ACTA HISTRIAE
30, 2022, 4
UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185ACTA HISTRIAE 30, 2022, 4, pp. 757-1232
UDK/UDC 94(05) 
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper
Società storica del Litorale - Capodistria
ACTA HISTRIAE
30, 2022, 4
KOPER 2022
ISSN 1318-0185
e-ISSN 2591-1767
V čast Salvatorju Žitku 
In onore di Salvator Žitko
In honour of Salvator Žitko
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
ISSN 1318-0185                UDK/UDC 94(05)             Letnik 30, leto 2022, številka 4
e-ISSN 2591-1767
Darko Darovec
Gorazd Bajc, Furio Bianco (IT), Stuart Carroll (UK), Angel Casals Martinez (ES), 
Alessandro Casellato (IT), Flavij Bonin, Dragica Čeč, Lovorka Čoralić (HR), 
Darko Darovec, Lucien Faggion (FR), Marco Fincardi (IT), Darko Friš, Aleš Maver, 
Borut Klabjan, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir 
(USA), Žiga Oman, Polona Tratnik, Jože Pirjevec, Egon Pelikan, Luciano Pezzolo (IT), 
Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), Luca Rossetto (IT), Vida Rožac Darovec, 
Andrej Studen , Marta Verginella, Salvator Žitko
Urška Lampe, Gorazd Bajc, Lara Petra Skela, Marjan Horvat, Žiga Oman
Petra Berlot
Urška Lampe (angl., slo.), Gorazd Bajc (it.), Lara Petra Skela (angl., slo.)
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del Litorale - Capodistria© 
/ Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for 
Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS 
di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente©
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, SI-6000, Koper-Capodistria, Garibaldijeva 
18 / Via Garibaldi 18, e-mail: actahistriae@gmail.com; https://zdjp.si/
Založništvo PADRE d.o.o.
300 izvodov/copie/copies
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije / Slovenian 
Research Agency, Mestna občina Koper
Koprsko pristanišče (avtor: Salvator Žitko, 1962) / Porto di Capodistria 
(autore: Salvator Žitko, 1962) / Port of Koper (author: Salvator Žitko, 1962).
Redakcija te številke je bila zaključena 15. decembra 2022.
Odgovorni urednik/
Direttore responsabile/
Editor in Chief:
Uredniški odbor/ 
Comitato di redazione/
Board of Editors:
Uredniki/Redattori/
Editors:
Prevodi/Traduzioni/
Translations:
Lektorji/Supervisione/
Language Editors:
Izdajatelja/Editori/
Published by:
Sedež/Sede/Address: 
Tisk/Stampa/Print: 
Naklada/Tiratura/Copies:
Finančna podpora/
Supporto finanziario/
Financially supported by:
Slika na naslovnici/
Foto di copertina/
Picture on the cover:
Revija Acta Histriae je vključena v naslednje podatkovne baze / Gli articoli pubblicati in questa rivista sono inclusi nei seguenti indici di citazione 
/ Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: CLARIVATE ANALYTICS (USA): Social Sciences Citation Index (SSCI), 
Social Scisearch, Arts and Humanities Citation Index (A&HCI), Journal Citation Reports / Social Sciences Edition (USA); IBZ, Internationale 
Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); International Bibliography of the Social Sciences (IBSS) (UK); Referativnyi Zhurnal Viniti 
(RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS (NL); DOAJ.
To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a Creative Commons BY-NC 4.0.
Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si.
Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/.
The submission guidelines and all articles are freely available in color via website http: https://zdjp.si/en/.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
Volume 30, Koper 2022, issue 4
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
Darja Mihelič: Korenine piranske družine Petrogna/Petronio (1257–1350) ..............
Le radici della famiglia Petrogna/Petronio di Pirano (1257–1350)
The Roots of the Petrogna/Petronio Family of Piran (1257–1350)
Marijan Premović: Banditry in Zeta in the Balšić Period (1360–1421) ....................
Brigantaggio a Zeta nel periodo dei Balšić (1360–1421)
Razbojništvo v Zeti v času Balšićev (1360–1421)
Dušan Mlacović: Koper v poznem srednjem veku: opažanja o mestu in 
njegovih portah po pregledu knjig koprskih vicedominov s konca 14. stoletja .................
Capodistria nel tardo medioevo: osservazioni sulla città e le sue 
porte dopo una disamina dei quaderni dei vicedomini 
capodistriani della fine del XIV secolo
Late Medieval Koper: Observations about the Town and Its Portae 
from a Survey of the Books of the Koper Vicedomini from 
the End of the 14th Century
Darko Darovec: Knjiga koprskih kapetanov Slovanov (1587–1724) ........................
Il libro di capitani degli Slavi di Capodistria (1587–1724)
The Book of the Koper Captains of the Slavs (1587–1724)
Lovorka Čoralić: Zadarski plemić Josip Antun Fanfonja – zapovjednik 
mletačkih prekomorskih pješačkih postrojbi u 18. stoljeću ........................................
Il nobile Giuseppe Antonio Fanfognia di Zara – comandante delle 
formazioni di fanteria oltremarina della serenissima nel settecento
Nobleman of Zadar Joseph Anthony Fanfognia – Commander of 
Venetian Overseas Infantry Units in the Eighteenth Century
Claudio Povolo: Violenza e inimicizie tra cinque e seicento. Due pratiche 
sociali nella loro dimensione antropologico-giuridica ................................................
Violence and Enmity between the 16th and 17th Centuries. Two Social 
Practices in their Legal Anthropological Dimensions
Nasilje in sovražnost v 16. in 17. stoletju. Družbeni praksi 
v pravno-antropološki dimenziji
757
799
819
UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185
e-ISSN 2591-1767
909
855
933
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
Žiga Oman: Sosedje in sovražniki: reševanje sporov pred ljubljanskim 
mestnim svetom v zgodnjem novem veku (1521–1671) ............................................
Vicini e nemici: risoluzione dei conflitti davanti al consiglio comunale 
di Lubiana nella prima età moderna (1521–1671)
Neighbours and Enemies: Dispute Settlement before the Ljubljana Town 
Council in the Early Modern Period (1521–1671)
Tilen Glavina: »Lakomen volk in uničevalec Kristusove vere.« 
Vergerijane (1550): povod ali rezultat pregona 
Petra Pavla Vergerija? ................................................................................................
«L’avido lupo e distruggitore della fede di Christo». Le Vergeriane (1550): 
pretesto o conseguenza della persecuzione 
di Pier Paolo Vergerio?
“A Greedy Wolf and Destroyer of the Faith of Christ.” Le Vergeriane (1550): 
A Cause or a Result of the Persecution against 
Pier Paolo Vergerio?
Furio Bianco: Tra storia e stampe popolari in età moderna. Perfetta, 
e veridica relatione, delli processi criminali, et essecutioni delli 
medesimi, fattasi contro li tre conti, Francesco Nadasdi, Pietro 
di Zrin, e Francesco Cristofforo Frangepani (1671) ..................................................
Between History and Popular Print in the Modern Age. Perfetta, 
e veridica relatione, delli processi criminali, et essecutioni delli 
medesimi, fattasi contro li tre conti, Francesco Nadasdi, Pietro di 
Zrin, e Francesco Cristofforo Frangepani (1671)
Med zgodovino in ljudskim tiskom v novem veku. Perfetta, e veridica 
relatione, delli processi criminali, et essecutioni delli medesimi, 
fattasi contro li tre conti, Francesco Nadasdi, Pietro di Zrin, 
e Francesco Cristofforo Frangepani (1671)
Borut Klabjan: Za boga, narod in domovino! Katero? Vprašanje verskih, 
narodnih in državnih pripadnosti ter vloga češke in moravske 
duhovščine v Istri pred in po prvi svetovni vojni .......................................................
