sorodnike, je kar otrpnil: »Moje srce je še tukaj v Sloveniji. Neizmerno jo ljubim.« Ugotavlja, da je stanje v državi vsako leto boljše, obenem pa se ne more načuditi porastu trenda izobraževanja pri nas. Zdi se mu, da bo Slovenija veliko pridobila po vstopu v Evropsko unijo.
Vsako leto za nekaj tednov pobegne pred »ameriškim in-stantom« ter se prelevi v čistega Slovenca; lahko ga celo vidimo, kako kot dobrodušen starček meri celjske ulice v bližini Hotela Evropa, kjer je stalen gost že nekaj let. Tokrat pri nas ostaja tri tedne, do 24. avgusta.
MAJA RATEJ Foto: GREGOR KATIC
Ob ljudskem štetju v ZDA leta 1990 se je 124.437 oseb opredelilo, da so slovenskega porekla, med njimi je le 70,3 odstotka (87.500) navedlo slovenski rod kot edini ali prvi. Med pomembnejšimi ameriškimi Slovenci so bili trije senatorji in guvernerji zveznih držav (Frank Lausc-he, George Voiovich ...), dva astronavta (Ronald Sega, Jerry Linenger), sedem admiralov (Ronald Zlatoper, Jerome Edward Rupnik, William F. Petrovič ...), devet generalov (Ferdinand Češarek, John Stefhan Leskon, Warren Joseph Pezdirtz, Stanley Gorenc, Frank Gorenc ...), devet škofov (Friderik Irenej Baraga ...) itd.
Ameriški Slovenec Janko Križnik na obisku v domovini
Mit Amerike kot obljubljene dežele, kjer zeleni dolarji ležijo kar na vsakem koraku (le skloniti se je treba in jih pobrati), se je na prelomu iz 19. v 20. stoletje širil kot najbolj vroča in aktualna zgodba o uspehu. Misijonar Franc Pire je s svojim verzom Mesto nov' Jork imen'vano / Imenitno in lepo / Od vsih ljudstev obisk'vano/Lepšiga kdo naj-del bo? leta 1836 več kot slikovito opisal izraz navdušenja na zvedavih obrazih več tisočih izseljencev, ki so polni pričakovanj zašli v to deželo, kjer se cedita med in mleko. Med njimi se je znašla tudi mlada družina Križ-nikovih z Vranskega, ki je pred 78 leti za las ujela zadnji vlak na boljše. Leta 1924 je Amerika namreč močno omejila priseljevanje.
Janko Križnik, ki se je kot komaj šestmesečni dojenček znašel pred Kipom svobode, že od kar pomni, živi v majhnem mestu Slovan v bližini Pittsburgha. Njegova starša, oba z Vranskega, sta ga tudi v zamejstvu vzgajala v ljubezni do rodne dežele in mater-nega jezika. Droben sivolas gospod se tako s svojim tipičnim ameriškim naglasom rad pohvali, da govori »ta star'
slovensk' « in da svojega rodnega jezika ne zamenja za nič na svetu. Pravzaprav ga že od nekdaj najeda vprašanje, kaj je njegove starše sploh pripravilo do tega, da so zapustili to lepo deželo in se odpravili na tuje. »Če bi bil sam na njihovem mestu, bi vsekakor ostal tukaj,« še doda-
Življenje kot
lagodna pripovedka
Svojo življenjsko zgodbo je dobrohotno pripovedoval v velikih ovinkih, tako da je ustvarjal vtis, kot da je bilo soočenje z vojno, 39 let dela v tovarni in življenje v vrtincu ameriškega vsakdana prava mala malica zanj. Ali kot bi rekel sam: »A piece of cake!« Nikoli ni pozabil dodati, da je »dobro živu in služu«, s Čimer je sedanji stil življenja na drugi strani Atlantika orisal kot
Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Hi? Preko morja? In ni ti meja?	-
(Oton Župančič, Duma)
nekaj najlahkotnejšega in enostavnega. Brez dlake na jeziku se je pobahal, da je bil kot mlajši od dveh sinov pravi mamin sinko. Starši, mama gospodinja in oče rudar ter priložnostni čevljar, so zanj skrbeli tako dobro, da nikoli na poroko niti pomislil ni. Ob omembi ljubezni se je zgolj nasmehnil in nagajivo dodal: »Dekleta so vsepovsod krasna, celo v Afriki!« - Junija rojeni ameriški Slovenec je po osemurnem vsakodnevnem delavniku v jesen-skifi mesecih najraje pobegnil v okoliške gozdove in kot strasten gobar vohunil za lisičkami. Poleg tega se je za sprostitev s prijatelji rad po-mudil ob igri golfa. Najbolj od vsega pa so ga privlačila potovanja. Razen treh je obiskal že vse ameriške zvezne države, med katerimi zaseda Kalifornija kot »preprosto hitra in prijazna dežela« posebno mesto. V šah je pripomnil, da so mu Američani pravih »bum«, s čimer označujejo tiste, ki se veliko potepajo naokoli. Ob omembi kriminala, po katerem so ZDA tako zloglasne, je po krajšem premisleku samo zmajal z glavo: »Pri nas sploh ne zaklepamo vrat. Tam se med sabo vsi
Spet zmaga kot imperativ
Nejc v Laško, Mario še v Šentjurju
Tisto, kar smo napovedali že minuli teden, se je zares zgodilo. Nejc Strnad, 22-letni branilec iz Slovenskih Konjic, je namreč postal član Pivovarne Laško, kjer bo igral na mestu organizatorja igre.
Po tednu dni treniranja v Laškem so pivovarji z njim podpisali pogodbo. Ekipa iz Laškega je odšla na priprave v Radence skupaj s trenerjem Antejem Perico in z Žanom Vrečkom, ki sta se vrnila s SP do 21 let v Argentini, kjer je Slovenija osvojila osmo mesto. Medtem pa so v Šentjurju uspeli narediti prvi veliki korak pri sestavljanju ekipe. Z Alposom Kemoplastom je pogodbo podaljšal odlični krilni center Mario Novak iz Čakovca, ki je bil v prejšnji sezoni prvi igralec Šentjurčanov, po prvem delu sezone v 1. A SKL pa prvi skakalec in tretji strelec lige. Zdaj iščejo v Šentjurju še enega organizatorja igre in centra ali dobrega krilnega igralca, s čimer bi se ekipa popolnila. Prvi teden ekipa vadi v svojem Hruševcu, kjer je že odigrala tudi dve tekmi, v ponedeljek pa odhaja na priprave v Kozje, ki je že tradicionalna baza Šentjurčanov in kjer so z ureditvijo atletske steze in fitnesa ustvarih odlične pogoje za priprave ekip.
JANEZ TERBOVC
NAKRATKO
Rifelj z normo
Bratislava: Slovenska konjeniška reprezentanca je solidno nastopila na turnirju za svetovni pokal centralno evropske lige na Slovaškem. Luka Založnik iz Gotovelj je obranil naslov prvaka v kategoriji Puissance, kjer konji skačejo čez zid. S Topazom je edini preskočil 205 cm (lani celo 215 cm). Že prvi dan je Celjanka Hana Travner nastopila na višini 135 cm in se uvrstila na 9. mesto. Naslednji dan je izvrsten nastop ponovila in na 140 cm zasedla 7. mesto. Z nastopom na višini 150 cm za pokal narodov so nastopih vsi štirje tekmovalci, ob omenjenih še Primož Rifelj, član Ganymeda iz Žalca. Najboljši je bil prav Rifelj s Chicom, ki si je prislužil le štiri kazenske točke in s tem nastopom izpolnil normo za svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v nemškem Aachnu. Nekateri najboljši jezdeci s Celjskega ne bodo nastopali na tekmi za slovenski pokal v Škofji vasi, saj skupščine KZS, ki bi pojasnila zaplet na DP, še ni bilo.
Pometla s konkurenco
Maribor: Na igriščih teniškega kluba Branik je na tradicionalnem Bergantovem memoriálu med deklicami do 12 let premočno slavila Celjanka Nastja Kolar. V treh dvobojih je izgubila zgolj tri igre. Dobila je povabilo oziroma »wild card« za turnir do 14 let v Umagu, ki se ga bo po besedah trenerja Boštjana Doberška zaradi pridobivanja izkušenj tudi udeležila. (DŠ)
10. turnir v malem nogometu
Korošica: Planinsko društvo Celje - Matica jutri ob 10. uri organizira že 10. turnir v malem nogometu. Hirnir bo na urejenem travnatém igrišču ob planinskem domu, ekipe bo sestavljalo šest igralcev, igrah pa bodo dvakrat po sedem minut. Najboljši bodo prejeli pokale za prva tri mesta. Ekipe lahko svojo udeležbo sporočijo na 492 48 50 aH 050 615-625. (JŽ)
Protestno pismo
Zato so v KD Janina napisali protestno pismo in ga poslali Košarkarski zvezi Slovenije. »Ugotavljamo, da kljub izvrstnim rezultatom v kategoriji letnika 1990 in 1991 nimamo že dve leti niti ene same igralke v dfžavni reprezentanci pionirk. To se nam zdi absurdno, še posebej če naša igralka Bastašičeva, ki je dosegla toliko vidnih uspehov kot malokatera igralka v njeni starostni kategoriji, ne more niti med 16 igralk, povabljenih na priprave. Zato menimo, da je bil izbor narejen nestrokovno in zato pošiljamo protest in seznanjamo športno javnost o ignoriranju našega kluba. Pozivamo pa tudi odgovorne na KZS, da na mesta, ki so pomembna za nadaljnji razvoj naše košarke, postavijo ljudi, ki so strokovno sposobni za vodenje,« so zapisali v pismu Izvršnega odbora KD Janina. Dodajmo še,
^^BMlllllliWlBiilliill'liPl
Tina Bastašič
da gre tukaj najverjetneje še za kakšne druge stvari. Bastašič, ki vodi KD Janina in je tudi Tinin oče, ima namreč pogosto pripombe na delo v taborih in reprezentancah. Kot kaže, bo zdaj to morala plačati njegova hči. Kar pa nikakor ni pošteno,
JANEZ TERBOVC
Po porazih na dveh gostovanjih Publikum hrepeni za vsemi tremi točkami
Koristna šola v ZDA
Košarkarji iz Šentjurja (mlada ekipa Alposa Kemopla-sta) so se vrnili s turneje po ZDA, kjer so v 14 dneh odigrali osem uradnih in eno trening tekmo, med drugim pa bih tudi posebni gostje na košarkarskem kampu Tight Moves.
Zabeležili so štiri zmage in pet porazov. Med drugim so s 109:108 premagali tudi ekipo Atlanta Vision, ki nastopa v ABA profesionalni košarkarski ligi. Kljub velikem številu tekem pa je nekaj časa ostalo tudi za ogled znamenitosti. Med drugim so si ogledah tudi tekmo basebala med Atlanta Braves in San Franciscom ter obiskali Coca-Cola svet. Sama turneja, ki jo je organiziral trener mlajših šentjurskih selekcij Dejan Mihevc, je bila uspešna v vseh pogledih, mladi košarkarji pa so se v domovini tega športa naučili marsikaj, kar jim bo še kako pomagalo pri njihovi košarkarski poti, večini že to jesen, kajti večji del ekipe bo priključen tudi k članskemu moštvu, v katerem so nekateri bili že lani. Rezultati tekem: Šentjur - St. Francis High school: Šentjur 63:61, Liberty Blazers 63:53,61:67, Alabama Roadrunners 65:74, CCS Knights: Šentjur 64:83, 74:89, Mr. C's Fastbreakers 71:59, 68:77, Atlanta Vision 109:108.	JT
Na zadnjih medsebojnih obračunih je Publikum zmagal na Ptuju - z veliko mero sreče - in Drava v Celju. V novem prvenstvu imajo Ptujčani že tri točke več.
Kot vselej bo Publikum igral na eno in v protinapa-dah iskal še preostali dve. V Novi Gorici je bil Matej Šnofl vidno nerazpoložen jn je upravičeno med odmorom ostal v slačilnici. Tudi Samir Duro, bolj sicer zaradi poškodbe gležnja, a bi bil po trenerjevih besedah tudi sicer zamenjan. Duro in Mitja Brulc sta zaradi težav s poškodbama izpustila trening. Napadalec ima več možnosti, da jutri zaigra. Sicer pa bi si Duro zaslužil zaupanje zgolj v primeru, če bi se trudil (Rudar, Levski). Proti Gorici -Celjani v 1. polčasu niso ime-
li priložnosti - v teku z žogo ni pridobil niti metra. Povsem drugačen je Danijel Brezič, ki pa ga soigralci očitno še ne razumejo. Žoge ne dviguje, podaja natančno, prodira, s prekrški pravočasno onemogoča tekmece ... Nejc Pečnik se je na žalost izgubil v svoji novi vlogi (Stajičevi), saj je*za-pravil precej žog; po besedah strokovnega štaba okoli 20. Tu bi veljalo malce potrpeti. Poznavalci so pripomnili, da bi Publikum potreboval Jana Kollerja ali vsaj Johna Carewa, da bi zaustavil tiste podaje, ki letijo proti Brulcu. Če žogo odbije in če Beršnjaka ni v bližini, je izgubljena, kajti Stajič in Robnik stojita ob bočnih črtah. Trenutna forma Robnika je porazna, »mali« Pranjič je bolj primeren. V Celju bi si, ko ča-
kajo na ozdravitev Rusiča, seveda spet želeli Dragana Čadikovskega, ki pa Zeni-tovih prejemkov seveda ne bo zamenjal za Publikumo-ve. Trener Marko Pocrnjič ima sicer prav v svoji trmi, ko v svoji jati ne želi imeti »ptic selivk«. Če bo Konji-čan Mladen Dabanovič spet imel svoj večer pred vrati Drave, to še ne pomeni, da je Publikum igral slabo ... Krvnik Novogoričanov Tirana se zanima za Almirja Sulejmanoviča.
Rudar bo potoval v Ajdovščino, brez Zorana Pavlovi-ča in Rusmina Dediča, s katerima pogovori še niso zaključeni, a z nekdanjim članom Maribora Dejanom Komljenovičem. 21- vezist bo zelo dobrodošel, kajti Alem Mujakovič bo svojo »celjsko« neumnost plačeval še nekaj časa. Komljenovič
je podpisal sezonsko pogodbo, veliko maščevanje pa pripravlja v 6. krogu, ko bodo Ob jezeru gostovali prav vijolični.
DEAN ŠUSTER
MED GOLI
■HHHHHBHRrb^
SOBOTA, 20. 8.
1. SL, 5. krog: CMC Publikum - Drava (20).
3. SL - vzhod, 2. krog: Pa-loma - Kovinar Štore, Pohorje - Šmarje pri Jelšah (17.30).
Štajerska liga, 2. krog: Gerečja vas - Mah šampion, Zreče - Šentjur, Brunšvik - Šoštanj, Mons Claudius - Bistrica (17).
NEDELJA, 21. 8.
1.	SL, 5. krog, Ajdovščina: Primorje - Rudar (17).
2.	SL, 2. krog: Dravinja Livar (17).
Sramota slovenske reprezentance
V Košarkarskem društvu Janina ogorčenje ob izboru pionirk
Izbor najboljših slovenskih pionirk letnika 1991, ki sta ga opravila trener Damir Grgič in njegova pomočnica Natalija Panič, je dvignil veliko prahu v Košarkarskem društvu Janina Rogaška.
