Trgatev v Slavonskih goricah 1. 1891. (Konec.) Ali nikar ne misli, da je gazač eno vrečo dolgo ,,taptal" in ožemaval! Nikakor ne, ker drugače bi ne bil mogel naproti ,,prešati" toliko grozdja, kolikor mu ga je 13 beračev naberalo, in ga je voznik poleg štirib. čabrašev v prvo kad vsipaval. Pa če tudi se grozdje nič ni prešalo, pričakoval je naš dragi prijatelj vendar 12 štrtinjakov te žlahtne kapljice, za katero mu je bilo po 12 gld. za veliko vedro ali pa 60 gld. za polovnjak že naprej zagotoyljenih. Ker je grozdje letos tako sladko, napravil bo gospod rektor še par hektolitrov slovitega petelinovca. V ta namen izvzame se lepemu sodu zgornje ali prednje dao, potem se pa na spodnje dno naspS par prstov na debelo vinskih jagod, obranih z najlepšega črninskega grozdja. Na to se naloži tanek plast pelina (listja) ter še perja od nekaterih drugih disečih zelišč. Zdaj pride nova lega lepih jagod od grozdja, na nje novi plast pelina. Tako se to zlaga, dokler da ni sod tako daleč napolnjen, da se še da dobro zapreti. Sod se na to položi v hladno klet ter se napolni z dobro starino. Tako se pusti ta zmea do božiča, ko se prvi, najboljši r)pelin.ovec'' odcedi, a zmes v sodu se še enkrat z vinom zalije, da se napravi še drugi, če tudi slabši pelinovec. Poslednjič se vsa ta zmes, ako se ne motim, za žganjp skuha ali kakor Hrvat pravi: ,,speče". Gotovo bi še rad vede), kaj bodo počeli s ,,trpinami" v veliki kadi, ki doslej še niso veliko sile trpele. Gospod profesor dal bode nanje naliti do polovice toliko vode, kolikor bodo poprej mošta nnaprešali-'. Voda ostala bo osem dni na tropinab, potem se bo pa s temi natnočenimi tropinami ravnalo ravno tako, kakor poprej z zdručkanim grozdjem. Za to pikolo ali nvino z vodo" plačuje se navadno polovica one cene, katero ima priatno vino Ker pa še tudi zdaj tropine niso dale vsega sladkorja iz sebe, zato se spravijo še eukrat v kad, v katerej se na debelo pokladajo s svežo prstjo, da ne morejo izhlapiti. (To bi si naj tudi naši germani zapomnili, da bi si prihranili trud, sode s tropinami gnjesti!) Od letošnjega pridelka pričakuje se še polovnjak žganjice, ki se bo po zimi iz teb. tropin izkuhala. Ker se liter te žganjice plačuje po 40 do 50 kr., rekli so mi magnificeaca, kakor se rektorji visokih šol navadno nazivajo, da nebi imeli nobene škode, ako ne bi delali pikole, ker bi iz nenamočenih tropin dobili toliko več žganja. A ker je pikola dosti bolj zdrava pijača, kakor pa žganje, zato dajo iz tropin delati poprej še ,,Wasserwein", kakor ga nemški viničarji laško pikolo nazivljejo, predno jih. pustijo na žgaajico žgati. Drugo leto, ko bodo imeli novo prešo, rekli so, dali bodo pa vse grozdje ,,openkljati", t. j. jagode ločiti od pecljnov ali penkelj, da jim med sladko vino ne pride iz pecljevja preveč čreslovine ali grenčice, ki tamošnjim vinskim kupcem neki hudo preseda. Iz tega porocila pa tudi slehera bralec lehko spozna, zakaj da so hrvaška, posebno pa slavonska viua tako sladka in tako močna. Jernej Voh.