Per dio, nazione e patria! Quale? La questione delle affiliazioni religiose, 
nazionali e statuali e il ruolo del clero boemo e moravo in Istria prima 
e dopo la prima guerra mondiale 
For God, Nation and Motherland! Which One? The Question of Religious, 
National and State Affiliation, and the Role of Czech and Moravian 
Priests in Istra before and after World War I
Andrej Rahten: Josip Vilfan v prvem desetletju panevropskega gibanja ..................
Josip Vilfan nella prima decade del movimento paneuropeo
Josip Vilfan in the First Decade of the Paneuropean Movement
1057
1015
1075
1039
973
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
Martin Bele: Prispevek k podrobnejši osvetlitvi družinskih vezi in mladostnih 
let dr. Antona Korošca – družina in mladost Bižikovega Toneta ................................
Contributo a una delucidazione più dettagliata dei legami famigliari e degli 
anni giovanili del dott. Anton Korošec ‒ la famiglia e la gioventù di Tone Bižik
Contribution to a More Detailed Exposure of Family Relations and 
Younger Years of Dr. Anton Korošec – Bižik Tone
Urška Lampe: Tajna misija Josipa Smodlake v Rim: prvi poskus neposrednega 
sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946 ..............................
La missione segreta di Josip Smodlaka a Roma: il primo tentativo di 
accordo diretto tra la Jugoslavia e l’Italia, ottobre 1945-gennaio 1946
The Secret Mission of Josip Smodlaka to Rome: The First Attempt at a Direct 
Agreement between Yugoslavia and Italy, October 1945–January 1946
Ana Šela: Delovanje slovenske službe državne 
varnosti v osemdesetih letih 20. stoletja ...................................................................
Il funzionamento del sloveno servizio di 
sicurezza nazionale negli anni ottanta 
Functioning of the Slovenian State Security Service in the 1980s
Aleš Maver: Narod na preklic? Oblikovanje beloruske identitete 
v primerjavi s slovensko ............................................................................................
Una nazione a revoca? La formazione dell’identità bielorussa 
a confronto con quella slovena
A Nation to Recall? Formation of Belarusian Identity 
Compared to the Slovenian Case
Marjan Horvat: Uporabe ljudskih pravljic v legitimizaciji političnih 
ideologij 20. stoletja: nenavadni primer slovenske verzije pravljice 
Repa velikanka in jugoslovanski samoupravni socializem .........................................
L’uso dei racconti popolari nella legittimazione delle ideologie politiche 
del novecento: l’esempio insolito della versione slovena del racconto 
La rapa gigante e il socialismo di autogestione jugoslavo
The Use of Folktales in the Legitimization of Political Ideologies of the 
20th Century: The Unusual Case of the Slovenian Version of the Folktale 
The Gigantic Turnip and Yugoslav Self-governing Socialism
Polona Tratnik: The Pre−Enlightenment Formation of the Emerging Modern 
Scientific Episteme and Building Community from Mythical Discourse .........................
La formazione pre-illuministica dell’emergente episteme scientifica moderna 
e la costruzione della comunità partendo da un discorso mitico
Predrazsvetljensko oblikovanje modernega znanstvenega epistema in 
grajenje skupnosti iz mitskega diskurza
1215
1095
1159
1115
1185
1137
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1137
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
DELOVANJE SLOVENSKE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V 
OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA
Ana ŠELA
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija
e-mail: ana.sela1@um.si
IZVLEČEK
Avtorica se v prispevku osredotoča na delovanje slovenske tajne politične policije, 
Službe državne varnosti, v osemdesetih letih 20. stoletja. Na podlagi arhivskega gradiva 
Službe državne varnosti, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, zlasti letnih poročil o 
delovanju in realizacijah programskih nalog, predstavi metode in cilje, ki se jih je služ-
ba posluževala ter (tajno) zakonodajo oziroma pravilnike, ki jim je sledila. Področja 
delovanja so bila smiselno razdeljena na zunanje in notranje področje delovanja, pri 
čemer se pričujoči članek osredotoča na slednje. Hkrati je v prispevku predstavljena 
tudi organizacija Službe državne varnosti, ki je že od leta 1966 delovala kot strokovna 
služba v okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve. 
Ključne besede: Služba državne varnosti, osemdeseta leta, metode in področja delovanja, 
organizacija
IL FUNZIONAMENTO DEL SLOVENO SERVIZIO DI SICUREZZA 
NAZIONALE NEGLI ANNI OTTANTA 
SINTESI
L‘autrice presenta le attività della polizia politica slovena, il Servizio di sicurezza na-
zionale (Služba državne varnosti), negli anni Ottanta. Sulla base del materiale dʼarchivio 
del Servizio di sicurezza nazionale conservato dall’Archivi della Repubblica di Slovenia, 
in particolare si tratta delle relazioni annuali sul funzionamento e la realizzazione del 
programma, vengono presentati i metodi e gli obiettivi che il Servizio aveva utilizzato e 
la legislazione ovvero i regolamenti (segreti) che prese in considerazione. Gli ambiti di 
attività vennero significativamente suddivisi tra l’attività all’estero e quella degli interni 
– il presente articolo è incentrato su quest‘ultima attività. Inoltre, il saggio presenta 
lʼorganizzazione del Servizio di sicurezza nazionale, che dal 1966 operava come un 
servizio di supporto nell’ambito del Segretariato degli Interni della Repubblica. 
Parole chiave: Servizio di sicurezza nazionale, anni Ottanta, modalità e ambiti di attività, 
organizzazione
Received: 2022-11-10                            DOI 10.19233/AH.2022.45
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1138
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
UVOD1
V političnih režimih, kjer je koncentracija moči države običajno v rokah ene 
politične stranke in jo obvladuje en sam vodja ali manjša vladajoča skupina, je 
organizacija obveščevalnih služb podobna kot pri procesih odločanja: najpogo-
steje je v rokah ene obveščevalne organizacije, ki opravlja ločeno organizirane 
obveščevalno-varnostne dejavnosti. Obveščevalne službe v komunističnih sistemih 
torej predstavljajo pomemben instrument, ki ga režim uporablja za obvladovanje 
družbe, s čimer postaja obsežno birokratsko telo, ki sega na vse nivoje družbe, 
in so podrejene le ozkemu političnemu vodstvu. Ne delujejo samo kot sredstvo 
za nadzor družbe, temveč tudi kot orodje za tekmovanje z bodočimi konkurenti 
znotraj režima (Andrew, 2009, 369). Vodilni zgodovinar na področju raziskovanja 
obveščevalnih služb, Christopher Andrew, je v svojem delu The Secret World. A 
History of Intelligence (Andrew, 2018, 698) zapisal, da je glavna razlika med obve-
ščevalnim službami demokratičnih političnih sistemov in nekdanjih komunističnih 
v tem, da imajo prvi načeloma „zgolj“ enega, zunanjega „sovražnika“, medtem ko 
se obveščevalne službe enopartijskih sistemov vedno borijo z dvema: zunanjim in 
notranjim oz. ideološkim. Da slednje drži, bo skušal prikazati tudi pričujoči prispe-
vek, in sicer na primeru analiz poročil o delu slovenske varnostno-obveščevalne 
službe v osemdesetih letih v času Socialistične federativne republike Jugoslavije 
(SFRJ), sprva Uprave državne varnosti (UDV, izv. Uprave državne bezbednosti 
(UDB), tudi Udbe), ki je bila je bila prav tako v funkciji varnosti države. Jugo-
slovanska UDV je delovala kot politična policija, kar je med drugim vidno tudi iz 
Pravil o Službi državne bezbednosti2, kjer je bilo v 3. členu določeno, da svoje delo 
opravlja na podlagi stališč in politike Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). Da gre 
za delovanje obveščevalne službe kot politične policije pa kaže tudi dejstvo, da so 
se njene naloge usmerjale v odkrivanje in preprečevanje dejavnosti prav „notranje-
ga sovražnika“ ter v preprečevanje njegove dejavnosti.