Med 16 izbranimi igralkami, ki bodo imele krajše tridnevne priprave v Slovenj Gradcu, namreč ni niti ene igralke iz KD Janina, kljub odličnim rezultatom, ki jih je ta ekipa dosegla v tej kategoriji. Ekipa, ki jo vodi Milan Bastašič, je bila druga v Sloveniji na Pionirskem festivalu, skupaj s fanti oziroma sošolci pa je zmagala v Šolski košarkarski ligi v sezoni 2004/05. Oba rezultata sta bila sicer povezana s prvenstvom osnovnih šol, kjer je igrala ekipa I. OŠ Rogaška, ki je v bistvu ekipa Janine. Tudi v klubskem tekmovanju je omenjena ekipa dosegla naslov pnd-prvakinj za preteklo sezono. V vseh teh finalih je vedno izstopala Tina Bastašič, ki je bila izbrana za najboljšo igralko ŠKL. Vedno je bila v najboljših peterkah finalnih turnirjev in tudi med vodilnimi strelkami. Čeprav je igrala proti leto starejšim nasprotnicam, je bila prva igralka in strelka že v letu 2003, ko je Janina osvojila naslov državnih prvakinj. Tudi v letošnji sezoni 1. SKL pri pionirkah je Janina z enim porazom po prvem delu na drugem mestu, Bastašičeva pa dosega v povprečju 25,3 točke na srečanje. In za takšno igralko, pa morda še katero iz Janine, ni bilo prostora niti med 16 izbrankami trenerjev, zgolj med rezervami.
PREDSTAVLJAMO VAM
Atletski klub Žalec tudi letos uspešno nastopa in tekmuje na različnih tekmovanjih mladih atletov. Od vsepovsod se vračajo z medaljami in doseženimi osebnimi rekordi.
Tako je bilo na medobčinskem prvenstvu malega in velikega atletskega pokala na 8. Cometovem teku v Zrečah, na mitingu mladih v mnogoboju v Žalcu, na mednarodnem mitingu mladih v Kranju, na uličnem teku v Celju, na državnem prvenstvu za mladince v Velenju in na raznih drugih tekmovanjih. Julija in avgusta poteka v organizaciji AK Žalec atletska šola za mlade atlete. Udeležuje se je 34 mladih, ki kažejo veliko volje in sposobnosti za uspešne dosežke v atletiki. Več kot 120 mladih atletov v AK Žalec dokazuje, da je to klub mladih, ki že peto leto dela zelo uspešno, tudi v času počitnic. Kot je dejal Adi Vidmajer, štadion tako še zdaleč ne sameva, ampak zelo dobro služi svojemu namenu. Prav tako je tudi prepričan, da je delo z mladimi v Žalcu strokovno, kar se kaže tako v atletiki kot v drugih športih.
DN
Gigant proti Celjskim
mesninam
Skupina celjskih planincev 29. julija letos na Monte Visu (3841 m)
Zaljubljeni v naravo
V Planinskem društvu Celje - Matica že več kot sedemsto članov
Sprostitev v gorski naravi je najbolj naraven in tudi najbolj učinkovit način, da se duhovno in telesno okrepimo; je najbolj koristna in aktivna poraba prostega časa, ki ga preživimo vdružinskem ali prijateljskem krogu. Primerna je tako za najmlajše kot tudi za tiste starejše. Zato je ena temeljnih nalog planinskih društev, da privabijo v svoje vrste čim več ljubiteljev narave, pohodništva, plezanja ... In prav s tem se že več kot 110 let ukvarjajo v Planinskem društvu Olje - Matica.
Z več kot sedemsto člani je največje planinsko društvo v Celju, četrto v Savinjski regiji in tudi eno med večjimi v slovenskem merilu. Aktivni d na različnih področjih, v svojih vrstah imajo osem odsekov: alpinističnega, športno plezalnega, mladinskega, markacijskega, odsek za po-hodništvo in izletništvo (sekcija Šmartno v Rožni dolini in sekcija zavoda za zdravstveno varstvo), vodniškega, odsek za varstvo narave in gospodarsko komisijo.
Osvojen tudi Monte Viso
»Izredno aktiven je mladinski odsek, ki ga vodi Petra Gregore. V njem je starost članov do 26 let, vanj je vključenih približno tristo članov. Najbolj aktivni so v osnovnih šolah (Fran Roš, Ljubečna, Hudinja, IV., I. OŠ). Že peto leto se udeležujemo Tabora mladih planincev v okviru savinjskega meddruštvenega odbora. Eden takšnih bo letos med 13. in 20.
avgustom na Koroškem v dolini Bistre, ki se ga bo udeležilo 60 mladili planincev,« je mladinski odsek na kratko opisala predsednica PD Celje - Matica Manja Rajh, ki je na čelu celjskega društva zamenjala Edvarda Stepišnika.
Načelnik odseka za pohod-ništvo in izletništvo Tone Primožič se že vrsto let trudi, da v društvu navdušuje s pripravo zanimivih planinskih izletov, ki jih imajo dvakrat mesečno: »Pri svojem delu se trudim, da so ti izleti pestri, da ne obiskujemo samo bližnje okolice in hribov v Sloveniji, temveč dostikrat pokukamo tudi čez mejo. Zlasti se mi zdi zanimivo naše zamejstvo, tako da smo bih že ničkoliko-krat na Koroškem, v Italiji in tudi v slovenski Istri. Nekaj izletov imamo tudi v oddaljene kraje Avstrije in Italije.« Pohodi so namenjeni vsem članov društva, nekateri se jih glede na zahtevnost ne udeležujejo, spet drugi so stalni gostje. Njihov zadnji izlet je bil na goro Monte Viso v Italiji. »To je vrh, ki ga boste lahko čez malo manj kot pol leta vsak dan gledali med zimskimi olimpijskimi igrami v Torinu. Podvig je bil uspešen, saj je 24 naših članov uspelo osvojiti vrh,« zaključuje Primožič.
Kruder in Bornšek najuspešnejša
Nadvse dejavni so tudi v športno plezalnem odseku, tako v osnovnošolskih in srednješolskih tekmovanjih kot tudi na državnih prvenstvih, kjer
njihovi člani dosegajo odlične rezultate. »Letos ima kar dvanajst naših tekmovalcev licenco za udeležbo na državnem prvenstvu. Lahko sepoh-valimo, da so trije plezalci z letošnjimi vzponi dosegli kategorizacijo za leto 2006. To so Sašo Ocvirk, Jure Bornšek in Klemen Zupane. Naš odsek ima tudi dva reprezentanta, med starejšimi dečki Jerneja Krudra, med mladinci Jureta Bornška. Slednji tekmuje tudi v članski kategoriji. Letos sta se udeležila mladinskega evropskega pokala na Češkem, kjer sta osvojila 6. oziroma 7. mesto, mesec dni kasneje pa je Kruder v Avstriji zasedel 11. mesto, medtem ko je bil Bornšek 22.« je povedal načelnik športno plezalnega odseka Jernej Gračner. Tekmovalci so se konec maja .udeležili tudi evropskih mladinskih dni v Italiji. Cicibanka Julija Kruder je bila najboljša v svoji kategoriji, zmagala je tako v težavnosti kot tudi v hitrosti. Zelo dobro se je odrezala tudi njena sestra Neža, ki je v kategoriji mlajših deklic osvojila 2. mesto v hitrosti. Celjane čaka Od 25. do 28. avgusta še tekmovanje na Kitajskem. Mladinskega svetovnega prvenstva v športnem plezanju se bosta udeležila Bornšek in Kruder, ki sta se pripravljala v Avstriji-
Alpinisti v Južno Ameriko
V alpinističnem odseku je približno sedemdeset članov, aktivna je približno polovica. So eden redkih alpinističnih odsekov v Sloveniji, ki vsako leto organizirajo alpinistično šolo. Rezultate dosegajo z vzponi, njihov največji dosežek pa je tik pred vrati. Septembra se bodo namreč odpravili na sedemtisočak Daulag-hiri v Himalaji. »Organiziramo tudi tabore, ki jih imamo enkrat mesečno tako doma kot v tujini. Vsak konec tedna smo v hribih. Pretekli mesec smo imeli ledeniški tečaj v Franciji na ledenikih Mont Blanca. Na vrh nas je prišlo 18,« pravi načelnik alpinističnega odseka Rok Dečman. Njihove pod-zvrsti so turno in alpinistično smučanje, ledno in kombinirano plezanje, letni in zimski alpinizem. »V naslednjem letu imamo v načrtu celjsko alpinistično odpravo v Južno Ameriko. Vsako leto organiziramo memorial Jerneja Sin-koviča na Okrešlju,« zaključuje Dečman. Odsekov je seveda še več, a vseh tako kot tudi rezultatov in uspehov pač ni mogoče našteti. »V načrtu imamo tudi izobraževalni center na Frischaufovem domu na Okrešlju. To je postojanka nad slapom Rinka. Tam so idealne razmere za izobraževalni center, kjer se bodo lahko zainteresirani s teorijo in prakso naučili vsega v zvezi s planinstvom v najširšem pomenu. Postavili bomo tudi štiri plezalne smeri,« je poudaril načelnik gospodarske komisije Rok Volfand in dodal, da ves čas sprejemajo tudi nove člane.
JASMINA ŽOHAR Foto: MARTIN ŠKOBERNE
Tudi letos atletska šola
Na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju so izžrebali pare v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakinj. Igralke Celja Celjskih mesnin se bodo pomerile z danskim Vibor-gom.
Prva tekma naj bi bila 1. oktobra na Danskem, a bo najbrž v dvorani Golovec. Viborg je leta 2001 zmagal v evropskem superpokalu, v letih 1994, 1999 in 2004 je bil najboljši v pokalu evropske zveze, dvakrat pa je klonil v finalih lige prvakinj (1997, 2001). Trener Mišo Toplak je priznal: »Nismo imeli sreče. Morda bi nam žreb lahko namenil celo enega ali dva tekmeca, ki bi ga/ju lahko izločili. A bolje Viborg kot denimo Zaporožje. Dekleta so priznala, da se jim vse prehitro odvija. Še pred dvema letoma so sanjala, da bi igrala proti Krimu. Zdaj je pred njimi še en velikan. Za njih bo to kot nastop v NBA. Kasneje pa upam, da bomo imeli več
V pretekli sezoni so spoznale moč Krima, sledi novo nabiranje izkušenj proti še enemu evropskemu velikanu.
sreče pri žrebu nasprotnika v pokalu evropske zve-
cJUTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
ze.« Dveletni pogodbi sta s Celjskimi mesninami podpisali Hrvatica Vanja Raš-ković in Marija Minić iz Srbije in Črne gore, enoletno rojakinja slednje Jelena Radovič, kot zadnja pa štiriletno pogodbo še Belo-rusinja Hana Scipanava. Njen klub Minsk je pristal na višino odškodnine, le celjski klub jo mora še nakazati.
DEAN ŠUSTER
Jeličev tipo in smrtonosna orožje na tleh
Ustrelil, prižgal cigareto in počakal policiste
Ustreljeni Željko Jelič v posel domnevnega morilca pred leti vložil denar, ta pa naj bi ga opeharil - Pogovarjali
smo se z Jeličevim dobrim prijateljem
V sredo dvajset minut do 14. ure je bilo na parkirnem prostoru pred trgovskim centrom Merkur na Hudinji slišati več strelov. Streli so bili usodni za 43-letnega Želj-ka Jeliča iz Celja. Policija o imenih ne govori, zato govori ulica. Strelec naj_ bi bil 35-letni Celjan Danijel O. Še vedno je v 48-urnem pridržanju, nato ga bo zaslišal preiskovalni sodnik, ki bo zanj najverjetneje odredil pripor.
Motivi streljanja in ostale okoliščine šé niso povsem znani, navajajo na policiji, kjer s preiskavo vseh okoliščin še niso končali. Pogovarjali smo se z Jeličevim dobrim in večletnim prijateljem, ki želi biti neimenovan. Še vedno v šoku od včeraj, ko je videl svojega prijatelja mrtvega, pravi: »Vsi, ki smo ga poznali, smo izgubili čudovitega človeka!«
Jelič se je včeraj z domnevnim morilcem srečal v gostinskem lokalu v Merkurju, kjer sta posedela na pijači in se najverjetneje pogovarjala o dolgu. Žéljko naj bi namreč pred štirimi oziroma petimi leti vložil okrog deset milijonov tolarjev v posel Danijela O., iz katerega naj kasneje ne bi bilo nič. Ker je šlo torej za večjo količino denarja, ki bi jo očitno Želj-ku moral vrniti, sta se občasno dobila, da bi se o tem pogovorila. Po nam znanih podatkih Jelič tega denarja ni videl nikoli. Kaj se je pletlo po glavi domnevnega storilca, da se je odločil za tako usodno potezo, ni znano. Kot smo izvedeli, sta se ob pogovoru v gostilni vedla popolnoma normalno, nič . ni kazalo na to, da bi se morebiti vmes sprla. Odšla naj bi skozi vrata, Jelič je sedel v svojega fiat tipa, Danijel O. pa naj bi ta čas stopil do svojega modrega passata ljubljan-
i območja, vzel av-l se približal k Je-ličevemu vozilu. Skozi okno ob so-potnikovem sedežu naj bi ustrelil proti Jeliču. Sprva naj bi v žrtev izstrelil dva strela in po nekajsekundnem premoru iz avtomatske puške izstrelil še dva. Streljal naj bi s kalašnikovko kalibra 7,62. Jelič je bil v trenutku mrtev.
Počakal policiste
Puško je strelec nato odložil na tla, po pripovedovanju nekaterih očividcev naj bi si prižgal cigareto in ob nervozni hoji po parkirišču počakal policiste. Jelič je umrl le nekaj deset metrov stran od svojega doma. Stanoval je v Ulici franko-lovskih žrtev 5À. Trenutno ni bil nikjer zaposlen, nekaj časa pa je pred leti delal za domnevnega morilca, ko pa je začutil, da naj bi ga le-ta
opeharil, so se njune poslovne poti razšle. Denar, ki ga je vložil v posel, je menda Željko želel dobiti nazaj tudi po sodni poti. Ravno zadnje trditve nismo mogli preveriti, saj na celjskem sodišču nismo mogli dobiti ustreznega sogovornika.
»Niti domnevni storilec niti Jelič doslej nista imela opravka s policijo,« so zatrdili policisti.
»Željko je bil izjemno dober prijatelj. Nikoli v življenju si ni prižgal niti jointa niti pil ni. Nikomur ni nikoli storil nič žalega in nikoli ni bil nikomur dolžan. Kadarkoli si potreboval uslugo, je takoj priskočil na pomoč. S policisti ni nikoli prišel navzkriž, kakšen prometni prekršek že, toda nikoli ni storil nobenega kaznivega dejanja. Razočaran je bil, ker denarja ni dobil nazaj,« p opisuje prijatelj, s katerim smo se pogovarjali.
V sredo je bilo pred Merkurjem videti kar nekaj objokanih obrazov njegovih znancev in prijateljev. Sosedje ga opisujejo kot prijaznega, nikoh vsiljivega. Večkrat je v svoji garaži popravljal avtomobile, spremljal pa ga je njegov najboljši prijatelj - pes pasme pitbull, ki pa je bÚ vse prej kot hud. »Zelo ga je razvadil. Prijatelji smo ga zafrkavali, da je to prej mačka kot pes.« Jelič je živel sam, čeprav ima sina, vzgojil pa je tudi otroka svoje nekdanje partnerke in se z njim odlično razumel. Nje govi starši so se v začetku leta iz Celja odselili v Podčetrtek, imel pa je tudi mlajšega brata, ki mu je včasih pomagal pri njegovem delu. »Željko je bil res 'fejst fant',«,s solzami v očeh zaključuje njegov prijatelj.
SIMONA ŠOLINIČ, MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Forenzik pri ogledu umorjenega Željka Jeliča	Truplo umorjenega so odnesli v poznih popoldanskih urah.