Eden izmed ključnih elementov članka je predstavitev ustroja republiške tajne 
politične policije, saj lahko le tako razumemo, v kakšnem okviru so lahko bile im-
plementirane metode in razdeljena področja dela SDV.  Da bi razumeli način de-
lovanja v osemdesetih letih, na katera se članek osredotoča, je potrebno razjasniti, 
da se je največji prelom v delovanju jugoslovanske tajne politične policije zgodil 
na Brionskem plenumu leta 1966, ko se je zaradi zlorab in prevelikih pristojnosti 
UDV reorganizirala in se leta 1967 s prvim republiškim Zakonom o notranjih 
zadevah preimenovala v Službo državne varnosti (SDV). Postala je »samostojna 
strokovna služba«3 pod Republiškim sekretariatom za notranje zadeve (RSNZ). 
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Preteklost severovzhodne Slovenije med slovenskimi 
zgodovinskimi deželami in v interakciji z evropskim sosedstvom (ARRS, P6-0128), ki ga financira Javna 
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
2 ARS AS 1931, t. e. 1189, Pravila o Službi državne bezbednosti, Beograd, 30. 1. 1967. 
3 Zakon o notranjih zadevah, Uradni list SRS, št. 13/67, 6. 4. 1967.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1139
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
Ta je o delu le-te ter stanju varnosti na področju republike odgovarjal Skupščini 
ter Izvršnemu svetu SR Slovenije, medtem ko je moral načelnik SDV v republiki 
samostojno organizirati upravljanje zadev s področja državne varnosti in je za 
delo SDV v republiki odgovarjal republiškemu sekretarju za notranje zadeve. S 
tem se je vzpostavil neke vrste nadzor oblasti nad delovanjem te službe (Šela, 
Hazemali & Melanšek, 2020, 817–818). Slovenska (kot tudi druge republiške) 
SDV je bila z zakonodajo vezana tudi na zvezno službo, ki je usklajevala delo 
na območju celotne Jugoslavije (Purg, 1995, 109–110). Konec šestdesetih so na 
podlagi republiškega Zakona o notranjih zadevah začeli nastajati tudi pravilniki 
o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v SDV (Bajc, Melanšek & Friš, 
2020, 843), kjer je bil določen ustroj službe, sistematizacija delovnih mest ter 
glavne naloge posameznih oddelkov, na katere je bila SDV razdeljen (Šela, Haze-
mali & Melanšek 2020). S pravilniki so bile oblike delovanja, prevzete večinoma 
od NKVD, deloma opuščene, delo službe pa se je začelo usklajevati s pravnimi 
normami. Vendar pa se je, kot ugotavlja srbski zgodovinar in raziskovalec jugo-
slovanske tajne politične policije Srđan Svetković, po letu 1972 ter vedno bolj 
zapletenih političnih in družbenih razmerah v Jugoslaviji in po svetu, intenzivnost 
represije večala, uporabljati pa so se začele „bolj sofisticirane“ metode in oblike 
uporabe tajne policije za namene političnega preganjanja (Cvetković, 2009, 144). 
O organizaciji in sistematizaciji so na podlagi omenjenih pravilnikov za konec 
šestdesetih in sedemdeseta leta analizo ustroja že opravili Šela, Hazemali in 
Melanšek (2020), pričujoči prispevek pa s sistematično analizo še neobdelanih 
dokumentov, pravilnikov, poročil o realizaciji dela SDV ter Priročnika za delo 
milice na področju varstva ustavne ureditve, poskuša v treh poglavjih prikazati 
nova spoznanja o ustroju, metodah in področjih delovanja v osemdesetih letih, ko 
je bilo pri SDV vedno več vztrajanja pri ofenzivnih metodah oziroma obrambnih 
akcijah „brez čakanja na akcijo sovražnika“ oziroma na metodi preventivnega 
dela.4 Tako je bila njihova glavna naloga prodreti v center sovražnikovega delo-
vanja ter pravočasno odkriti in nevtralizirati njegovo subverzivno akcijo oziroma 
načrte. Tako deklarativni odmik od stalinizma in posledična obsodba političnih 
zlorab leta 1966 nista pomenila prekinitve takšne prakse, ki se je uporabljala 
zlasti v času petdesetih let in „političnih čistk“ (Čoh Kladnik, 2021, 168–170), 
temveč le prehod na bolj prikrite metode in oblike. 
Glede na začetno tezo, da se obveščevalne službe enopartijskih, avtoritarnih sis-
temov ob zunanjem vedno borijo zlasti z „notranjim sovražnikom“, si v prispevku 
prizadevamo odgovoriti na vprašanje, ali je bilo delovanje SDV ob obveščevalnih, 
protiobveščevalnih nalogah, preprečevanju in pregonu storilcev, ki naj bi s kontra-
revolucionarno usmeritvijo rušili tedanjo ustavno politično ureditev, v glavnem res 
usmerjeno v obračun z drugače mislečimi in kakšna metodologija je bila pri tem 
uporabljena v desetletju preden je bila SDV razpuščena.
4 ARS AS 1931, t. e. 1189, Pravila o radu Službe državne bezbednosti, Beograd, 1. 8. 1975; ARS 1931, RTZ 
857, Kdo odloča o tem, da se določeno osebo nadzoruje?, Ljubljana, 10. 1. 1989, 1.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1140
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA V OSEMDESETIH
Spremembe v organizacijski strukturi SDV v osemdesetih je prav na začetku de-
setletja napovedal nov Zakon o notranjih zadevah, sprejet v novembru leta 1980. Ta 
je med državne notranje zadeve med drugim umestil tudi zadeve državne varnosti, ki 
pa so se dotikale varstva ustavne ureditve. Pri tem je določil tudi dolžnosti SDV v 
okviru RSNZ, in sicer zbiranje podatkov in obvestil, izvajanje ukrepov, s katerim je 
odkrivala in preprečevala dejavnosti posameznikov, skupin in organizacij, usmerjenih 
v izpodkopavanje ali rušenje socialistične samoupravne ureditve in njenega nadaljnjega 
razvoja.5 To je vplivalo na delovanje SDV, zaradi česar se je znova nekoliko spremenila 
shema njenega ustroja.