Umorjeni Jelič na voznikovem sedežu
CMCelje
OBVESTILO NAROČNIKOM
Pomoč samohranilki
Bralka iz Laškega je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje pol leta, od česar je prve tri mesece prejemala nadomestilo, za ostale mesece pa ji pripada 33 tisoč tolarjev denarne pomoči. Svetovalka na zavodu jo je poučila, da lahko na Centru za socialno delo uveljavlja in prejme razliko do denarne pomoči, saj je samohranilka. Zanima jo, kako se to uredi ter ah lahko uveljavlja to razliko še za tri mesece nazaj.
Direktorica Centra za socialno delo Laško Maksimi-ljana Pihler odgovarja: »Do denarno socialne pomoči so upravičene osebe, ki si sredstev v višini minimalnega dohodka zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati ter so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih. Pravicouveljavljajo na krajevno pristojnem Centru za socialno delo, kjer prejmejo vse informacije o postopku in tudi obrazec - zahtevek (vlogo) za uveljavljanje pravice do denarno socialne pomoči.
Minimalni dohodek za eno-starševsko družino z enim otrokom znaša v letu 2005 75.170,00 SIT. V primeru bralke iz Laškega se pri izračunu upošteva denarna pomoč, ki jo bralka prejema pri Zavodu za zaposlovanje (trenutno 33.899,00 SIT) in preživnina, v kolikor je sporazumno dogovorjena oziroma določena na sodišču. Denarno socialne pomoči ni možno pridobiti za nazaj. Do nje si upravičen z naslednjim mesecem od vložitve zahtevka, pri izračunu pa se upoštevajo neto dohodki zadnjih treh mesecev pred vložitvijo zahtevka.« Pogrešani totemi
Bralka pogreša na Petrolovih servisih na Celjskem velike bencinske cenike, ki
jih je bilo pred odstranitvijo mogoče videti s ceste.
Irena Čebulj, pomočnica direktorja marketinga na sedežu družbe Petrol v Ljubljani odgovarja: »Res je, vsi veliki panoji, tako imenovani totemi, ki stojijo na uvozih v večje bencinske servise, so bili včasih opremljeni tudi s tekočimi maloprodajnimi cenami posamezne vrste goriv, medtem ko danes informacijo o cenah vključujejo samo novejši totemi, ki omogočajo elektronsko spreminjanje cen, starejši pa ne več.
Pri totemih starejšega datuma je cene namreč treba spreminjati ročno. Ker gre v tem primeru za nevarno delo na višini, ki ga naši prodajalci ne morejo in ne smejo opravljati, je Petrol moral v ta namen vsakih 14 dni angažirati za to usposobljenega zunanjega izvajalca in v nekaj urah poskrbeti za zamenjavo cèn na vseh svojih bencinskih servisih. Takšen poseg pa je logistično zelo zahteven, hkrati pa tudi izjemno drag in predstavlja strošek, ki ga večina bencinskih servisov ne prenese. Glede na to, da je totem namenjen predvsem označevanju bencinskega servisa ter njegovi večji prepoznavnosti in torej nima funkcije cenika, smo se tam, kjer ni mogoče elektronsko ažuriranje cen, njihovemu izpostavljanju odpovedali. Maloprodajne cene so v zadnjem letu dni tako navedene samo na sodobnih elektronskih totemih, s katerimi so opremljeni novejši servisi, na servisih starejšega datuma pa so cene goriv razvidne iz točilnih agregatov.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrniti, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Okrivili »Cigane«
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je v sredo na ministra za no-tranje zadeve Dragutina Mateja naslovila pisno vprašanje glede kraje nafte na našem območju, kot so zapisali v izjavi za javnost »... s strani Ciganov«, r Ministra za notranje zade-: ve zato Zmago Jelinčič Plemeniti sprašuje, zakaj celj-
ska policija: » .. na gradbišču novega Tuševega kompleksa nasproti Cinkarne v okviru svojih pooblastil ne izvaja akcij, s katerimi bi v prvi vrsti preprečevala kazniva dejanja kraje, v kolikor pa je kraja že izvršena, pa vsaj ustrezno kaznovala storilce.« Kot v poslanski skupini SNS še navajajo, naj bi okoliški prebivalci policiste večkrat
klicali zaradi tatvin, sprejemljivega odgovora pa niso dobili. Na ministrstvu so nam povedali, da odgovor na omenjeno poslansko vprašanje še pripravljajo. Na policijski upravi Celje pa so nam povedali, da kakršne koli zahteve z ministrstva o pojasni-tvi omenjenih zadev, ki se nanašajo na preiskave tovrstnih kaznivih dejanj, niso prejeli. Dodali pa so, da so doslej za gradbišče v Kidričevi ulici, ki je bilo odprto letos junija, obravnavali dve prijavi o vlomu oziroma tatvini goriva iz delovnih strojev. Storilcev še niso odkrili. SŠ
Gasilske intervencije
V torek ob 4.49 uri se je iz zaenkrat neznanega vzroka vnel motorni, potniški vlak nà železniški postaji v Stranju. Požar sta nemudoma pričela gasiti strojevodja in sprevodnik, dokončno pa so požar pogasili gasilci PGD Šmarje in PGD Stranje. V sredo ob 20.44 uri pa se je podrl strop hleva v velikosti 10 X 5 m v Seno-vici in pod sabo podkopal 15 govedi. Gasilcem iz PGD Steklarne iz Rogaške Slatine in PGD Šmarje pri Jelšah je uspelo izpod ruševin rešiti večino govedi.
www.radiocelje.com
Drzna trojica
Celjski kriminalisti so zaradi drzne tatvine ovadili tri osebe. V prvem primeru gre za 25-letnega moškega iz okolice Celja, ki je v ponedeljek zjutraj na Bežigrajski cesti kolesarki s krmila kolesa strgal žensko torbico. Moškega je ustavil varnostnik, ki je stekel za njim, a je neznanec pobegnil. Kasneje so ga policisti na podlagi opisa izsledili. Istega dne v popoldanskih urah pa so prijeli še 24-letno Celjanko in 27-let-nega moškega iz okolice Polzele. Omenjena naj bi v Jurčičevi ulici v Celju okradla starejšo Celjanko.
nkomat z nameščenima obema ploščama oziroma napravo za prikrito branje bančnih
____tic (desno pokončno ob monitorju) in napravo za snemanje tipkovnice na bankomatu
(vzdolžno nad monitoijem)	Bankomat po odstranitvi obeh naprav
Spet napad na bankomate!
Že pred časom smo obširno pisali o zlorabah bančnih avtomatov, ki so se pojavljale tudi na celjskem območju. V začetku tedna pa se je na Celjskem pojavil nov tovrstni primer, tokrat na bankomatu na Frankolo-vem.
I Na njem so opazili tako imenovano skimming napravo s kamero. Gre za naprave, ki omogočajo, da storil-
ci posnamejo PIN-kodo lastnika kartice in kopirajo oziroma posnamejo magnetni zapis z vložene kartice. V primeru na Frankolovem je bila skimming naprava nameščena na odprtino, ki; je namenjena vstavitvi bančne kartice, mini kamera pa je bila na zaslonu bankomata. Ob tem policija opozarja na povečano previdnost, če občani opazijo kakšen sumljiv
predmet, ki je nameščen na bančnem avtomatu, naj to tudi prijavijo.
Že juhja so pri Bankartu opozarjali na ovire, nameščene na reži za kartice, ki lete ne more vrniti imetniku. V tem primeru uporabnik ne sme odtipkati PIN-številke niti če je na bančnem avtomatu prilepljeno tovrstno navodilo oziroma to predlaga oseba, ki se nahaja v bližini in
se običajno predstavlja za bančnega delavca. PIN-števil-ko se vnaša le takrat, ko se na ekranu bančnega .avtomata pojavi ustrezno navodilo. Uporabnike zato pri Bankartu naprošajo, da v kolikor jim bančni avtomat kartice ne vrne, o dogodku nemudoma obvestijo avtorizacijski center Bankaita na telefonsko številko 01 583 4183 ali matično banko.
velike in
male šolarje!
(((♦0801750)
Informacije z izračuni na www.nkbm.si
Št. 62 -19. avgust 2005 -
NtKC
-»< Last Minute Center '
'7MfiElw.«OOslt
29.8., 5., 12.9.- App. Pink h
28.8. - Hotel Dalmacija : ?dnl, polpenzion
•ÍMLiBv§0<?.qOOstt 8., 28.10.- Hotel 3*, 8 dni, polpenzion, avtobus
•... pojilu 1
fJjL ^ J0k Gosposka ulica 7,3000 Celje
sSJUQer S tei-=«*ž°°336[
počitnice v Tuniziji - Djerba - SUPER CENE
Vrhunski hoteli 3*. polpenzion, 7 dni. avgusta in septembra že od 69.900 sit dalje/osebo 4*, polpenzion, 7 dni, avgusta in septembra že od 99.900 sit dalje/osebo 5*, polpenzion, 7 dni, avgusta in septembra že od 109.900 sit dalje/osebo Možnost plačila tudi na kredit do 3 let. Izkoristite edinstveno priložnost in nas pokličite.
MMWIWI»!^
o&O Izletnikova TURJATIČNA AÇCJ-ICUA
Ï17\ Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 H 3r—1 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
GARDALAND 20. in 27.8., ter GARD&S.AK3 brez gneče v torek 30.8. -9.500 SIT/os, ODHODI ZAGOTOVLJENI! O nakupovanje na največji tržnici v BiH -
tržnica ARIZONA 27.8.6.100 SIT/os - odhod tudi iz Velenja C» MIRAMARE, GRADEŽ bi OGLEJ 3.9. C> PROGRAMA ZA NAŠE NAJMLAJŠE: STYRASSIC PARK • park dinozavrov 3.9. in PRAVMSČSÍ A.
na avstrijskem Koroškem 10.9. i POLETJE na GROSSGLOCKNER JU 20.8. samo 6.900 SfT/os - odhod zagotovljen!
©■ PSSTiSÍSiU < (od Porta do Lizbone) 22.-28.10. ^ BERLIN, DRESDEN in POTSDAM 15.-18.9.	T 5 24.-25.9. in 22,- .
23.10. POLETJE 2005 • ugodna ponudba letovanji
NOVA PRENOVEUENA TURISTIČNA AGENCJA ILIRIKA V CEUU!
Ilirika turizem, Celje, Cankarjeva 1 (nasproti kina Metropol) tel.: O3/492 42 00
HOTEL KOMODOU'
LETALO 59.900
+TAKSÍ
iu!01 46.900
IPAN HOTELŠIPAN*"
bÛS°l' 49.900
"	+TAKSA
LETALO 75.700
HOTEL ODISEJ"
27. S., 3.9. 7» POL
70.900,
KORČULA -ODKLOP POČITNICE
27.8. 7* POLNI PENZION
Cena že od
51.500 >
ZAKLJUČEK POLETJA -DALMATINSKA FEŠTA -OD BUDVE 00 SARAJEVA
17.9.
Izlet poln presenečenj, zabave, odlične hrane, dobre glasbe in drobnih pazomosti
89.000
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 J ŠEMPETER 03 70 31 960 | VRHNIKA 01 75 06 170 *
Tujce oblegajo kot muhe
TURČIJA
i iz Ljubjjane,
brezplačno parkiranje	—/a,1»- #» ^^M
28.8/7D/POL 91.800	V £ DUN V. t IV.
ŠPANIJA, Mallorca	^^ ^ *
4* hotel, polet letala iz Ljubljane,	Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40 brezplačno parkiranje
25.877D/POL 113.900	».Hd- V«
SOLARIS PRI ŠIBENIKU	MAKARSKA RIVIERA
3* hoteli, brezplačno za 1-2	3* Pav«, sončnik in ležalnik na plaži,
otroka do 12 let	otrok do 12 let 50% popusta
10.9--24.9y2D/POL 13.990	20.8--10.9y7D/NZ 34.930
Soníkov klub na KRFU	TUNIZIJA
2*/3* Oasis, cena velja za dve osebi. 3* B Fell, polet letala iz tjubljane,
doplaSlo za klub 14.900 SIT/osebo	brezpla&io parkiranje
29.8.. 12.9J10D/NZ 69.900	27.877D/POL 86.900
poglej in odpotuj!
RABAC	TOSKANA
otroka do 7. leta	slovensko vodenje
27.8.-3.9y3D/POL 16.470 30.9y3D/2POL
GRČIJA Rodos	DJERBA
2* Blue Waves, letalo iz Ljubljane,	3* Djerba Haroun, letalo iz
Brezplačno parkiranje	tjubljane
83.900	22.29.8-/7D/POL od 89.900
danes zamenjali bogati domači industrialci. Kalkuta se lahko pohvali z najbolj razvito kulturo in šolstvom. A kljub vsemu samo za določene sloje prebivalstva. Glavna ovira za odpravo revščine je vsekakor kastna razslojenost. Kasta ali družbeni razred je posamezniku določen že z rojstvom. In iz nizkih kast, ki jih imenujejo tudi nečiste, je nemogoče napredovati višje. Na primer ha ljudi iz vrha družbene lestvice ne sme pasti niti senca človeka z dna družbene lestvice. Uradna vlada je kastni sistem že zdavnaj prepovedala, a je tradicija zelo globoko zakoreninjena v domačinih. Zanimivo dejstvo je, da v indijski zvezni državi Zahodna Bengalija, katere glavno mesto je Kalkuta, vlada izvoljena komunistična stranka.
Kaos
Zahodnjaku lahko mesto deluje kot en sam kaos. Nepregledna množica avtomobilov, razmajanih avtobusov, pešcev, ki nepredvidljivo švigajo prek ceste, rikše in smog ustvarjajo neprestan hrup in smrad. Nad mestom se večino časa dviga motni pokrov, ki je posledica ogromnega onesnaževanja, skozi katerega močno sonce nikoli povsem ne posveti. Mirno
lahko gledaš v svetlo kroglo na nebu, ki se skriva za slojem hlapov, prahu in dima. Menda ima kar 53 odstotkov prebivalcev pljučna obolenja.
Kljub vsemu temu ali pa tudi zaradi teh dejavnikov je mesto turistična destinacija mnogih tujcev. Glavna dejavnost velike večine obiskovalcev je skoraj izključno prostovoljno delo v eni od mnogih dobrodelnih organizacij. Najbolj je na. udaru ustanova matere Tereze, kar mnogim prinese dodatne točke pri iskanju službe doma. Mnogokrat je žal tako, da je dobrodelnost tudi sredstvo za druge osebne koristi.
Zasebnosti ni
Na tržnicah ali ulici ali parkih tujec težko najde miren kotiček, tudi samo za trenutek. To je teoretično nemogoče. Takoj, ko kje sedeš, te obkolijo, včasih zares kot muhe, domačini in te neprestano sprašujejo ista vprašanja. Od kje si, kakšna je tvoja družina, koliko otrok imaš, katere vere si... Želijo se fotografirati s teboj, še raje z žensko sopotnico, kot da bi zamenjali vloge domačinov in turistov. Indijci nasploh ne občutijo potrebe po neki varnostni razdalji. Lahko samo bolščijo v tebe in ti takorekoč
—
Kalkuta. Velemesto, najbolj poznano pod imenom Mesto radosti, predstavlja vsakemu zahodnjaku sinonim revščine in bede. Dejansko je to mesto stotih obrazov. 1\i zares lahko na enem mestu vidiš ves blišč in bedo današnjega sveta. Reveži, ki neprestano prihajajo s podeželja v upanju za zaslužkom, večinoma pristanejo v enem od premnogih kartonastih naseljih kot brezdomci, pohabljenci, pocestni otroci, umazani in razcapani. A to je le ena slika šestnajstmilijonske-ga mesta. Na drugi strani se na širokih avenijah šopirijo trgovine vseh svetovnih znamk, gradijo poslovne stolpnice in sprehajajo mondeni Indijci z obveznimi mobilnimi telefoni.