Že od leta 1979 je sicer bil RSNZ razdeljen na Upravo službe državne varnosti, 
Upravo milice, Upravo za zatiranje kriminalitete, Upravo za organizacijo in kadre, 
Upravo za upravno-pravne zadeve, Upravo skupnih služb ter Upravo za analitiko in 
informatiko. Leta 1980 pa se je informatika izločila iz Uprave za analitiko in se reor-
ganizirala v samostojno upravo. Dokument Določam notranjo organizacijo in sistemi-
zacijo del in nalog v upravi Službe državne varnosti6, ki je v veljavo stopil 1. januarja 
1980 s podpisom takrat še republiškega sekretarja Janeza Zemljariča7 (1978–1980), 
je predvidel naslednjo organizacijsko shemo uprave SDV: 
• načelstvo uprave, 
• I. oddelek za notranje področje, 
• II. oddelek za zunanje področje, 
• III. oddelek za protiobveščevalno zaščito, 
• V. oddelek za dokumentacijo in arhiv, 
• VI. oddelek za operativno tehniko,
• VIII. oddelek za dokumentiranje izdelkov operativne tehnike.8
Delo je potekalo v okviru 13 centrov SDV: Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljublja-
na-mesto, Ljubljana-okolica, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, 
Postojna, Slovenj Gradec in Trbovlje. Vsi centri so delovali organizacijsko samostojno 
in s pomočjo podcentrov, dolžni pa so bili poročati in obveščati vodstvo službe, po 
navodilih vodstva pa tudi predstavnike družbeno-političnih organizacij.
Načelstvo uprave SDV je skrbelo za načrtovanje, usklajevanje in usmerjaje dela 
notranjih organizacijskih nalog na področju kadrovskih zadev, strokovne vzgoje, 
sistematizacije, koordinacije s področja finančnih zadev ter izvrševanje navodil 
5 Uradni list SRS, št. 28/80, 17. 11. 1980.
6 ARS AS 1931, t. e. 2314, Notranja organizacija in sistematizacija del in nalog v USDV, Ljubljana, 10. 1. 1980.
7 Janez Zemljarič je leta 1980 postal predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS (do 1984).
8 ARS AS 1931, t. e. 2314, Notranja organizacija in sistematizacija del in nalog v USDV, Ljubljana, 10. 1. 
1980.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1141
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
republiškega sekretarja in načelnika SDV. I oddelek je organiziral, izvrševal in 
koordiniral delo v zvezi z zbiranjem podatkov o protiustavni dejavnosti skupin in 
posameznikov v državi; II. oddelek se je ukvarjal s spremljanjem, odkrivanjem in 
preprečevanjem delovanja tujih obveščevalnih služb in emigracije, protiobveščeval-
ne zaščite državljanov na začasnem delu na tujem ter kontraobveščevalne zaščite 
države meje in slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter z ostalim 
zbiranjem informacij s področja terorizma; III. oddelek je bil odgovoren za varovanje 
določenih osebnosti in objektov, zlasti državnih voditeljev ali delegacij doma in tistih 
na obisku, pri čemer je sodeloval tudi z varnostno službo JLA; V. oddelek je bil 
zadolžen za organizacijo opravil v zvezi z arhivskim in dokumentacijskim gradivom 
ter za splošna analitična opravila za vse organizacijske enote RSNZ SRS, ne le za 
SDV; VI. oddelek je preučeval tehnične dosežke, skrbel je za nabavo, razvoj, izde-
lavo, prilagajanje, uporabo in vzdrževanje tehničnih sredstev s področji elektronike, 
kemije, mehanike, pirotehnike, fotografije idr. Hkrati je bil ta oddelek zadolžen 
tudi za preučevanje tehničnih sredstev in dosežkov tujih obveščevalnih služb in za 
odkrivanje tajnih tehničnih sredstev (npr. prisluškovalnih naprav tujih obveščevalnih 
služb); VIII. oddelek je organiziral in izvrševal dokumentiranje izsledkov tehničnih 
sredstev in vodil evidenco o uporabi tehničnih sredstev.9
9 ARS AS 1931, t. e. 2314, Delovno področje organizacijskih enot, Priloga 1, Ljubljana, 10. 1. 1980, 1–3.
Slika 1: Organizacija RSNZ leta 1984 (prirejeno po Bukovnik, 2002, 71).
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1142
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
V letu 1981 je SDV očitno čutila potrebo po večjem nadzoru in zoperstavljanju 
„politično subverzivnim in propagandno obveščevalnim pritiskom držav“ vzhodne 
Evrope in drugih socialističnih držav. To je najbrž tudi odraz tega, da je SFRJ v začetku 
osemdesetih začela s krepitvijo gospodarskega aranžmaja z zahodnimi, tržno usmer-
jenimi državami, s katerimi je  vodila predvsem izvozno gospodarsko diplomacijo, 
poskušala pa je tudi s privabljanjem investicij v Jugoslavijo, glede na to, da ji je pri-
manjkovalo deviz (Udovič & Jačimović, 2019, 60). Tako je SDV pripravila predlog za 
dopolnitev notranje organizacije. Vzhodnoevropska problematika je bila do leta 1980 
pri SDV zajeta v 56 t. i. registriranih zadevah, od skupno 953 sodelavcev SDV, ki so bili 
angažirani po problematiki tujih služb, je bilo le 41 (4,3 %) orientiranih na vzhodnoe-
vropski sklop ter od 2175 virov10 le 104 (4,7 %) oseb, ki so bile vključene v to tematiko. 
Hkrati so ugotavljali, da je bila večina sodelavske mreže, nastavljena za spremljanje 
te tematike, ostarela in deloma kompromitirana, skratka nekvalitetna in nesorazmerno 
majhna. Zato je bila 1. maja 1981 sprejeta dopolnitev dokumenta o notranji organizaciji 
in sistematizaciji, ki je določala ustanovitev IV. oddelka – obveščevalne službe (OS) 
Sovjetske zveze (SZ) in drugih socialističnih držav, „informbirojevska“ (IB) emigracija 
in kontraobveščevalna (KO) zaščita. Nov oddelek je bil namenjen odkrivanju, razisko-
vanju ter dokumentiranju dejavnosti tujih obveščevalnih služb vzhodnoevropskih in 
drugih socialističnih držav in analizo teh dokumentov, hkrati pa tudi nadzoru predstav-
nikov vzhodnoevropskih in drugih socialističnih držav v SFRJ in drugih diplomatskih 
institucij, za katere je SDV sumila, da se ukvarja z informativno obveščevalno ali s 
„subverzivno“ dejavnostjo, in ostalih posameznikov ali tujih ustanov, ki bi lahko za 
vzhodnoevropske države zbirali podatke, pomembne za varnost SFRJ.11
Sledili sta še dve spremembi organizacije. Z aktom Določam notranjo organizacijo 
in sistematizacijo del in nalog v upravi Službe državne varnosti leta 1983, ki ga je 
določil tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl12 (1980–1990), je 
bil v sestavo zaradi „primerjalnega zaostajanja analitičnih dejavnosti znotraj SDV“ 
ter „organizacijske razdrobljenosti analitike“ dodan še X. oddelek analitike,13 kar je 
pomenilo precejšnjo spremembo na področju operativne analitike. Do ustanovitve X. 