Mesto je nastalo pod Britanci, ki so si v delti Gangesa postavili postojanko, iz katere so izvažali dobesedno naropane velikanske količine najrazličnejšega blaga. Kasneje seje razvilo v glavno mesto Britanske Indije. Kolonialisti so si poskušali tu zgraditi nekakšno kopijo rodne Anglije, palače, katedrale, velikanske vile petične-žev in plantažnikov, ki so jih
dihajo za ovratnik. Brez vsakršne zadrege. Zato se moraš tudi na ulici naučiti njihovega ritma hoje, da se neprestano ne zaletavaš v mimoidoče, čeprav imaš na začetku občutek, da se zaletavajo oni.
V Kalkuti je veliko kristjanov, ki pripadajo najrazličnejšim krščanskim ločinam. Krščanstvo je med mnogimi domačini priljubljeno, saj ne priznava kastnega sistema in reši mnoge začaranega kroga raz-slojevanja. V času božiča je vzdušje podobno našemu, seveda s tropskim priokusom. Smrekice so samo plastične in celo našemljeni božiček se znajde na ulici. Najlepše pa so jaslice, ki jih pred cerkvami napravijo v naravni velikosti in do najmanjše podrobnosti. In tako daleč od doma je prav prijetno doživljati domačne trenutke, čeprav na eksotičen način.
ROMAN KOGOVŠEK
Brad Pitt
Angelina Jolie
Gospod
in
gospa
Smith
FANTASYJEVA PREMIERA V KOLOSEJU, TOREK, 23.8. OB 20.30 VSTOPNICE TUDI V PRODAJI! OHLAJENA CENA VSTOPNICE: 500 SIT
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, S.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev - Bežimo, tecimo, Cigani/Slovenci gredo!, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00Šport.da-nes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Hit lista Radia Celje, 20.00 Javljanja iz tekme CMC Publikum - Ptujska Drava, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler - Janez Škof, 24.00 SNOP - skupni jočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-lije-(Radio Ptuj)
fS.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-foskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack ipot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred Mikrofonom - Ina Trebičnik Knez, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbefli veter, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci před mikrofonom - Ina Trebičnik Knez, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Pomočila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, •10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12 00 Novice, 12 15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14 00 sRegijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi iaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 1700 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Alpski val) :
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika ŘaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 P5-ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Poletne asociacije, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Vstiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz - Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Alpski val)
TJ
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5,50 PoročiIo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-sroskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Naj planinski dom, ib.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, |3.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske |iovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, §6.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop ivek- Domen Kumer, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije {Studio D)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30. Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni iiočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Studio D)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00'Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbor melodije popoldneva; 15.00 šport danes, 15.30. Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 17.45 Jack pot, .18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih Radia Celje -lestvica, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin)
Velike skrivnosti v
Radio na svinjskem sejmu
Sredin svinjski sejem postaja vse bolj obiskan, minulo sredo pa smo se po tem, ko smo podelili poletno osvežitev v okviru akcije Stop! Radio Celje za vami pelje, tja odpravili tudi mi. Tonska tehnika Aljoša Bon-čina in Bojan Pišek sta poskrbela za to, da ste lahko pogovore Maje Gorjup slišali poslušalci Radia Celje. Med drugim smo na sejmu srečali tudi gospo Goršek, ki nam je zaupala, da je do 11. ure prodala ves kruh, ki ga je pripravila za tisti dan.
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
SOBOTA, 20. AVGUSTA, OB 20.00: ŠPORTNA SOBOTA
NOGOMETAŠI CMC PUBLIKUMA S PTUJSKO DRAVO
Nogometaši CMC Publikuma si po štirih odigranih krogih v prvi slovenski ligi delijo 5. do 8. mesto, saj so na obeh gostovanjih izgubili, doma pa enkrat igrali neodločeno in zmagali. V soboto bodo v Areni Petrol v 5. krogu 1. SNL pričakali ptujsko Dravo. Tekma'se bo začela ob 20. uri, o njenem poteku pa vas bo preko naših radijskih valov obveščal Dean Šuster.
SREDA, 24. AVGUSTA, OB 18.00: POP ČVEK
ČVEK Z DOMNOM KUMROM
Z absolutno večino, dvanajstimi točkami, med gledalci v portoroškem Avditoriju in telefonskem glasovanju med gledalci prenosa finala na Net TV je Domen Kumer osvojil prvo mesto in tako postal osemindvajseti zmagovalec tradicionalnih Melodij morja in sonca. Pesem Do Portoroža kljub temu, da se še vedno veliko govori o spornem avtorstvu skladbe, postaja vedno večji hit. Je pa pozornost na MMS-u vzbudil tudi z dobrodelno podelitvijo glavne nagrade. O zmagi na MMS-u, pa tudi o drugih aktivnostih Domna Kumra, bomo govorili v tokratni oddaji Pop čvek. S svojimi vprašanji boste lahko sodelovali tudi poslušalci.
ifnww.racSEOceije.com
notranjosti naprav
Namigi, ki vam jih natrosimo, vam pomagajo, da lažje ugotovite, kateri malček, ki je zdaj že toliko star, da dela na Radiu Celje, je na sliki. Številni ste pravilno ugotovili, da smo minuli teden objavili fotografijo iz otroških let Mitje Umnika mlajšega, med pravilnimi odgovori pa smo izžrebali Miro Kovač iz Šentjurja, ki jo nagrada Novega tednika in Radia Celje že čaka v našem oglasnem oddelku. . Tudi tokrat vam predstavljamo tonskega tehnika, ki je med počitnicami večkrat na programu, med šolskim letom pa študira v Mariboru, zato nam dela družbo predvsem ob sobotah in nedeljah. Njegovo aktualno fotografijo ob številnih »gumbkih« mešalne mize boste našli tudj na spletni strani www.radio-celje.com.
Ni čudno, da je naš vedno dobro razpoloženi tonski
mojster sedel za mešalno mizo, saj je bil že kot otrok predvsem radoveden in je hotel vedeti skoraj vse, predvsem kako kaj deluje ... »Bil sem tudi >ustvarjalen<, predvsem za sestavljanje raznih stvari, kot so igrače in modelčki ... Kasneje pa tudi radoveden.
kaj se skriva v notranjosti naprav. Tako da sem marsikdaj kaj razstavil in potem tako tudi pustil. Sem pa te dele prihranil za kaj drugega,« pravi naš mojster, ki ima rad tudi živali.
Na sliki je naš sodelavec malo potolčen, ker je bil pač živahen otrok. Tonski tehnik, ki mu je najbolj zabavno, kadar dela z Anito ali Jožico, ker delata na srednji šoli in lahko obuja čas na srednješolsko guljenje klopi, pravi, da je bil kot otrok tudi precej trmast, še posebej ko je šlo za delitev pravice ali njegov prav.
Kdo je torej malček? Odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado naše medijske hiše.
TUJA LESTVICA
1.	INCOMPLETE-BACKSTREET
BOYS	(6)
2.	CRAZY CHICK-CHARLOTTE CHURCH	(1)
3.	ONLY WORDS I KNOW-BLUE (2)
4.	YOU'RE BEAUTIFUL - JAMES BLUNT	(3)
5.	THIS IS HOW A HEART BREAKS -ROB THOMAS	(4)
6.	SH0T0FIAUGHTER-SUGARRAY (3)
7.	BEHIND THIS HAZa EYES-
KELLY CLARKS0N	(5)
8.	DON'T CHA-THE PUSSYCAT DOtlS FEAT. BUSTA RHYME (4)
9.	ROCYA BODY-M.V.P.	(1)
10.	LOSE CONTROL-MISSY ELLIOTT FEAT. CIARA 6 FAT MAN SCOOP (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	KO POLETJE ZADIŠI - MONIKA PUČEU	(4)
2.	ČAS - DAN D (KISSIK REMIX) (6)
3.	SVE0VEG0DINE-MI2	(6)
4.	LUNA - SAŠA LENDER0	(1)
5.	TO JE PRAVA NOČ - REBEKA
VSE IN ŠE MALO VEČ-ZEUS
). VSE IN ŠE I 0. VROČE JE
I Tuševi dvojčki in trojčki * *
V družbi Engrotuš smo tudi letos izvedli dobrodelno akcijo "Tuševi dvojčki in trojčki". Skupaj s podjetjem Procter & Gamble smo 20 slovenskim družinam podelili pleničke Pampers. Mladim mamicam in očkom smo podarili kar polletno zalogo pleničk in tako poskrbeli za suhe ritke 42 malčkov. 20 slovenskih družin, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki ali trojčki, smo izbrali s pomočjo desetih območnih bolnišnic: Celje, Izola, Jesenice, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Slovenj Gradec in Trbovlje. Iz vsake pa smo obdarili tisti dve družini, katerih dvojčki oziroma trojčki so tam zadnji prijokali na svet. Med izbranimi je bilo 18 družin z dvojčki in le dve družini v katerih so starše razveselili kar trije dojenčki, obojim pa so na svet pomagali v Splošni bolnišnici Maribor. Nekaj družin z malimi sončeci smo tudi obiskali, med drugim tudi družino Gal iz Zagrada pri Celju, in veseli ugotovili, da jim bo naša pomoč prišla še kako prav.
Poletni sprehod po Planetu
Filmska premiera: "Herbie: s polnim gasom"
Pa smo se odpeljali. S polnim gasom. Na premiero v Planet Tuš. V družbi Savinjskih hroščarjev, avto hiše A2S in distribucije CENEX smo v sredo, 10. avgusta preživeli v Planetu TUŠ zelo lep večer.
Vse skupaj se je začelo na terasi Planeta TUŠ, ko so se s svojimi avtomobili predstavili »Hroščarji« iz Savinjske, organizirane pa so bile tudi igre, v katerih so se obiskovalci lahko potegovali za lepe filmske nagrade. In nato je sledil film. Odlična komedija, ki zadovolji vse okuse.
Po filmu pa je sledilo še presenečenje. Dobra glasba in odlična torta v obliki Herbija sta poskrbela, da je bil večer popoln.
Tuškove filmske matineje:
Tisko
V kinematografih Planeta TUŠ so sobotni dopoldnevi namenjeni otrokom. Takrat so na sporedu Tuškove matineje. Gre za risanke ali družinske filme, ki si jih lahko otroci in njihovi veliki spremljevalci ogledajo za samo 600 SIT.
Vstop za enega spremljevalca je brezplačen. Vsi otroci pa prejmejo še malo pokovko ter drobno presenečenje Planeta TUŠ. Tokrat vas vabimo, da si z nami ogledate v slovenščino sinhronizirani film Peter Pan. Na sporedu bo v soboto, 20. avgusta, ob 10. uri. Pridite in preživite sobotni dopoldan v naši družbi.
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom.
V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil.
Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
AČA SE BITI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA!
mm

-Casino Faraon Celie. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - -Foto Rizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve - Uokviranie - steklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2,3000 Celje. Tel.: 03 544 25 35 -10% popust -Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit
-	Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sH (popust ne velja pri
nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze34,Liboje -10%popust
-	lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) -Marqué Alenka. Centerza nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust
- Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust
-	Mlekarna Celeia. prodajalna Goiida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod-
nje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p„ Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke -Palmers. Gosposka ul. 30.3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur. Rogaška cesta 19.3240 Šmarje pri Jelšah - do 35% popusta ob nakupu letnih pnevmatik
-	Optika Salobir. Leveč 38a. 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v
-Simerd.0-0- Ipavčeva ulica 22.3000 Celje. P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Slada, d.o.o.. Plinamiška 4.3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 49047 70, GSM 051626 793 -10% popust
...... ~ •'• y. 03120 50 60-10% popust
B. Vel. Pirešica 27h - 5% popust na delo (brez materiala)
-	Timeout (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust
- Top-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust -Witbov Scotch& Soda. Planet Tuš Celje. Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust _-Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10%popust - Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33(250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26.
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min)
Osebna naročila: 041 519 265
tivne nadgradnje poletne obleke ... Rdeče, modre, zelene ali pisane kroglice predstavljajo efektno osvežitev že malo izpetega poletnega oblačila ... Lesene, plastične ali - iz kamna!
Pa smo pri drugi modni temi, ki kot nakit krasi obleke ali golo kožo predstavnic nežnega spola. Kamen ni negibna in mrtva stvar, kot nekateri napačno menijo, temveč simbol večnega, statičnega življenja. Kakorkoli - kamen je bil že od kamene dobe dalje
Ariele - z biseri ali kamenjem
velik izziv oblikovalcem nakita. 1\idi letošnji, trendi ga, obdelanega na vse mogoče načine, vključujejo v aktualno celostno podobo. Ste na počitnicah kje ob morju ali rečnem nabrežju nabrali pest lepo oblikovanih kamenčkov? Vam ostaja še kakšen prosti dan in bi ga želeli izkoristiti kreativno? Pobarvajte jih in -če ne znate ah ne želite narediti kamnitega nakita - z njimi napolnite dekorativno stekleno posodo ah pa okrasite .okensko poličko ...
Biser. Kamen. Dve besedi, pa toliko asociacij, zgodb, mitov... Ne glede na to, ali naj bi biser nastal iz lune, vode ali pa je najden v školjki, predstavlja simbol ustvarjalne ženskosti.
Pri Grkih je bil simbol ljubezni in zakona, krasil je grobove egipčanskih kraljev v času Kleopatre. Biser je čist -ne glede na dejstvo, da je nastal v blatni vodi ali v robati školjki. Po legendi, ki jo je prevzel perzijski pesnik v 13. stoletju, je biser deževna kaplja, ki je z neba priletela v školjko prav v trenutku, ko se je ta dvignila na morsko gladino. Z morskimi biseri se je kitila tudi pravljična Ariela - tudi potem, ko ni bila več morska deklica. Ko je postala ženska, je sicer izgubila glas, bisere pa je lahko obdržala. Res poetično, vendar je biser kot dragocena redkost v modnem svetu - preteklost.
Nobena ženska, ki ima v glavi vse »pospravljeno«, se seveda ne bi branila umetelno izdelane biserne ogrlice, ki v družinski skrinjici z nakitom prehaja iz roda v rod, vendar trendi vse pogosteje navijajo tudi za bisere, ki so od pravih povzeli le barvo in
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK obhko. Ah zgolj slednje. Zato - ne le, da bi bilo v počitniškem času povsem nepri-
merno dregati v vaše morebitne frustracije, ker v domačem sefu nimate vsaj nekaj nizov pristnih biserov, tudi nobene potrebe ni zanje. Ker so biserne ogrlice danes vse prej kot biserne in vse prej kot diskretno objemajo nežne ženske vratove. Nekaj dolgih nizov je lahko ne le v vlogi nakita, temveč celo dekora-
/
Petek, 19. avgust: Ne glede na to, da nastopi polna Luna, bo dan veliko bolj prijazen od včerajšnjega. Energije se bodo sprostile, zato lahko na vseh področjih naredimo veliko. Sicer ni priporočljiva prenagljenost, zato ne smemo prehitevati dogodkov, ne z besedami in ne z dejanji. Delovati moramo mirno in preudarno.
Sobota, 20. avgust: Luna kmalu po polnoči prestopi v Ribo. Čutih bomo porast ustvarjalne energije, imeli bomo tudi izostren čut za umetnost in modo. Čutila bodo izpostavljena. V popoldanskih ali večernih urah je pričakovati kakšno lepo presenečenje. Odnosi različnih generacij bodo izredno zanimivi, harmonični.