10 SDV je za mrežo uslužbencev za tajno pridobivanje podatkov uporabljala termin „operativne pozicije“, 
ki so vključevale osebe izven službe. Ti so se imenovali „viri“ ali pa „sodelavci“. Pri viru šlo za osebo, ki 
je razpolagala z informacijo oziroma ji je bila ta dostopna in jo je na svojo željo ali pobudo operativnega 
delavca posredovala SDV. Sodelavec je bil seznanjen z ozadjem zbiranja podatkov in je zavestno pristal, da 
bo zbiral informacije in podatke, pridobival različne dokumente za potrebe službe, sodeloval pri pripravi in 
izvedbi vseh oblik operativnega dela, plasiral informacije in dezinformacije, proučeval možnosti ustvarjan-
ja pogojev za pridobivanje novih sodelavcev in z njimi ohranjal stik, sodeloval pri prikritem nadzoru, torej 
opravljal posebne naloge za potrebe SDV (praviloma ni bil seznanjen s celotnim ozadjem) (ARS AS 1931, 
t. e. 1189, Pravila o radu službe državne bezbednosti, 6. 1. 1989, 22–25).
11 ARS AS 1931, t. e. 2314, Spremembe in dopolnitve notranje organizacije in sistematizacije del in nalog v 
upravi službe državne varnosti RSNZ, Priloga 1, Ljubljana, 1. 5. 1981, 1.
12 Tomaž Ertl je bil pred nastopom na mesto republiškega notranjega ministra med letoma 1978 in 1980 vodja 
slovenske izpostave SDV.
13 ARS AS 1931, t. e. 2314, Določam notranjo organizacijo in sistematizacijo del in nalog v upravi Službe 
državne varnosti (1983), 6. 1. 1983, 1–39.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1143
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
oddelka so bili analitiki strukturirani po posamičnih oddelkih (v I., II in IV. oddelku 
je bilo skupno 12 analitikov, koordinacijo analitičnih opravil pa je zagotavljal vodja 
sektorja v I. oddelku). Nov oddelek je bil zadolžen je bil za organiziranje, načrtovanje, 
usklajevanje in izvajanje analitičnega dela na področju zadev državne varnosti, prav 
tako je pregledoval domačo in tujo literaturo, če je bila povezana z neposrednimi 
interesi službe.14 Z novim predlogom organizacije se je prav tako spremenilo delovno 
področje II. oddelka, ki se je namesto na spremljanje vseh tujih obveščevalnih služb, 
emigracije in delavcev na začasnem delu na tujem osredotočal zgolj na zahod, zadolžen 
pa je bil tudi za spremljanje delovanja obveščevalnih služb Izraela in drugih arabskih 
držav. Prav tako se je ukvarjal s kontraobveščevalno zaščito državne meje in manjšine 
v Italiji in Avstriji, medtem ko je bila manjšina na Madžarskem v domeni IV. oddelka. 
Nov akt o organizaciji in sistematizaciji SDV je sledil leta 1986 zaradi potrebe po 
večjem obsegu operativnih delavcev, bistvenih organizacijskih sprememb pa nov akt ni 
prinesel.15 Organizacijska shema se je do konca osemdesetih z manjšimi spremembami 
torej ustalila tako: Načelstvo uprave, I. oddelek – notranje področje, II. oddelek – zuna-
nje področje – zahod, III. oddelek – KO zavarovanje in protiobveščevalna zaščita, IV. 
oddelek – zunanje področje – vzhod, V. oddelek – dokumentacija in arhiv, VI. oddelek 
– operativna tehnika, VIII. oddelek – dokumentiranje izsledkov TS ter X. oddelek – 
analitika.16 
V letu 1990 so se v SDV v skladu s prihajajočimi političnimi spremembami že začeli 
pripravljati na novo večjo reorganizacijo iz obveščevalno-varnostne službe v povsem 
obveščevalno (oz. intelligence service), ki bi torej temeljila na novem informacijskem 
sistemu. Glavna je bila reorganizacija analitike, dokumentalistke in informatike.17 To je 
bil seveda odraz tranzicije političnega sistema na Slovenskem, vse od 1989, ko so bili 
sprejeti amandmaji k slovenski ustavi, hkrati pa sta bila predstavljena dva prelomna do-
kumenta, Temeljna listina in Majniška deklaracija, ki sta zahtevala demokratične spre-
membe. Sledile so demokratične večstrankarske volitve v aprilu 1990, ki so pomenile 
dokončen prehod v pluralizem in nastanek demokratične opozicije (DEMOS), kar je 
vodilo do plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji, same razglasitve samostojno-
sti 25. junija 1991 ter k zadnjim korakom legitimnosti sistema, sprejetju prve slovenske 
demokratične ustave 23. decembra 1991 in mednarodnemu priznanju (Bajc, Osojnik 
& Friš, 2019). Vse spremembe na ustavnem in političnem področju Slovenije v letu 
1990 so torej terjale tudi vsebinske, organizacijske in kadrovske spremembe v SDV. Na 
nek način se je pravzaprav nadaljeval proces reorganizacije, ki se je začel v letu 1989 
po stališčih, predlogih in priporočilih komisije za raziskavo procesa proti četverici in 
14 ARS AS 1931, t. e. 2314, Predlog za dopolnitev notranje organizacije in sistematizacije del in nalog v 
upravi Službe državne varnosti, Ljubljana, 18. 10. 1984, 1–2.
15 ARS AS 1931, t. e. 2314, m. f., Določam notranjo organizacijo in sistematizacijo del in nalog v upravi 
Službe državne varnosti, 14. 1. 1986, 1–37.
16 ARS AS 1931, t. e. 2314, m. f., Določam notranjo organizacijo in sistematizacijo del in nalog v upravi 
Službe državne varnosti, 14. 1. 1986, 1–37.
17 ARS AS 1931, t. e. 2288, Informacijski sistem Službe državne varnosti – vsebinski vidik, Ljubljana, 20. 11. 
1990, 1–14.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1144
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
komisije Skupščine Republike Slovenije za nadzor nad zakonitostjo delovanja SDV. 
Podobne komisije so bile sicer uvedene tudi v drugih državah (npr. v sedemdesetih letih 
pri ameriški obveščevalni službi CIA) (Bajc, 2011, 301). 
SDV je bila leta 1990 na eni strani soočena z nalogami zagotavljanja varnosti ustav-
ne ureditve Slovenije, na drugi pa z nujno reorganizacijo službe v sodobno protiobve-
ščevalno in protiteroristično službo, katere delo naj bi tokrat temeljilo na spoštovanju 
ustavnosti in zakonitosti Republike Slovenije, človekovih pravic in svoboščin ter na 
temeljih stalnega nadzora institucij demokratične javnosti. Z novimi cilji in predlogi 
nalog slovenske SDV je bil tako v letu 1990 pripravljen predlog nove organizacijske in 
vsebinske postavitve varnostno informativne službe, kot seveda sprememba Zakona o 
notranjih zadevah, ki je zakonsko urejal to področje.18
Spomniti je potrebno na to, da je bilo konec osemdesetih, torej v tranzicijskem času, 
vse od leta 1989 do 1993, značilno tudi obdobje transformacije obveščevalnih služb 
(Brejc, 1991, 100–106); mnoge so bile ali močno reformirane (npr. KaPo (Kaitsepolit-
seiamet) v Estoniji, ukinjene (npr. Stasi v Nemški demokratični republiki, SB (Służba 
Bezpieczeństwa) na Poljskem, Stb (Statni bezpečnost) na Češkem) ali pa so se namesto 
njih ustanovile nove službe z drugačnim ustrojem in s spremenjenimi principi delo-
vanja (Trahair & Miller, 2012; Schiller-Dickhut & Rosenthal, 2013). Kot ugotavljata 
Kleindienst & Tomšič (2021, 198), je bila Slovenija uspešen primer postkomunistične 
transformacije – tako je bila slovenska SDV v tem okviru del večjega tranzicijskega 
procesa.