Nedelja, 21. avgust: Monotonost in dolgočasje nas bo obremenjevalo, nasprotno od tega bomo želeli biti ustvarjalni in kreativni. Veliko snergije bomo pripravljeni vlagati v ljudi, ki smo jih zadnje čase zanemarjali. Zaupa-
nje in iskrenost nam bosta v teh dneh velikega pomena. Pozitivno za izboljšanje medsebojnih ali ljubezenskih odnosov.
Ponedeljek, 22. avgust: Teden se bo začel z Luno v prodornem Ovnu, zato bomo bojeviti in prodorni. Želeli bomo dominirati in vladati. Uporabljali bomo energijo, ki se bo porajala z vso svojo močjo. V dopoldanskem časuje izredno ugodno, da sklepamo dogovore in urejujemo poslovne zadeve.
Tojek, 23. avgust: Višek energije bomo morali usmerjati zelo konstruktivno. Do sebe bomo nepopustljivi in zahtevni, ravno takšen odnos pa bomo imeli tudi do ostalih ljudi. Zaradi tega lahko naletimo na odpor. Priporočljivo je, da se tokrat zazremo v čustva in občutja drugih ljudi. Naučiti se bomo morali tudi poslušati.
Sreda, 24. avgust: V jutranjih urah prestopi Luna v znamenje bika, kjer bo ostala vse
do petka. Občutljivo bo področje grla, pomembne pa besede. Cel dan bomo nepopustljivi in brezkompromisni. Nujno potrebno je, da upoštevamo tudi druge ljudi. Za osebna in ljubezenska razmerja velja, da bodo v tem času izpostavljene zmešnjave.
Četrtek, 25. avgust: Dan bo stresen, razum bo sprt s čustvi, reagirah bomo preobčutljivo. Višek energije je potrebno sproščati z delom in v popoldanskih urah s športom. Izogibati pa se je potrebno napadalnosti in psihičnim pritiskom. Kvadrat Lune in Neptuna lahko v določenih trenutkih povzroči lenobno razpoloženje.
Astrologinja GORDANA
Po limuzini touring
Po letošnji predstavitvi limuzine serije 3 nemški BMW predstavlja še karavansko izvedenko po imenu touring.
Prvič se je touring serije 3 na trgih pojavil leta 1987 in našel veliko kupcev, toliko, da ob vsaki menjavi serije mislijo tudi na to karoserijsko izvedenko. V primerjavi s prejšnjim touringom serije 3 je sedanji nekaj daljši, tudi širši in višji, ima pa za povrh
še 35 milimetrov daljšo me-dosno razdaljo. Pri podvozju ni bistvenih razlik, je pa zadnja prema nekoliko prilagojena karavanskemu zadku, kar je seveda razumljivo. Večje dimenzije so prinesle tudi nekaj večji prtljažnik, ki pa še vedno ni kaj izjemnega. Tako v osnovni postavitvi ponuja 460 litrov volumna, kar je 25 litrov več kot doslej. Prtljažnik je mogoče s podiranjem zadnje se-
dežne klopi razširiti na 1.385 litrov.
Motorjev je pet, vsi so znani že iz limuzinske variante serije 3. Trije bencinski ponujajo od najmanj 150 do največ 258 KM, dva dizelska pa razvijata bodisi 163 bodisi 231 KM. Kot vse kaže, se bo novi touring serije 3 pri nas pojavil septembra in tedaj bodo znane tudi maloprodajne cene; utegne pa se zgoditi, da bo touring malenkost dražji od limuzine.
BMW touring serije 3
I0DA 1.9TDI 19.800 SIT I UNIVERZALNI že od 22.200 naprej
SERVO VOLANSKE ČRPALKE IZPUŠNI SISTEMI DO 31.8.2005
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.qvtodeliregnenier.si
V zadnjem času se zlasti v srbskem tisku pojavljajo napovedi, da naj bi v kra-gujevški Zastavi začeli izdelovati fiat punta.
Kragujevška tovarna je v zadnjih letih predvsem životarila, saj je tam zaposlenih še skoraj osem tisoč delavcev. Ti so lani po približnih podatkih naredili nekaj več kot 13 tisoč vozil, predvsem flo-ride in yuge, in to zvečinoma za domači trg. Zastava itali-
janskemu Fiatu iz prejšnjim časov dolguje še 11,5 milijo-] na evrov, za morebitni zagon proizvodnje punta pa bi potrebovali dodatnih 15 milijonov evrov, ki pa jih seveda nimajo. Srbski gospodarski minister je pred časom dejal, da je pogodba o novem sodelovanju med Zastavo in Fiatom tik pred podpisom, vendar je bolj ali manj očitno, da punti še precej časa ne bodo nastajali v Kragujevcu.
Nova škoda octavia RS
Avtomobilski salon v Frankfurtu je tako rekoč pred vrati, zato tovarne že objavljajo posamezne informacije o novih avtomobilih oziroma modelih.
Tako bo češka Škoda v nemško mesto pripeljala novo octavio RS, torej dirkaško izvedenko tega dokaj uspešnega vozila. Za pogon limuzinske oziroma karavanske variante bo skrbel 2,0-litrski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva in z 200 KM ter navorom 280 Nm med 1.800 in 5.000 vrtljaji v minuti. Po tovarniških podatkih bo octavia RS do 100 km/ h pospešila v 7,3 sekunde (limuzina), najvišja hitrost bo 240 km/h, medtem ko bo karavanska varianta malenkost počasnejša. Avto bo naprodaj v treh barvah, posebej ekskluzivni pa bosta race blue in sprint yelow.
Lancia z novimi modeli
Italijanski Fiat se skupaj z drugimi tovarnami, ki so njegov sestavni del -Lancia, Alfa Romeo, Ma-serati, Ferrari ipd. - trudi, da bi zlezel iz dolgotrajne krize. Zato naj bi kmalu predstavili vrsto novih avtomobilov.
O novem puntu oziroma puntu grande, ki na trge pripelje septembra, smo že pisali, sedaj je očitno, da pritiska na plin tudi Lancia. Tako naj bi se sredi leta 2006 na trge pripeljal športni terenec, pri čemer je zanimivo, da bo šlo za sodelovanje z japonskim Suzukijem. Oživili bodo tudi nekdaj zelo uspešno delto, tokrat bo šlo za tretjo generacijo. Osnovo naj bi ponudil novi stilo. Leta 2007 naj bi na trge pripeljala tudi lancia fulvia, nekdaj zelo uspešni kupe. Fulvia je bila kot študija prikazana na frankfurtském avtomobilskem salo-, nu leta 2003. Vsekakor bo; Lancia vse te avtomobile potrebovala, saj je znotraj' koncema najmanjša tovarna. Leta 2004 so namreč na-' redili vsega 103 tisoč avtomobilov, kar je bilo 5,5 odstotka vse Fiatove produkcije. Kar 81 odstotkov vseh vozil so prodali v Italiji.
Honda je tudi pri nas začela ponujati še eno varianto uspešnega jazza.
Tokrat gre za izvedenko sport (na sliki), pri čemer je motor enak (1,4 in 83 KM), veliko novega pa je pri opremi. Tako je vozilo opremljeno s 15-palčnimi litimi platišči, športnimi odbijači, dodatnimi zatemnjenimi stekli, volan je oblečen v usnje, sedeži so športni... V trgovinah je jazz sport na voljo za 3,34 milijona tolarjev.
Konec leta peugeot 407 coupe
Peugeot 406 coupe je dokaj uspešen avtomobil, sedaj tovarna že pripravlja predstavitev kupejevske izvedenke peugeota 407.
Avto bo kljub enaki medosni razdalji za skoraj 14 centimetrov daljši od limuzine, pa seveda sedem centimetrov nižji. Peugeot coupe 407 ni delo Pininfarine, tako kot je bil predhodnik, pač pa so ga narisali v tovarniškem oblikovalskem studiu. Na trge naj bi se pripeljal konec leta, med drugimi pa ga bo poganjal tudi V6 dizelski motor, ki ponuja 204 KM in ima 440 Nm navora. Serijsko naj bi bil opremljen kar s sedmimi zračnimi varnostnimi blazinami, pri dizelskem motorju pa bo serijsko vgrajen tudi filter trdnih delcev.
Tel.: 03/746 61 34 Fax: 03/746 6t 03
Najmočnejši colt je CZT
Mitsubishi že nekaj časa prodaja dokaj novega colta, zdaj pa tudi pri nas ponuja najmočnejšo varianto trivratnega colta z oznako CZT.
Vozilo poganja 1,5-litrski turbo bencinski agregat s 110 kW oziroma 150 KM. Kot pravijo, do 100 km/h pospeši v osmih sekundah, CZT pa ima ob tem nekaj trše vzmetenje, trši je tudi volanski servo, medtem ko so v notranjosti športni sedeži. Za najmočnejšega CZT hočejo 4,29 milijona tolarjev.
IMovi bencinski motorji pri BMW
Pri BMW bodo kmalu popestrili pooudbo bencinskih motorjev, ki se ob poplavi dizelskih zdijo nekoliko zapostavljeni.
Tako bo kmalu na voljo 3,0-litrski šestvaljnik, ki bo zmogel nič manj kot 340 KM; ta agregat bodo. tako načrtujejo, vgrajevali tudi v M verzijo serije 3. Kasneje bodo ponudili Se 4,0-litrski osemvaljnik z dvojnim turbinskim polnilnikom.
- Št. 62-19. avgust 2005 -
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold
P,	Tel.: 03/705 30 12
ŽV^ »j_ / Fax: 03/705 30 13 ^/C'^EU GSM: 041/678 775
VSE VRSTE PNEVMATIK
traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
PRODAM
»STAVO 750,1.85 in mercedes benz 200/ D, 1.82, ugodno prodam. Telefon 041 542-352.	5187
FORD escort 1,6 la, karavan, letnik 1995, prvič registriran marca 1996,155000 km(Zeladobroohranjen,ssemsno knjigo, registriran do februarja 2006, pr* dam. Dodam še zimske gume. Telefon (03) 5709-122 ali 040 648-069.5266 KM pride s 3 vrati, prva registracija februar
voženih 29.500 km in 4 zimske gume, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040504-184.	ž 372
(11012, let. 1995, reg. do decembra, prodam. Telefon 051324-356. Š696 HA darus II, 1.98, dobro ohranjeno, prodom za 800.000 SIT. Telefon 041618-361.	L 763
1.1 coban, letnik 1995, prevoženih 91.200 km, reg. do decembra 2005, rdeče barve, 5 vrat, solidno ohranjen, prodam za 215.000 SIT. Telefon 051 381-260.	53295330
PLUG imt dvobrazdni, 10 col z dvojnimi rezervnimi lemeži, prodam. Telefon 031 596-289.	5369
TRAKTOR in drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 4815
PRODAM
ElflCTRIČNO vrtno kosilnico Alko Clasic 46 e, 1600W, prodam. Telefon 041 533-772.
PRODAM
VIKEND, z vinogradom, sadovnjakom in vrtom, na Kalobju - sončno lega, 47 arov zemlje, prodam. Telefon 031 200-424, 041 736-147.	5143
V Celju oddamo dve proizvodnji hali:
1.	Bivša tovarna Metka na Tkalski ulici: 700 m2, adaptirano 1.2003, opremljene pisarne, ogrevan proizvodni prostor, regalno skladišče z viličarjem.
2.	Bivša tovarna Klima na Delavski ulici: 800 m2, adaptirano 1.1999, opremljene klimatizirane pisarne, ogrevan klimatiziran proizvodni prostor, skladišče, nadstrešnica.
Vse informacije so Vam na voljo na tel. št.: 041/623-246
CISTERNO Creinn, obnovljeno, 1700 litrov, ugodno prodam. Telefon 041 331-489.
5168
TRAČNI obračalnik SIP 220 in samonakla-dalko SIP 19 m3, prodam. Telefon 041 725-055.	Š691
STISKALNICO za grozdje, prodam. Telefon 031 663-551.	2370
KOSILNICO bes, rotacijsko, 4 diski, novo, prodam. Telefon 5488-081. 5317 BULDOŽER tg 75 c, izpraven, v delovnem stanju, podvozje 70 %, prodam. Telefon 051 324-461.	5303
LAHEK enofazni cirkular (krožna žaga), vklopiš - žagaš, prodam. Kličite zvečer na telefon 5770-014, zveter. 5315 KOSILNICO bes in obračalnik za t.v., prodom. telefon 041419-903. 5316 PAJEK SIP 230, dve vreteni, vrtljiva kolesa, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 763478.	. 5347
TRAKTOR same 35, tračni obračalnik in uteži zo Ursusa, prodam. Telefon 041 812-961.	Ž374
ŠMARJETA, Prekorje. Prodam hišo, prek 300 m2 stanovanjske površine (3 etaže), na parceli 1220 m2. Hiša je takoj vseljiva, delno opremljena in nedavno generalno obnovljena. Lepa okolica, vrt 150 m2, vsi priključki, bližina avtobusne postaje in ostalih infrastruktur. Hiša je primerna za 2 družini ali kombinacija z obrtno dejavnostjo. Telefon 041 734-454.
3519
HIŠO na Ostrožném, možnost menjave, prodom. Telefon 041628-674. 4966 P0DKLEIEN0 hišo s 1000 m2 zemlje, v Dolenji vasi pri Preboldu, prodam. Telefon
V»lě
www.pgp-nepremlcnlne.ca
VOJNIK, dvodružinsko hišo, obnovljeno I. 1976, 130 2 bivalne površine, s prizidkom kleti, z garažo in vrtom na parceli 486 m2, ck na olje (možnost na plin) kabelska, prodom ali menjam za manjše stanovanje. Cena 19.000.000 SIT. Telefon 031 325-773,(03)5772-832.
51575158
HIŠO v Šentjurju v naselju Hrušovec, prodom. Sloji na mirni legi. Informacije po telefonu 041 914-528. 5290 HIŠO v Laškem, 500 m pred Zdraviliščem, potrebno obnove, prodam. Telefon
KOMPLETNO urejen bivalni vikend na zelo lepi lokaciji, nasv.UišulivDramljah pri Celju, prodom. Ceno 16.000.000 SIT. Telefon (03) 5481-259. 5308 VIS0K0PRITLIČN0 hišo, nedokončano 10,5-11,5 na zelo lepi razgledni lokaciji, blizu centra Šentjurja, prodam, telefon 5795-074.	Š699
NOVEJŠO hišo, novo gospodarsko poslopje z vso opremo (1.7 ha zemlje) v okolici
Šentjurja, prodom. Telefon 5793-140.
5335
DOMAČIJO s stanovanjskim poslopjem v
velikosti 1500 mJ, z ugodno lego ob testi v Novi vasi pri Šentjurju, prodam. Telefon 041371-434.	5336 OKOLICA Celja, oddefjeno U km in 1,9 km od priključka avtoceste Dramlje, prodam nedokončano stanovanjsko hišo. V pritličju možnost poslovnega prostora. Telefon 041 589439. Š707 ŠENTJUR - Nova vas, gradbeno parcelo 2748 m2, dostopna, sončna, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n
Vrata, ki jih boste želeli pokazati!
Za izmere in dodatne informacije pokličite 02 56 44 317 ali obiSCite spletno stran www.garazna-vrata.si ia sejmu KŽS in MOS ter izkoristite ugodne sejemske popuste.
Í ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I _Slovenska c. 27, LJUBLJANA_
aamcHajcEmiia
GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK •
CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Ruralni »nier)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA |
CELJE - Ostrožno, dvodružinsko hiši, 1.1985, uporabne površine 354 m2, dve garaži, urejen vrtni atrij, prodamo za 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
DRAMUE-enodružinsko starejšo hEo, bivalne površine cca 120 m2, poleg nova zidana garaža, prodamo za 13.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje.