Leta 1990 so se torej začele pripravljati spremembe in nove teze Zakona o notranjih 
zadevah19 iz leta 1980, ki pa so konkretno preoblikovale tedanjo SDV. Novela zakona 
je bila uradno20 sprejeta 16. maja 1991. Spremembe zakona so med drugim določale, 
da so zadeve državne varnosti varovanje ustavne ureditve pred nasilnim rušenjem, 
pred delovanjem tujih obveščevalnih služb ter terorističnih skupin in organizacij. Te 
spremembe so bile določene na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne 
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,21 ki je določal 
tudi zadeve državne varnosti. Z uradnim sprejemom in začetkom veljave Zakona o 
spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah je pričela delovati Varnostno-
-informativno služba (VIS), ki je postala notranja organizacijska enota Ministrstva za 
notranje zadeve, SDV pa je bila razpuščena. Spremembe zakona so tudi podrobneje 
določile delovno področje VIS in ga uskladile z ustavnimi določbami, zlasti v delu, ki 
določa področje poseganja v človekove pravice do zasebnosti, neprekršljivosti tajnosti 
pisem ter do varstva osebnih podatkov. Po sprejetju Zakona o vladi22 iz januarja 1993 
je bila VIS preimenovala v Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (SOVA), ki 
deluje kot osrednja civilna obveščevalno-varnostna agencija in kot samostojna služba 
18 ARS AS 1931, t. e. 2314, Poročilo o varnostnih razmerah in delu organov a notranje zadeve v Slovenji v 
letu 1990, Ljubljana, maj 1991, 4.
19 Uradni list RS, št. 19/91, 24. 4. 1991.
20 Neuradno oz. neformalno je nova organizacijska shema SDV pričela delovati že prej.
21 Uradni list RS, št. 1-6/91, 25. 6. 1991. 
22 Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS), Uradni list RS, št. 24/05, 16. 1. 1993.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1145
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
v okviru Vlade RS z neposredno podrejenostjo predsedniku države. Njeno delo temelji 
na zagotavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z Ustavo Republike 
Slovenije (Podbregar, 2012, 279–293).
METODE DELOVANJA SDV
V osemdesetih letih je bil glavni cilj SDV pridobivanje informacij, ki bi lahko 
pokazale na grožnjo tedanjemu socialističnemu političnemu sistemu ter ustavitev 
teh „sovražnosti“. Za dosego tega cilja se je SDV posluževala raznovrstnih metod in 
sredstev. Te so bile v osemdesetih letih določene v glavnem v Pravilih o delu Službe 
državne varnosti23 iz leta 1975, ki so podrobneje opredelila tako metode kot podro-
čja delovanja in kadrovske zadeve službe, ter v dopolnjenih novih pravilih24, izšlih 
leta 1989.25 Leta 1990 so izšla nova pravila, ki so bila tudi prva objavljena pravila 
v Uradnem listu SFRJ.26 Zgodnejša pravila niso bila objavljena, temveč so bila kot 
tajni in podzakonski akt podpisana s strani zveznega sekretarja za notranje zadeve in 
usklajena s stališči najvišjih zveznih organov. Objava pravil, čeprav v tajnem glasilu, 
ima korenine v spremenjenih političnih razmerah v SFRJ, ki so se zgodile na 14. kon-
gresu ZKJ 20.–22. januarja 1990. Na Hrvaškem in v Sloveniji so spomladi potekale 
prve večstrankarske volitve, ki so političnemu sistemu države odvzele vse temeljne 
komunistične značilnosti. V zvezni zbor so vstopili tudi predstavniki civilnih strank 
iz republik, v katerih so potekale večstrankarske volitve. V taki situaciji je bila objava 
Pravil poskus prilagajanja novim razmeram, pa tudi sama pravila so bila v primerjavi 
s prejšnjimi različicami bistveno spremenjena, saj so bili izpuščeni deli, ki so določali 
obseg in obseg dela SDV, razkrit pa je bil pravzaprav le metodološki okvir delovanja 
službe.27
SDV se je za obravnavanje omenjenih področij in izpolnjevanje nalog posluževala 
klasičnih metod pridobivanja informacij (operativno delo, prisluškovanje, opravljanje 
razgovorov ipd.) ter ustreznih metod obdelave in analize podatkov.28 Po Pravilih iz leta 
1975 so pod metode in sredstva spadali: preventivno delo, operativno raziskovanje, 
predhodna obdelava, operativna obdelava, operativni nadzor, operativna akcija ter ope-
rativna ocena, operativna povezava, operativna kombinacija, dvojna kombinacija, foto 
in tv dokumentacija, tajno spremljanje in nadzor, tajno iskanje, informacije in napačne 
informacije, informativni pogovor, obveščanje, opozarjanje, preverjanje podatkov in 
23 ARS AS 1931, t. e. 1189, Pravila o radu Službe državne bezbednosti, Beograd, 1. 8. 1975.
24 Med letoma 1975 in 1989 je izšla še najmanj ena verzija Pravil o delu Službe državne varnosti, saj se nanje 
sklicuje dokument Preverjanje v Službi državne varnosti iz leta 1987, ki razdela preverjanje oseb s strani 
operativnih delavcev SDV, vendar kopij omenjenih Pravil ni najti (ARS AS 1931, t. e. 3163, Preverjanje v 
Službi državne varnosti (predlogi) (izdelal Adam Purg), Ljubljana, 5. 11. 1987).
25 ARS AS 1931, t.e. 2282, Pravila o radu Službe državne bezbednosti, Beograd, 6. 1. 1989.
26 Uradni list SFRJ, št. 18/90, 27. julij 1990.
27 ARS AS 1931, t. e. 1189, Petar Gračanin (zvezni sekretar za notranje zadeve), „Pravila o radu Službe dr-
žavne bezbednosti“, Uradni list SFRJ, št. 18/90, 27. 7. 1990, 1–8.
28 Nekatere od teh metod so na podlagi podobnih pravil uporabljali tudi v drugih službah (npr. Navodilo o 
metodah in sredstvih varnostnih organov v JNA) (Žunec & Domišljanović, 2000, 45).
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1146
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
identifikacija oseb, identifikacija in kazenski postopek ter druge varnostni ukrepi in 
dejanja.29
Pravila so ob koncu osemdesetih predpisovala uporabo dveh sklopov metod, 
operativnih ter tehnično-operativnih sredstev in metod. Za pridobivanje podatkov 
in informacij iz službe so bili uporabljeni informativni pogovori, splošni in tajni 
nadzor, uporaba dokumentacije in evidenc službe. Operativne metode so vključevale 
plasiranje informacij in dezinformacij, operativno vrednotenje (določitev ciljev in 
smeri dela) in operativno analizo (celotno in celovito oceno rezultatov in ocen). 