LAŠKO - 3 km od Centra, stanovanjsko hišo, novogradnja podaljšana IV. gf, P+l+M, uporabna površina 350 m2, parcela 800 m2, prodamo za 36.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
CELJE - Šmaijeta, stanovanjsko stavbo, I. 1958, skrbno vzdrževano, urejena parcela 1222 m2, primerna za storitveno dejavnost, prodamo za 38.800.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n FRANK0L0V0 - stanovanjsko hišo, 1.1998, 230 m2, gospodarsko poslopje 1.2004, parcela 4,3 ha, lepa, sončna lega, prodamo za 29.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23a, Celje.	n
ŠMARJE pri Jelšah - Sladka gora, prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m2 stanovanjske površine) z vinogradom cca 1800 m2 ter dvoriščem 250 m2, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990. Cena 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n ROGATEC - Donačka Gora, Stanovanjsko hišo (cca 300 m2 bivalne površine) leto izgradnje 1974, dograditev 1985-1990 in kmetijsko zemljišče (1 ho), lahko soma stanovonjsko hišo, lahko ločeno, prodamo za 23.000.000 SIT+5.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	n ROGAŠKA Slatina, stanovanjsko hišo z vino-gradom(ccall0m2 bivalne površine), 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodamo za 14.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n
KUPIM
POSLOVNE prostore v centru Celja v izmeri do 100 m2, primerne za opravljanje pisarniške dejavnosti, kupim. Telefon 041 799-660.	5041
CEDE, bližnja okolico. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim. Telefon 031 623-242.
ODDAM
POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220. Odvetn iška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n. o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur.	n GOSTINSKI lokal, Jazz pub, v objektu Vrtnica, oddamo najboljšemu ponudniku. Telefon 041 337-500. 5264 PROSTORE za trgovino z živili, v Celju, na Hudinji, oddamo v na jem. Trgovina deluje še vrsto let in je dobro vpeljana. Telefon 031 848-107. 5224 V centru mesta oddam v najem opremljen gostinski lokol. Telefon 041 872-611.
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
7TTTTTTTTT1
TAKOJ!!!
GSM SERVIS CELJE
CE, Mariborska 66
03 490 18 OO
03/42-63-122 in 031 342 118
66 m1, a .............................
najema 7 EUR/m!
CEUE- Cankaijeva. 4 S meščansko stani - -.....m'. I. okrog 1S
DVOSOBNO stanovanje 54 m2 na Vrunčevi uliti v Celju V4 nadstropje, novo akna,
NUMERO UNO
gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
MIZARSKO delavnico, 115 m2 z osnovnimi stroji. Odsesevalna naprava vgrajena, oddam v najem. Telefon 031 833-537.
5299
ŽALEC, center, poslovni prostor za storitveno
dejavnost, 60 m2, oddamo. Mesečna najemnina 2.880 SIT/m2-13 EUR/m2. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n CEUE, gostinski lokal na dobri lokaciji, opremljen, cca 140 m2, 25 parkirnih mest, letni vrt, z dvosobnim stanova-
240.000 SIT. Možen nojem samo lokala - mesečna najemnina 200.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
HUDINJA, v pritličju hiše oddam poslovni prostor, 50 m2, za pisarne. Telefon 04T 836-793.	5201
mnarn
PRODAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 75 m2, v Celju, Nova vas, prodamo. Telefon 031 337-209.	4949
DVOSOBNO stanovanje v centru Petrove,
82 m2, s parkirnim prostorom, vseljivo 1.11.2005, prodam. Cena po dogovoru, telefon 5716-376, 051 605-915.
HDELFIN
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
[03 492 59 56, 0318621401
CEUE - Zgornja Hudinjo, dvosobno stanovanje z balkonom, delno opremljeno, 58 m2, V. nadstropje, leto izgradnje 1977, prenovljeno 1999, prodorno za 12.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n DVOINPOLSOBNO stanovanje, Celje-Nova vas, prodamo. Telefon 041 340-656 -
KUPIM
STANOVANJE, dvoinpolsobno, ali manjšo hišo v ožji okolici Celja, ugodno, kupim. Telefon 031518-857. 5333 UPOKOJENI voznik, kupi garsonjero ali eno-sobno stanovanje od Petrovč do Polzele. Možna menjava za vikend. Telefon 041 602-395.	5203
ODDAM
APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852.	n
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon
(03) 7001-611,031 564-852. n HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartma je in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064.	2784
ŽALEC, dvosobno stanovanje, balkon, 2. nadstropje, catv, oddam. Cena 60.000, potrebno leno plačilo. Telefon 041 453-596.	Ž 364
V Celju - Hudinja oddam ali prodam opremljeno stanovanje 100 m2 v stanovanjski hiši z balkonom in vrtom. Cena najema 300 EUR. Telefon 041 836-793.	5201
EN0INP0LS0BN0 opremljeno stanovanje, 55 m2, pritličje, na Muzejskem trgu, oddam v najem. Telefon 041 866-640.
5279
TRISOBNO stanovanje (72 m2) v Celju, oddam v najem. Možen kasnejši odkup.
Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	n
SMS - SPOROČILO MOJE SOLIDARNOSTI:
NIKOLISAMI na 1919
DVOSOBNO stanovanje v centru Celja (Ljubljanska, na Otoku) najamem s l. 9.. Telefon 040 956-448. siso
KOZLA, 4 mesete starega, za pleme ali zakol. Telefon (03) 5461-415. 5358
PRODAM
RABLJENO kombinirano peč za centralno ogrevanje z gorilcem 30.000 kw, prodam za 50.000 SIT. Telefon 5451-082.
5285
ZARADI selitve prodam različno pohištvo. Telefon 5414-221.	5325
BUKOVI briketi, visokokalorični za vse peči, ugodno prodamíWožnost dostave. Telefon 051 318-590.	Š701
IM
DIATONIČNO harmoniko, prodam. Telefon
5702-669.	ž 373
PRAŠIČE, težke «d 50 do 90 kg in pse bernardince, mladiče, čistokrvne, prodam. Telefon 031 509-061,(03)5821-863.	5372
NESNICE rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Telefon (02) 5821-401. p NESNICE in peteline za zakol, prodamo. Nimajo porezanih kljunov, 10 jarkic -petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070, 041 763-800.	5062
ENOLETNE črne, grahaste in rjave kokoši 1er 6 mesečne peteline, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance. Telefon 7001-446.	5115 PUJSKE, težke okoli 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 559-997. 5200 DVE telički, simentalki 240 in 160 kg, prodam. telefon 5461-250. 5263 ČRNO kobilo z žrebetom, ponovno pripuščeno, prodam. Telefon 041827-798. Š691 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 746-592. 5304 KRAVO čb, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 568-984. 5312 DVA prašiča, težka 120 kg, domača hrana, možne koline pri nas, prodam. Telefon 041 774-393. 5341
INTER PUNKT d.o.o., Prekorje 61.3211 ŠKOFJA VAS
SKUPINOVODJO CESTNE SIGNALIZACIJE
Pogoji: * moški, starost do 25 let * prometni tehnik oz. gradbeni tehnik ali druga tehnična izobrazba * izpit B-kategorije * vestnost in natančnost
Za vedno bo ostal z nami v srcih in mislih naš dragi mož, oče in dedek
JANKO - HANZI BELAK
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu.
Vsi njegovi
Škofja vas, avgust 2005
TELIČKO, simentalko, breja 7 mesecev, kupim. Telefon 041579-358. Š706
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
SILAŽNO koruzo, na površini 0,7 ha, prodam. Telefon (03) 5471-663 ali 041 855-228.	4939
BELO sortno vino/prodam, od 200 SIT naprej. Telefon 041 2554)03. Š665 KVALITETNO belo vino rizling, šipon, prodam po 200 SITA Telefon (03) 5741-261. Š688 BELO in rdeče vino, ugodno prodam. Telefon (03) 5821-680.	5309 SENO in ječmen, prodam. Telefon 5419-710 ali 041 526-980. 5364
GRADBENI opaž, vildo, branik za opel vedro, nogometne žoge, pleskarski odet na kolesih, dobro ohranjen kavč in pralni stroj, prodam. Telefon 031 53M83. 5338 KOZOLEC topler, srednje velikosti, prodam za 120.000 SIT. Telefon 041 959-108.
5362
30-LETNI pošten fant želi spoznati mamico ali samsko žensko, do 35 let-resno. Telefon 04124W47. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p„ Smreka 4, Celje. 5296 43-lETNI inženir, želi spoznati žensko do 42 let. Telefon 041 24M47. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p., Smreka 4, Celje. 5296 49-LETNA urejena in situirana ženska želi spoznati prijatelja do 60 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p., Smreka 4, Celje. 5296 30-LETNI očka, razočaran v ljubezni, želi spoznati punco ali mamico. Telefon 031 897-599.	Š702
PRODAM
ČISTOKRVNE mladiče nemških ovčarjev, brez papirjev, med in medeno žganje, žagan smrekov les, debeline 20 mm, 30 in 50 mm, 1er češnjev, hrastov in bukov žagan les za pohištvo, prodam. Telefon 041 448-885.	5256
KLASIČNE moške obleke in plašče za močnejšo postavo, poceni prodam. Telefon 040 233-260.	5258
PREŠO in plastično kad za grozdje, prodam.
Telefon 040 233-260. 5238 ČISTO svinjsko mast, kis iz neškropljenih jabolk in ovco za zakol, prodam. Telefon 5773-302,041 804-570. 5260 PISALNI stroj v kovčku, razne starinske predmete, gramofonske plošče (tuje in domače) in značke, prodam. Telefon (03) 5416-829, po 20. uri. 5352 ŠTIRI letne gume Sava Effeda 175/70 R 13, prodam. Cena 8.000 SIT. Telefon 031 546-293.	5339
CISTERNO za olje, 20001, ugodno prodam.
Telefon 041 561-319. 5319 POSTELJO 160-200 cm, mešalec za beton, hladilnik, otroško kolo, motor avtomatik, prodam. Telefon 031611 -944. 5269 KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, 3. tele, in kozolec na 4 štante, prodam. Telefon 031 734-017.	5340
BREJO telico, stružnico za les, konjsko vprego, pluge in voz, prodam. Telefon 041 587-985.	Š704
TELICO, težko 300 kg in prikolico domače izdelave, prodam. Telefon (03) 5792-174.	Š703
NOVO, 300 I. cisterno za vino, prodam po ugodni ceni.Telefon 040 723^22.5350
STRUGAR m/ž
-	IV. SSI tehnične smeri
-	zaželena predhodna izobrazba strugar-ja, orodjarja, oblikovalca kovin ali drug ustrezen poklic
-	zaželene (niso pa pogoj) delovne izkušnje, predvsem pa želja po opravljanju takšnega dela in pridobitvi znanj s tega področja.
Vaša dela in naloge bodo:
-	izvajanje dela (struženje izdelkov) na CNC stružnicah (brez programiranja)
-	izvajanje dimenzijskih meritev in kontrole hrapavosti
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvema mesecema poskusnega dela.
Kontaktna oseba Aleš Hribernik. Možnost prijave: • pisne prošnje na naslov Blaj Anton s.p.,BLAJ, Griže 9.3302 Griže, s pripisom g. Aleš Hribernik
ales.hribemik@blaj.info
PRIJAZNO dekle za strežbo, redno zaposlimo. Gostilno jug Jožica s.p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur. Telefon (03) 7492-310.	Š700
KOMERCIALIST, 10 letne izkušnje v Rusiji in Aziji, s poznanstvi na terenu, referencami, takoj išče delo. Pripravljen potovati. Tekoče znanje ruščine, angleščine, ukra-jinšáne. Telefon 031 433-440. 5331
Sprejmemo določeno število
Izkušnje niso potrebne. Začetek takojl Informacije: pon. - pet. od 8. do 15. ure; 03/4256150,041/710663
občasna srečanja in sprehode po slovenskih planinah. Sem urejen moški, srednjih let. Če me želite spoznali, pokličite ali pošljite sms na telefon 031 852-344.
53275328
BM
DEKLE za strežbo v lokalu za nedoločen čas, zaposlim. Telefon 041 647-665, Obrez Milan, s.p., Žegor 2, Prevorje. 5067 ZAPOSLIMO voznika c in e kategorije za vožnje po zahodni Evropi. Telefon 041 707-828. Pušnik Vladimir s.p., Ivenca 30, Vojnik.	n
ZA določen čas zaposlimo žensko za razvoz hrane na dom. Pisne prošnje pošljite na naslov: Pizzeria Taurus, Miran Kajna s.Kajtna., Leveč 40,3301 Petrovče. n DEKLE za strežbo v dnevnem baru, zaposlimo. Telefon (03) 4921-420 - Klavdija. Frigotransport, trgovina in gostinstvo, Pišek Pefer s.p.. Lopata 17, Celje. 5280 ZAPOSLIMO voznika taksija. Telefon 041 369-338, Tina Pozinek Koštomaj s.p., Celje, Krpanova 3.	5306
ZA strežbo v dnevnem baru, zaposlim simpatično dekle. Vikendi prosti. Telefon 041 547-996, Metličar Alojz s.p., Pohorska 4, Celje.	5356 GOSPODINJE, študentkel Nudimo dodaten zaslužek - 4 ure dnevno v telefonskem studiu. Telefon (03) 4282-072, lindigo d.0.0., Kidričeva 13,3000 Celje. 5360 ZAPOSLIMO vodjo telefonskega studia. Telefon (03) 4282-072, Lindigo d.o.o., Kidričeva 13,3000 Celje. 5360
Lindap d.o.o
Parižlje 12d, 3314 Braslovče
strokovnega delavca, tehnično področje gradbeništva/biomasa,
VI. ali VII. stopnja "izobrazbe. Prijave z življenjepisom pošljite do 25. 8. 05 na naslov Šen-trupert 41, 3303 Gomilsko.
Tel./fax. 03 7000500/7000501.
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrolinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV.
Rado STRNAD s.p..*Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n
Ne veste, kako naprej? Po iščimo | odgovore skupaj! >
ZALA 090 4282;
Plačilo preko položnice 03/810 1148 (100 sit/min od 9.-21.ute)
PRIJATELJICI srednjih let iščeta soplesalca za plesni tečaj v Celju. Telefon 031210-756.	5276
RUSINJA, poročeno s Slovencem, želi za klepet spoznati Rusinjo ali Slovenko, ki govori rusko. Telefon 031 864-931.
www.novitednik.com
Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče tvojega glasu več ne sliši.
Zdaj mirno spiš, a v naših srcih za vedno ti živiš.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi ate, stari
AVGUST POSL
iz Gornje vasi 16 (17.7.1925-5.8.2005)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. Be-zenšku za govor, pevcem za odpete žalostinke ter ge. Cilki in ge. Evi za molitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi
.Boleč je spomin na 19. avgust 2004, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in svak
EDVARD PILIH
iz Trnovelj
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečo počastite njegov spomin. Njegovi najdražji
Tboje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate vedno bo ostal.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil
ANTON GORJUP
iz Zadobrove 65 (9.6.1925-4.8.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala dr. Đorđeviču za večletno zdravljenje in obiske na domu, patronažni sestri Marini in sestri Jani, sosedom Ernesti in Bule za vsestransko pomoč. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala pogrebni službi Raj za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat vsem iskrena hvala. -Žalujoči vsi njegovi	5367
Bolečine se ne da skriti, niti solz zatajiti, le tebe, dragi ati, mi nihče ne more vrniti.
V SPOMIN
15. avgusta 2005 sta minili dve žalostni leti, kar si nas zapustil, dragi mož, očka in dedi
MIRKO ZALOKAR
Hvala vsem, ki za hip postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižigate svečke.
Žalujoča žena Mihaela in hčerka Majda z družino
II
K počitku je odšla skrbna in dobra mama
ANTONIJA ČATER
iz Zagrada
Žalujoči otroci z družinami
__5295
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil naš dragi
FRANC KLENOVŠEK
iz Trubarjevega naselja 23 v Rimskih Toplicah
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izreldi sožalje,- darovali cvetje, sveče, svete maše, se nam pridružili v molitvah in nam v težkih trenutkih nudili pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ' tudi vsem, ki ste sodelovali pri opravljeni sveti maši in pogrebni slovesnosti.
Žalujoča hčerka Bronka in sin Franci z družinama
__L 765
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
FRANCA FRECETA
iz Voduc, Gorica pri Slivnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvala velja sodelavcem Cinkarne - Obrat Tiskarskih plošč, Energetiki Celje, Nivo PGM, Zdravilišču Laško in Hidroi-zu. Iskrena hvala tudi sosedam, ge. Irmi, ge. Danici in ge. Romani. Posebna zahvala je namenjena Petru Frecetu, g. župniku Marku Šramlu, trobentačema Vinku Mešičku in Gregorju Laknerju, ter pevcem gospe Branke Jelen. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoča sinova Slavko in Miran z družinama ter hčerki Gelca in Marija z družinama
_ 5345
Beseda sveta, najmilejša, MATI, kot sonce šiješ mi v temačne dni. Pomagaš mi v življenje verovati, v ljubezen, zvestobo, bratovske vezi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, sestre in tete
LJUDMILE RECKO
rojene Žlof iz Dobrine (1932-2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje,
sveče in svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, odigrali Tišino, pevcem za odpete žalo-stinke, govornikoma za besede slovesa, gasilcem za spremstvo, gospodu Martinu Tonkoviču za cerkveni pogreb in pogrebni službi Guzej. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sinovi Martin, Stanko, Ignac in Toni z družinami in ostalo sorodstvo. __5353
Ko bolezen kruta v življenje tvoje
je prišla, ti pobrala moč je in te premagala. Zdaj v grobu spiš in z nami, kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mame, ome, svakinje in tete
JOŽICE CENTRIH
iz Zagorja pri Lesičnem (1949-2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku g. Hriberniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, ter govornikoma Daniju in Andreju Kocmanu. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v bolnišnici in ste karkoli dobrega štorih zanjo.
Žalujoči: hčerki Hermina in Mirjana z družino, svak Miloš z družino ter vsi ostali sorodniki
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici i/ sebi ne da se verjeti, celo, ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA BANOVŠKA
iz Razgorja (2.3.1913-10.8.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Prisrčna hvala g. župniku Milanu Strmčniku in g. Klemnu za lepo opravljen obred, pevcem Shalom ter gospe Mileni za lep govor. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči otroci z družinami
Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče tvojega glasu več ne sliši. Bolečine hude si prestala, zdaj mirno spiš, a v naših srcih za vedno ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage ž
, mame in babice
ROZALIJE ULAGA
rojene Brilej iz Planinske vasi (15.9.1951-3.8.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. dekanu Jožetu Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, Toniki, Nataši in Darinki za besede slovesa in pogrebni službi Žalujka.
Posebna in iskrena hvala vsem, ki ste jo v času njene težke bolezni obiskovali v Kliničnem centru. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Božo, hčerka Kati z družino in sin Robi z Janjo.
ZAHVALA
V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari ata
JOŽE BELAJ
iz Pečovnika 53 pri Celju
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem ža tolažilne besede, izraze sožalja, darovano cvetje,
sveče ter svete maše. Hvala patru Robertu za opravljen cerkveni obred. Čebelarskemu društvu Henrik Peternel Celje in kolektivu Mlekarne Celeia. Vsem še enkrat iskreno hvala. Žalujoči vsi njegovi
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
31. 7.: Helena MARGUČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Marta ZIDAR iz Šmarja - dečka, Mojca KUZMAN iz Slovenskih Konjic - dečka, Tatjana SOVINC iz Planine pri Sevnici - deklico.
1.8.: Sabina KROPEČ z Gro-belna - deklico, Adrijana KOVAČIČ iz Bistrice ob Sotli -dečka, hena TURK iz Lesična
-	deklico. Greta BOČEK iz Zreč
-	deklico, Polona KASTELIC iz Braslovč - deklico, Brigita PODHRAŠKI iz Rogaške Slatine - dečka.
2.	8.: Irena ŠLUTEJ iz Velenja - dečka, Urška KAČ iz Mozirja - deklico, Bojana CVEK iz Štor - dečka, Simona IVŠEK iz Laškega - dečka.
3.	8.: Janja KiTAK POTOČNIK iz Celja - dečka, Irena ISKRAČ iz Dramelj - dečka.
4.	8.: Alenka BOTOLIN iz Celja - deklico, Tanja KRMELJ iz Slovenskih Konjic - deklico, Mateja PAVLIC iz Sevnice
-	dečka, Bernardka GAJŠEK iz Podplata - dečka, Petra PRODAN - ŠUMNIK iz Celja
-	dečka, Vesna KOROŠEC iz Rimskih Toplic - deklico, Valerija RAMŠAK s Kalobja - deklico, Hermina ŠANTELJ iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico.
5.8.: Lidija ROZMAN iz Celja - dečka, Majda ROKOVNIK iz Nazarij - dečka.
6. 8.: Karla GUBENŠEK iz Šentjurja - dečka, Marija KOROŠEC iz Žalca - deklico.
7.6.: Nataša VARŽIC iz Dramelj - deklico, Tina KRAMER iz Celja - deklico, Maja DROBNIČ GROSEK iz Dramelj - dečka, Mojca REPNIK ŽNIDARIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Katja SELČAN iz Škofje vasi - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Mitja ŠTERK in Branka LUKOV-NJAK, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Sebastjan FELSER iz Brunške Gore in Barbara ZUPANC iz Brstov-nice pri Rimskih Toplicah, Jože KLEPEI iz Laziš in Melita BUČEK iz Brstovnice pri Rimskih Toplicah, Primož STROPNIK in Petra REBEC, oba s Polzele, Sebastjan ŠKORC iz Spodnjih Hoč in
Jana JURŠE iz Maribora, Aleš MIRNIK iz Celja in Lidija DIVJAK iz Račkega Vrha pri Gornji Radgoni, Gregor ZUPANC in Vanja PLOJ, oba iz Šentjanža nad Štorami, Boštjan COKAN in Andreja MIRNIK, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Robert BAŠKOVIČ iz Brežic in Simona RUGELJ iz Krškega, Gregor DOLINŠEK in Sabina FLORJANC, oba s Polzele, Bojan KAJTNA iz Žigo-na nad Laškim in Bogomila KOŠEC iz Laškega, Janez ČOKL iz Celja in Polonca REBERŠEK iz Valog pri Žalcu, Leon ZUPANČIČ iz Marija Gradca in Nevenka KISELJAK iz Prepolja, Darin KRESNIK iz Štor in Gordana ŠEŠKO iz Širja, Žiga POTOČNIK in Tanja VEDENIK, oba iz Tevč Laškem.
SMRTI
Laško
Umrli so: Silva HAUPT-MAN iz Močilnega nad Radečami, 82 let, Marija GORENJEC iz Avstrije, 73 let, Vladimir FRECE iz Laziš nad Rimskimi Toplicami, 82 let, Antonija JOVLE iz Amerike, 93 let, Franc PRAŠNIKAR iz Lokavca pri Rimskih Toplicah, 74 let, Neža VEBER iz Paneč pri Jurkloštru, 85 let, Ivan PLAHUTA iz Paneč pri Jurkloštru, 63 let, Anton MLINARIČ iz Reke pri Laškem, 83 let, Zofija DROFENIK iz Celja, 85 let, Veronika TRŽAN iz Začreta pri Celju, 82 let, Ivanka GROSMAN iz Jurkloštra, 54 let, Anja KRA-GOLNIK iz Rimskih Toplic, 71 let, Ferdinand GORENC iz Počakovega nad Radečami, 64 let, Martin KOŠTRUN iz Sevnice, 79 let, Veronika JAZBINŠEK iz Rimskih Toplic, 72 let, Ivan MOHAR iz Slatine pri Ponikvi, 80 let, Ferdinand KUNEI iz Celja, 79 let, Fata MUJIČ iz Kozine, 84 let, Jožef SEVŠEK iz Lokavca pri Rimskih Toplicah, 66 let, Florjan RAMŠAK iz Zgornje Rečice pri Laškem, 80 let, Štefanija SIMONČIČ iz Vrhove-ga pri Radečah, 77 let, Alojzija ŠTEFANČIČ iz Laškega, 84 let.
Velenje
Umrli so: Anton PEKOŠEK iz Zreč, 88 let, Pulina MAČEK iz Dravograda, 74 let, Jože KRK iz Velenja, 74 let, Ivan JANŠE s Prevalj, 71 let, Frančišek OBLAK iz Škal, Hilda ČERNJAVIČ iz Celja, 70 let.
KINO
2LÓQ Mladinski center Velenje Klubskivečer
11.30.13.5Q.16.10.18.30,20.50.23.10
Petar Pan - Tuškova matineja
10.00-samo v soboto
Gospod in gospa Smith
20.00 - smo v sredo (premiera)
Fantom iz opere
14.00. 17.00. 20.00.22.50
Gospodarji Dogtovma
13.30. .16.30.19.00.2120,23.40
Šola ročka
16.50
12.30.V30.23.30
Harbis: S polnim gasom
11.00.13.10.16.00.18.10.20 20,22.30
V objemu čarovnice
14.10.18.20. 20.30.23.00
Tašča, da te kap
12.20. 14.30.16.40,18.50, 21.00,23.20 Fantastični štirje 14.20.19.10,23.50 Hitra zsbra 12.00. 16.20 Jezna in zaljubljena 15.00. 20.40 Hiša voščenih figur 21.30
Anthony Zîmraer
21.10.23.20 Gospodarji Dogtowna 15.10.17.20.19.30. 21.40,23.50 Čarfi in tovarna čokolade 13.40.16.00.18.20,20.40,23.00 V objemu čarovnica 21.00.23.10 Tašča, da te kap 15.00.17.10.19.20,21.30.23.40 Herbie: S polnim gasom 14.30. 16.40, 18.50
14.40. 16.50,19.00 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek, soboto predstava so v soboto, nedeljo
21.00 Štoparski vodnik po galaksiji
PETEK 20.00 Sahara SOBOTA 19.00 Hiša voščenih figur
NEDELJA 19.00 Sahara 21.00 Hiša voščenih figur
PRIREDITVE
8.00 Središče mesta Velenja
Redni mesečni sejem
18.00 Zgornji trg Šentjur____
Dorijeva maša pod kostanji
po maši zabava z ansamblom Dori
20.00 Stari trg Slovenske Konjice Srečanja na Starem trgu
koncert dua Nina <S Dejan
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec__
Govorica objema člani AG Vrba Vrbje in harfist-ka Erika GriČar SOBOTA, 20.8.
8.00 Središče mesta Velenja_
Redni mesečni sejem
10.00 KTC Rogla	__
7. tradicionalno mednarodno srečanje gobarjev 10.00 Cankarjeva ulica v Velenju
21. Poletne kulturne priredi-
Lutkovno gledališče Fru-fru: Rdeča kapica, otroška matineja_
10.00 Otroški muzej Hermanov
briog _'
Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra ...
gledališka predstava, gostuje Gledališče Unikal
15.00 Mozirje» sejmišče
Zapoj, prijatelj moj
3. srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi invižiz vse Slovenija_
17.00 Rifnik Šentjur
Prazgodovinsko popoldne na Rifniku
Društvo lokalnih turističnih vod-
17.00 Pristava pri Mestinju Kmečka parada ■ krajevni praznik KS Pristava 19.00 Velenjski grad
17. citrarski festival Prešmen-tane citre
tradicionalno srečanje citrarjev, ljudskih pevcev in godcev 19.00 Pristava pri Mestinju
Gasilska veselica 21.00 Mladinski center Velenje Klubskivečer
21.00 Žička kartuzija
Deški zbor iz Sankt Peters-burga
Kulturnem dómu Slovenske Konjice-
10.00 KTC Rogla
7. tradicionalno mednarodno srečanje gobarjev
Lepa nedelja na Skomarju
maša in nastop ansambla Vrt 15.00 Dolina Rupe nad jamo Pekel Tekmovanje v obiranju hme-lja
nastopa duo Cekin
9 00- 15.00 Vila Mojca__
Otroško mesto Vila Mojca 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču
šponne in družabne igre
RAZSTAVE
Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji) Vilme Mavrič iz Celja, do 31.8.
Galerija Mik: razstavlja slikar in grafik Stanislav Petrovič Čonč, do 8.9.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8.
Galerija Moziije: likovna dela Cvetke Kravos.
Zgodovinski arhiv Celje: Mestovsenci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9.; Ali jih je še mogoče rešiti?, Konservacija in restavracija pisne dediščine, do 9.9.
Galerija Volk Celje: razstava VII. Poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Dolgo vroče poletje JSKD OI Celje, do 31. 8.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito (razstava o zamolčanih grobiščih), do 20.9.
Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9.
Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichten-berga, do 9.10., ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke svetolucijske ugin-ke Avtorja Mihe Mlinarja, do 2.9.
Osrednja knjižnica Celje: Razstavapla-katoviz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtor Marijan Puša-i*c,do 31.8.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela - slike, rože (tempera) Majde Žličar iz Celja, do 31.8.
Poletni glasbeni dnevi Planina 2005
nastop kvarteta Svit in trobilne-ga kvarteta Pedagoške fakultete Maribor
STALNE RAZSTAVE
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature m Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja, ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in. Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da VinCija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
Poletje KNEŽJE
^ /
k M:
Celju MESTU
Pod okriljem Mestne občine Celje PETEK, 19.8.
Kvartet Akord s solistko Vito Mavrič
koncert židovskega šansona, v primeru slabega vremena v Narodnem domu Celje NEDELJA. 21.8. 19.00 Stari grad Celje
Gojko Jevšenak: Zaljubljeni
Plesna pravljica, KUD Galiarda Celje, v primeru slabega vremena v nadomestnem terminu
adinski center ce
Brezplačne poletne kreativne delavnice
Med 22.8. in 26.8., od 9.00 do 12.00: risanje na blago - spomini na poletne počitnice. PETEK
21.30 Atrij MCC: koncert skupine Žurdov - v okviru cikla Poletje pod kostanji SOBOTA
20.00Atrij MCC: gledališka predstava Odtenki - avtorska neodvisna predstava mladih celjskih ustvarjalcev, igrajo dijaki treh celjskih gimnazij
Mladinski center	
Dravinjske doline	
Sobota	
17.00 - 18.30 odbojka, namiz	ni te-
18.30 - 20.00 badminton, nai	
tenis, razno	
O
Klub Smeh
Poletne ustvarjalne delavnice
10.00 - 13.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Otroške družabne igre
17.00 - 19.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Vse delavnice so brezplačne, pripravljajo jih v KD Šentjur - vhod zadaj.
, iilTERnET KRVRRIIR STRUE ! STRUETOVR UR, CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava aktov in črno belih fotografij mladega fotografa Blaža Lesjaka.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 27. avgusta na pohod na Prisojnik. Prijave so možne do 22. avgusta, odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave in informacije na tel. 03/5454-927 ali 040/324-662.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava otroških likovnih del, Poletne počitniške likovne delavnice, od 24.8. do 31. 8.
Galerija Borovo Celje olja na platnu IdeŠprah, do 20.9.