Operativno-tehnična sredstva in metode pa prisluškovanje, tajni nadzor telefonov in 
telekomunikacij, tajni nadzor pisem in poštnih pošiljk, tajno fotografsko in televi-
zijsko snemanje, tajno preiskavo prostorov in drugo. Uporaba teh metod in sredstev 
proti „tujim subjektom“ (na ali izven ozemlja SFRJ), pa tudi proti zveznim organom 
ali proti osebam, ki so delovale v zveznih organih, je morala zmeraj odobriti zvezna 
SDB.30 Pri vsaki posamezni nalogi so službe in organi uporabljali praviloma več 
operativnih metod in sredstev, katerih kombinirano uporabo so imenovali „oblike 
operativnega dela“. Te oblike dela so vključevale:
• preverjanje podatkov določene osebe z namenom ugotavljanja pripadnosti orga-
nizaciji ali skupini, ki se ukvarja z obveščevalnimi, subverzivnimi, teroristični-
mi, protiustavnimi, „sovražnimi“ ipd. dejavnostmi, ter za namene „vrbovanja“ 
oz. novačenja novih sodelavcev;
• predhodna obdelava (v slovenskih poročilih tudi teritorialno preventivno delo) 
kot neka začetna oblika dela na podlagi zgolj delnih podatkov in začetnih su-
mov, uporabljena za pravočasno ugotavljanje razmer, ki bi lahko potrebovale 
zahtevnejše oblike dela (trajala je za obdobje enega leta);
• operativna obdelava za ugotavljanje aktivnosti oseb, skupin, organizacij in 
institucij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih služba spremlja in preprečuje;
• operativna akcija kot usklajeno in sinhronizirano delovanje večjega števila 
izvajalcev (agentov) z namenom zavarovanja najvišjih državnih, partijskih in 
vojaških domačih in tujih funkcionarjev, z namenom odkrivanja obveščeval-
ne dejavnosti, terorizma ali podobne dejavnosti in za zbiranje in preverjanje 
pomembnih podatkov, ki so posebnega pomena za varnost, mednarodne ali 
gospodarske interese države;
• operativna kombinacija – šlo je za klasično vohunjenje, ki so ga torej sestavljale 
akcije prodorov v tuje obveščevalne, policijske in druge institucije, organizacije 
ali skupine, ki so se ukvarjale z obveščevalnimi, s subverzivnimi in teroristič-
nimi dejavnostmi, vse z namenom preprečevanja teh dejavnosti ali za zbiranje 
podatkov;
• dvojna kombinacija (tudi dvojno vohunstvo), pri kateri je šlo za ustvarjanje 
dvojnih agentov, ki jih je „sovražna“ oziroma nasprotna služba, organizacija ali 
29 ARS AS 1931, t. e. 1189, Pravila o radu Službe državne bezbednosti, Beograd, 1. 8. 1975.
30 ARS AS 1931, t. e. 1189, Pravila o radu službe državne bezbednosti, 6. 1. 1989.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1147
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
skupina štela za svoje;
• operativna raziskava, ki je obsegala celovito oceno rezultatov, dobljenih ob 
koncu ali med izvajanjem operativnega dela;
• sodelovanje med različnimi strokovnimi službami pri težjih oz. kompleksnejših 
oblikah operativnega dela.31
Iz letnega poročila o delu SDV za leto 1989 (poročila o delu so izšla hkrati s po-
ročili o realizaciji programskih nalog) opazimo, da se je SDV posluževala naslednjih 
metod oz. sredstev operativnega dela: teritorialno preventivno delo, obveščevalno delo, 
nadzor oseb, preverjanje, informativni in operativni razgovori, tajno sledenje, tajna 
preiskava, tajna kontrola pošte, tajna kontrola telegrafskega in telefonskega prometa 
in tajno ozvočenje prostora.32 V okviru teritorialnega preventivnega dela je SDV, kot 
je razvidno iz poročila, največ pozornosti namenjala kritičnemu ocenjevanju rezultatov 
in organizacijske postavitve preventivnega dela, vendar pa so ugotavljali, da so bili 
pri tem manj učinkoviti. V okviru obveščevalnega dela, ki je bil pri SDV v letu 1989 
novost, so potekale zgolj predpriprave na tako obliko dela, ki pa še ni obrodilo željenih 
sadov. V okviru metod preverjanja oseb je SDV opravljala: operativno preverjanje za 
opravljanje nalog v okviru posameznega predmeta operativnega dela (za identifikacijo 
osebe, ki je že potrjeno deluje „sovražno“, za oceno „primernosti“ osebe ter za upo-
rabo določenih operativnih in operativno-tehničnih sredstev in metod) in varnostno 
preverjanje za zaščito določenih oseb, zborov, organizacij, organov, objektov, območij 
in delovnih mest ali drugih varnostnih interesov, na zahtevo pooblaščenih organov ali 
organizacij.33
DELOVNA PODROČJA SDV
Glede na letna poročila o delu SDV v osemdesetih letih lahko področja delovanja 
službe na splošno razdelimo na zunanjo in notranjo problematiko. Medtem ko je bil fokus 
SDV pri zunanji problematiki zlasti na spremljanju delovanja tujih (zahodnih in vzhodnih) 
obveščevalnih služb v SRS (npr. Bajc, Melanšek & Friš, 2020) in območjih slovenskega 
izseljenstva, zlasti v Trstu v Italiji, okoli t. i. „Pahorjevega kroga“ (Šela & Matjašič Friš, 
2019), in Celovcu okoli Mohorjeve družbe, slovenski politični emigraciji, emigrantski 
duhovščini (Friš, Jenuš & Šela, 2021) ter kulturnem udejstvovanju slovenskih delavcev na 
začasnem delu in bivanju v tujini (Šela & Hazemali, 2020), je pozornost pri notranji proble-
matiki SDV posvečala „sovražnemu“ delovanju določenih protijugoslovanskim skupinam 
v SRS. Na nek način so taka področja delovanja (ki se skladajo z nalogami SDV) opredelila 
tudi Pravila o delu SDV, torej I. spremljanje zahodnih in vzhodnih obveščevalnih služb, 
31 ARS AS 1931, t. e. 1189, Pravila o radu službe državne bezbednosti, 6. 1. 1989, 49–61.
32 ARS AS 1931, t. e. 3163, Poročilo o delu Službe državne varnosti v letu 1989 in nekatere njene odprte 
dileme, Ljubljana, 1. 1990.
33 ARS AS 1931, t. e. 3163, Poročilo o delu Službe državne varnosti v letu 1989 in nekatere njene odprte 
dileme, Ljubljana, 1. 1990, 4–5.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1148
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
II. spremljanje delovanja jugoslovanske „sovražne“ emigracije, III. spremljanje delovanja 
„notranjega sovražnika“, IV. varovanje določenih osebnosti (ali političnih skupin) in javnih 
prireditev, V. varnostna zaščita določenih organizacij, organov, območij in delovnih mest, 
VI. varnostna zaščita jugoslovanskih (slovenskih) delavcev na začasnem delu in bivanju v 
tujini VII. odkrivanje in spremljanje denacionalizacijskih in drugih subverzivnih dejavnosti 
proti jugoslovanskim narodom, ki živijo izven SFRJ, VIII. obveščevalno delo (zbiranje 
informacij in njihova analiza), IX. priprave na delo v razmerah neposredne vojne, vojne in 
drugih izrednih razmer.34 Glede na ta pravila so bila po teh točkah sestavljena tudi letna po-
ročila o realizaciji nalog SDV, čeprav so se skozi desetletja spreminjala. Notranje področje 
npr. je bilo v letih 1980 in 1981 postavljeno na III. oz. IV. točko, med letoma 1982–1988 je 
predstavljalo I. točko vsakega poročila, leta 1989 in 1990 pa je bila notranja problematika 
predstavljena zelo bežno in povsem na koncu poročila, iz česar je mogoče sklepati tudi o 
pomembnosti oz. osredotočenost na notranjo problematiko v teh letih, kar je bila seveda 
posledica političnega ozračja v državi.