Savi nov likovni salon Žalec: likovna dela Slavice Tesomik, do 31.8.
www.novitednik.com
Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celjt Repertoar za sezono 2005/2006
Evripid: Medeja Režiser Jemej Lorenci Elfriede Jelinek: Ka j se je zgodilo po tem, ko je Nora zapustila svojegi moža ali Stebri družb Režiser Samo M. Strelec Oderpododrom
Ray Cooney, John Chapman: Saj niste sami v postelji, gospa Markham
Režiser Vinko Môderndorfer
In za mladino
Nicholas Wright: Njegova
srnou i
DELAVNICE
Osnove slikanja in risanja tehnika ák varel, mentorica prof. Helena Maček 22. 8. in 23. 8. od 11. do 14. tehnika akril na platno
Mladi od 18.-25. leta se lahko med 3. in 13. 9. udeležite mednarodne izmenjave v Latviji. Info: 03/733 87 44 ali info@smocl.com
SREDA: Karaoke - vabljeni vsi tale-, nti in ljubitelji petja.
Avgusta bo Šmocl odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. " " do 15.00, ob sredah pa se bomo odpravili na izlet.
PETEK
17.00 P2: Š. LANČEK - Virtualno stre-: ljanje
SOBOTA
14.00 Resevna: PAINTBALL
SREDA
21.00 KINO P2: Mati Afrika, filmsko izobraževanje
DRUŠTVO REGIONALNA VARNÍ HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. |
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM i
Telefon 490 00 24, ; 031 288 827
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je ISO, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880 (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail ^ studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni1 ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna lH jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. PnH paganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra VovN Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
HOROSKOP
b
Ona: Nekdo vam bo skuSM nagajati, vendar se bo na konca sam zapletel v svoje mreže. Prav zanimivo bo opazovati njegove poskuse, da bi vam škodoval. Na koncu vam bo s tem naredil celo uslugo.
On: Videli boste marsikaj zanimivega, doživeli marsikaj vznemirljivega, a si boste nazadnje zaželeli, da bi bilo spet vse po starem. Vprašanje pa je, ali bo za to tudi partnerka?
Ona: To, da ste nekaj želeli, še ni dovolj, treba se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjujte, saj ste sposobni tudi takšnih reči, ki so bile nekoč resnično nedosegljive.
On: Zelo dobro bi bilo, če bi čimprej opustili stare, grde navade in se navzeli novih, zanimivejših in konec koncev tudi donosnih. Je že tako, da je zdaj čas hitrih premikov, ki ne dopuščajo niti trenutka nepazljivosti!
TEHTNICA
HM
Ona: Pnvoščite si izlet v naravo. To bo pomirilo vaše živce, ki so res že prenapeti, zato tudi delate nepotrebne napake, ki vam povzročajo težave. Sprostite se in naredite nekaj za boljše počutje, koristilo vam bo!
On: Prispel bo odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar pa ne bo ravno tak, kot ste morda pričakovali. Toda brez skrbi: vse skupaj bo še veliko bolje in lepše, kot so bila vaša najbolj optimistična pričakovanja.
ŠKORPIJON
Ona: Bilo bi zelo priporočljivo, če bi za nasvet vprašali prijatelja, ki ima obilo izkušenj v teh stvareh. In nikar se ne prenaglite v odločitvi, ki lahko pusti precej resne posledice, predvsem na ljubezenskem področju.
On: Prizadevanja iz bližnje preteklosti se vam bodo dokončno poplačala, saj boste uspeli osvojiti srce prijateljice, ki vas je zadnje čase kar nekako obsedla. Uživajte, dokler lahko, saj ste si pošteno zaslužili.
STRELEC
DVOJČKA flft
Ona: Nekdo vam bo želel nagajati, a ste zdaj enostavno preveč samozavestni, da bi mu kaj takšnega tudi dopustili. Proti koncu tedna se pripravite na prijetno presenečenje vašega partnerja.
On: S partnerko ste bili vse preveč odkriti, zato si zdaj misli, da lahko počne z vami karkoli hoče. Čimprej se ji postavite po robu, drugače bo prepozno. In nikar ne dovolite, da kdorkoli pometa z vami!
KOZOROG
Ona: Nekdo vas bo kritiziral, a vam bo želel s tem samo pomagati. Sprejmite dobronamerno kritiko, saj se vam bo to v prihodnosti še pošteno obrestovalo. Proti koncu tedna pričakujte obisk in s tem novice.
On: Nadaljevali boste s tistim, česar ste še že zdavnaj lotili in dosegli velik uspeh. Zdaj si dobro odpočijte in si naberi-■ te moči za nove podvige, ki so pred vami. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi glede partnerke.
VODNAR |fe
Ona: V vašem življenju se bo pojavil neznanec, ki vam bo pošteno zmešal čusfOa in načne za prihodnje dni. Najprej se boste sicer malce izogibali, vendar se boste na koncu predali svojim čustvom.
On: Nekdo vas bo poskusil izkoristiti, vam pa ostane odločitev, ali mu boste to tudi dovolili. Ponudba, ki jo boste dobili, bo vse preveč mamljiva, da bi se ji uspeli upreti. Konec koncev: samo enkrat Se
EnUHI^S!
Ona: Situacija se ponovno stabilizira, od vas pa je odvisno, ali boste to izkoristili. Toda brez pretiranega optimizma, raje se posvetite delu in uspeh ne bo izostal. Le pogumno naprej - nič še ni izgubljenega.
On: S partnerko se bosta dogovorila o skupni prihodnosti, kar vam bo vsekakor pomirilo napete živce. Tako se boste lahko končno posvetili tudi reševanju poslovnih zadev, za kar je že skrajni čas.
Ona: Trenutno življenjsko obdobje je vse prej kot dolgočasno, zato je najbolje, da ga dodobra izkoristite za zabavo in prijetno druženje z ljudmi, ki so vam pri srcu. Obeta se vam ljubezenska avantura.
On: Začeli se boste ukvarjati z mislijo o trajnejši zvezi, saj boste spoznali, da je trenutna partnerka nhrejena natanko po vašem okusu. Očitno ste na začetku obdobja, ki bo v veliki meri zaznamovalo vaše nadaljnje življenje.
EZZH^a
Ona: Ce boste malo bolj odločni in trdi, se vam bo življenje kmalu obrnilo na bolje in vaših težav bo kaj hitro konec. Je že tako, da vam omahljivost in prelaganje problemov ne moreta kdo ve kaj koristiti.
On: Čeprav vam v življenju prav dobro kaže, bi bilo pametno, če bi si za vsak primer prihranili nekaj moči in denarja. S partnerko se boste zapletli v precej neprijeten pogovor, ki pa bo minil brez večjih posledic.
EHO
Ona: Na sprehodu boste srečali prijetnega neznanca, s katerim se boste zapletli v zanimiv pogovor, ki vam bo razkril marsikaj zanimivega o njem. Predlagal bo srečanje v prihodnjih dneh, česar boste zelo veseli.
On: Z vztrajnostjo boste dosegli še veliko več, kot ste pričakovali. Toda naj vam to nikar ne stopi y glavo! Bolje bi bilo, če bi priložnost izkoristili predvsem za utrditev svojega položaja v družbi.
DEVICA jrf
Ona: Skrajni čas je že, da tudi vi poprimete za delo, saj vam poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenega dobička. Konec tedna se vam obeta zanimiva avantura, ki se je nikakor ne splača zamuditi...
On: Doživeli boste pravcato, razburjenje zaradi sorodnikov, ki naklepajo nekaj povsem drugega, kot bi si želeli vi. Le kako to, da tega niste opazili, saj je bilo več kot očitno. A vseeno se boste izmazali ...
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 4.000 SIT za bowling v Planetu Tuš in knjiga Ohcet po stari šegi avtorja Jureta Krašovca
2.	nagrada: knjiga Ubežnice iz novinarske beležnice avtorja Draga Hribarja in majica NT&RC
3.-5.	nagrada: bon v vrednosto 2.000 SIT za bowling v Planetu Tuš
. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 25. avgusta 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 12. avgusta. Prispelo" je 928 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 60
Vodoravno: META, OPOJ, AKRA, ROZA, LSD, ARHAR,
Miting, iri, turnir, šen, partant, okar, avar, rc,
avrora, ništra, hs, ua, osvit, kap, čtivo, ariel, wl, anketa, regata, nep, dirka, pino, saar, ocet, bč, trate, aktiva, ik, .cean, buša, hrga, aker. Geslo: Ambicije in bolhe rade skačejo v zrak
Izid žrebanja
1.	nagrada: vrednostni bon za 2.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš in bon za 4.000 tolarjev za nakup v lokalih Brglez z Vranskega, prejme: Slavica Fidler, Razgledna 3, 3220 Štore
2.	nagrada: bon za 4.000 tolarjev za nakup v lokalih Brglez z Vranskega, prejme: Franjo Tuksar, Obrtniška 7,2310 Slovenska Bistrica
3.-5. nagrada: vstopnico za kopanje na celjskem letnem bazenu, prejmejo: Lilijana Pusar, Hrastje 23, 3223 Loka pri Žusmu, Zdenka Podvornik, Sodinova 10, 3202 Ljubečna in Armela Vodeb, Ozka pot 10, 3000 Celje Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
						
	1	2	3	4	5	
	6	7 .	8	9	10	
	11	12	13	14	15	
	16	17	18		20	
	21	22	23 24 25			
Ime in priimek: Naslov: navčna številka-						
Nagradna križanka
RUMENA STRAN Znani na dopustu: drugi del
Kam najraje gredo, koliko denarja zapravijo, kam bi šli, če bi se jim uresničile sanje in koga bi zelo radi zalotili na nudistični plaži? Vprašanja, ki smo jih z užitkom postavili znanim Štajercem, ki niso skrivali ničesar.
H	lin ': i |||n
KM	HI 1
K- »i	
■^m m	
Ime: Drago Pavčnik, Fero-da zavore
Lokacija: Samo svoj lastni hotel Jasmin v Podčetrtku. Druge destinacije me poleti ne zanimajo prav dosti.
Finance: Če je lokacija prava, dam tudi kakšnega »jurčka« več.
Sanje: Bil sem skoraj vsepovsod, le Kuba mi je vedno ušla. Zato sem se odločil, da si jo bom privoščil decembra letos.
Nudizem: Vedno, če je le mogoče. Ravno zato sem razočaran, da še vedno nisem srečal čokoladne manekenke Naomi Capmbell.
Ime: Milan Alaševič, karikaturist
Lokacija: Konec avgusta grem v Antalijo. Vse je že plačano in me čaka. Potem bom odpotoval na Rodos, da se moje stanovanje v Celju malo prezrači.
Finance: Rad dam veliko denarja in resnično uživam. Veliko mi pomenita sonce in resničen počitek, s katerim si napolnim baterije. Po horoskopu sem devica in sem občutljiv na mraz, kar pomeni, da ljubim poletje.
Sanje: Sejšeli, Jukatan v Mehiki in seveda Dominikanska republika.
Nudizem: Na takšni plaži sem bil nazadnje leta 1979. Ni slabo in mislim, da bom to še ponovil. Najraje bi pod soncem v evinem kostimu videl Bernardo Marovt in Sharon Stone.
Ime: Loti Žlavs, članica skupine Vesele Štajerke
Lokacija: Že dve leti zapored hodim na slovensko obalo, ker sem zavedna Slovenka. Lansko leto sem opravila tudi potapljaški izpit in ker je moj klub v Sloveniji, bom še naprej hodila na naše domače morje. Najbolj mi je pri srcu Piran, saj me spominja na otroštvo.
Finance: Nekaj srednjega, ne pretiravam. Pomembno je, da mi je udobno. S sabo imam kolo in rolerje, s katerimi grem v trgovino in na plažo.
Sanje: Najprej nekam v tropska morja, da bi končno videla pisane ribice in kakšnega morskega psa.
Nudizem: Zaradi sorodnikov kdaj pa kdaj pokukam na takšno plažo, drugače pa sem raje samo zgoraj brez. Ljudje smo si zelo podobni, zato nimam posebne želje, da bi videla katerega od znanih. Če bi že morala izbirati, pa bi vsekakor izbrala tebe.
Ime: Nina Ledinek, manekenka
Lokacija: To poletje sem bila v Portorožu, ker se mi zdi slovenska obala še vedno zakon. Pozimi pa bom verjetno šla v kakšne kraje, kjer bo več sončka kot pri nas. Recimo na kakšno Djerbo v T\i-niziji.
Finance: Raje grem večkrat za kulturno ceno kot enkrat za pretirano vsoto denarja. Drage dopuste si bom privoščila, ko bom velika in ko bom zaslužila ogromno denarja.
Sanje: Odkrivanje Južne Amerike.
Nudizem: Ko sem bila majhna, ja, danes pa ne več. No, ja, zgoraj brez ni problem, spodaj pa naj ostane zakrito. Če bi šla na nudistično plažo, bi tam najraje videla pevca Enriqueja Iglesiasa.
IZTOK GARTNER
Ime: Suzana Priimek: Polič Starost: 26 let Hobiji: plavanje in Hrana: ocvrt sir in krompirček
Moški, ki ji zavrti glavo:
nekoč je bil, zdaj pa ga že dolgo ni več
Dosežki: prejšnji teden je spala z zelo znanim celjskim poslovnežem Prvi poljub: prvi poljubček
pri treh letih v vrtcu, pni francoski poljub v osmen razredu
Za koliko denarja bi s« slikala gola: za dvakrat . no vsoto, ki jo je dobila Tina Gorenjak
Skrivnost, ki jo bo prvii izdala na glas: pričeska n spodnjem delu je oblikovč na v simpatičen srček
Inteligenčni kvocient previsok za blondinke
Balzam za dolge vrste
Pevec Kastelo, ki te dni pridno promovira svojo novo pesem, je pred kratkim začel delati na naši občini, kjer overovlja različne pogodbe. Dekleta in žene so zelo zadovoljne, saj jim med dolgimi čakalnimi vrstami zapoje kakšno romantično balado in jim pomiri živce.
IZTOK GARTNER
Sledili v Laškem in Štorah
Maja Gorjup je tudi tokrat z Bojanom Piškom, Aljošo Bončino in Brankom Ogrizkom ter črno toyoto yaris »lovila« naše zveste poslušalce, ki so tudi v avtomobilih v družbi našega radia, in jim delila nagrade. V torek se je tako radijska patrulja znašla v Laškem, dan kasneje pa v Štorah. V Laškem je nagrado, kar 24 plastenk soka ter kilogram kave, prejela Laščanka Sabina Her-cog, v Štorah pa Vladimir Drame, ki se je mimo naše terenske ekipe pripeljal s svojo partnerko Albino. Ekipa pogosto na terenu ustavlja tudi za tola-žilne nagrade, zato nas poslušajte tudi v avtomobilih in nas ne spreglejte! Nagradna igra Stop! Radio Celje za vami pelje, še vedno ni končana, nagrad je še dovolj, zato bodite previdni na cestah in še naprej pozorni na našo črno toyoto yaris. Mogoče pa ravno vam podelimo nagrado ...
Polde v gorah
Očitno se je Polde želel zgledovati po Tomažu Humarju in jo je mahnil skupaj z Markom Prašnikarjem iz Laškega vi gore. Tokrat je obiskal Korošico, ko pa ga je pohod utrudil, jfl sedel na skalo in od daleč občudoval kočo pod Ojstrico ter si privščil malico iz svojega kovčka. Fotografije, na katerih jd škrat Polde na počitnicah, se vzrajno kopičijo in komisija Že skrbno tuhta, kdo bo prejel glavno nagrado - potovanje za najbolj izviren posnetek...	Sa
STUDIO ZA PLES
IGEH CELJE ^ffWmfPTff^l
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
pe celje, Ljubljanska cesta 20 tel. SSSSK 080 13 14
041 /651 056 in 03/490 0222
www.novitednik.coin
JlPRlJ*. AHACU
u| sa
i 'W
GRSK6
íriío: 03-746 Kti