Pravilom se je leta 1985 pridružil še Priročnik za delo milice na področju varstva 
ustavne ureditve (dalje: Priročnik),35 ki ga je izdelala SDV in osnovni namen katere-
ga ni bil zgolj predstavitev dela milice, temveč zlasti problematiko varstva ustavne 
ureditve oziroma pojavne oblike ter metode delovanja tudi na zunanjem, predvsem pa 
notranjem področju. 
Prav s področja notranjega delovanja, tj. spremljanja „notranjega sovražnika“, 
lahko ugotovimo, da je pri SDV tudi v osemdesetih letih delovala kot politična policija. 
Po Priročniku iz leta 1985 je mogoče razbrati, da so bile glavne naloge glede notranje 
problematike naslednje:
1. Zbirati podatke in druge zaznave o „sovražnih“ deviantnih pojavih, zlasti o zago-
varjanju in razširjanju idej, ki vsebujejo elemente „birokratskega dogmatizma“, 
etatizma, „meščanske desnice“ in „buržoaznega pluralizma“;36 vzbujanju ali pro-
pagiranju nacionalizma, šovinizma in separatizma; nasprotovanju socialističnemu 
samoupravnemu sistemu ali njegovemu omalovaževanju, torej zaslediti provo-
kativne in zlonamerne napade na sistem, vodilne družbenopolitične delavce idr.; 
omalovaževanju ali izkrivljanju pridobitev socialistične revolucije in zagovarjanju 
ali poskusih rehabilitacije oseb ali skupin, ki so aktivno sodelovale proti NOB. 
2. Zaznavati ne-samoupravne odnose, zagovarjanje in uveljavljanje politike „trde 
roke“, kadrovske „kombinacije“, samovoljo posameznikov.
3. Zbirati negativne komentarje o pomembnih političnih in gospodarskih dogaja-
njih in prepoznavati razširjevalce „tendencioznih novic in alarmantnih vesti“, ki 
bi vznemirjale občane.
34 ARS AS 1931, t. e. 1189, Pravila o radu Službe državne bezbednosti, Beograd, 6. 1. 1989; ARS AS 1931, 
t. e. 1189, Pravila o radu Službe državne bezbednosti, Beograd, 1. 8. 1975.
35 ARS AS 1931, t. e. 3179, (1985): Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, Ljubljana, 
Socialistična republika Slovenija, Republiški sekretariat za notranje zadeve, 13.
36 Šlo je za tipično terminologijo SDV, s katero je opisovala zlasti določene „opozicijske“ skupine.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1149
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
4. Imeti pregled že obravnavanih storilcev kaznivih dejanj in prekrškov s politič-
nim obeležjem ter zagotoviti seznam teh oseb.
5. Pridobivati vire iz vrst občanov za pravočasno odkrivanje načrtovanih aktivnosti 
zoper ustavni red.
6. Organizirati lokalni nadzor oseb.37
Začetek novega desetletja je bilo za SDV v SRS specifično zaradi Titove smrti in 
slabega gospodarskega položaja Jugoslavije. Največ pozornosti je SDV na prelomu 
desetletja namenjala družbeno-političnim interesom različnih skupin „obeh blokov“, 
zaostrenim mednarodnim odnosom, vsemu temu so se leta 1980 pridružile še špeku-
lacije o politični prihodnosti SFRJ po Titu in leta 1981 dogajanje na Kosovu. V takih 
razmerah je SDV, kakor je razvidno iz letnih poročil službe, ugotavljala „naraščanje 
subverzivnih in propagandno-psiholoških pritiskov na družbo znotraj SRS“ (notranja 
problematika), povečanje delovanja tujih obveščevalnih služb zaradi večanja pritiskov 
v mednarodnih vodah v smislu zaostrovanja odnosov vzhodnega iz zahodnega poli-
tičnega bloka in s tem povezano povečano delovanje slovenske politične emigracije 
ipd. (zunanja problematika).38 Leta 1982, ko se je spremljanje notranjega področja 
prestavilo na I. točko letnih poročil, je SDV kot dodatni vzrok za „sovražno“ aktivnost, 
ob slabem gospodarskem stanju in albanskem nacionalizmu, videla v nastanku novih 
družbenopolitičnih organizacij, zlasti med študentsko populacijo.39 Od tega leta namreč 
se je začel porast t. i. civilne družbe, v okviru katere so pod Zvezo socialistične mladine 
(ZSMS) pod etiketo novih družbenih gibanj narasle mladinske subkulture, mirovniška, 
feministična in homoseksualna, ekološka gibanja idr. Številne mednarodne povezave, 
ki so jih vzpostavile mlajše generacije, so spodbudile študentsko gibanje «zahodnega 
tipa» – zlasti med intelektualci, ki so odkrito sodelovali z zahodnimi kolegi na področju 
tako imenovane kritične teorije frankfurtske šole in politike nove levice (Štrajn, 2019, 
120), prav tako so vedno glasnejše postajale študentske revije (zlasti ljubljanska Tribu-
na, mariborska Katedra in predvsem v osemdesetih najodmevnejša med njimi, Mladina) 
ki so igrale pomembno vlogo pri demokratizaciji države z interpretacijami „polpretekle 
zgodovine“, refleksijami o pasteh poenotenja na kulturni osnovi in razpravami o ne-
rešenem narodnostnem vprašanju v SFRJ (Horvat, 2021, 237). Sredi osemdesetih je 
pojem civilne družbe tako začel pridobivati na pomeni v političnem diskurzu (Zajc, 
2020, 930–931; Šela, 2021).
V letu 1983 se je SDV pri svojem delu na notranjem področju pričela aktivneje 
ukvarjati z „intelektualnim delom sovražnih struktur“ (zlasti v skupinah „anarholibera-
lizma“, „buržoaznega pluralizma“, nacionalizma, ekonomskega liberalizma in „klera“), 
37 ARS AS 1931, t. e. 3179, (1985): Priročnik za delo milice na področju varstva ustavne ureditve, Ljubljana, 
Socialistična republika Slovenija, Republiški sekretariat za notranje zadeve, 29–30.
38 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog SDV RSNZ SR Slovenije za leto 1980, 
1, 45; ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog SDV RSNZ SR Slovenije za leto 
1981, Ljubljana, 1982, 56.
39 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog SDV RSNZ SR Slovenije za leto 1982, 
Ljubljana, 1983, 1.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1150
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
pri čemer so ugotavljali, da so se kritike vse bolj pričele usmerjati v sposobnost 
tedanjega vodilnega družbenopolitičnega vodstva, zlasti na področju gospodarstva se 
je ustvarilo zelo plodno obdobje angažiranja intelektualcev, ki so želeli prispevati k 
razrešitvi jugoslovanske gospodarske krize. V tem kontekstu so se pojavile številne 
nove interakcije zahodnih vplivov, ki so v intelektualnem planu postavljale pod vprašaj 
vzdržnost jugoslovanskega gospodarstva in samoupravnega sistema (Bing, 2019, 29). 
Prav tako so bila vse močnejša prizadevanja za svobodo umetniškega ustvarjanja in 
svobodo tiska, za obstoj slovenske narodne samobitnosti, vse glasnejše so postajale 
zahteve po oblikovanju enotnega slovenskega kulturnega prostora ipd. Tako so bile sile 
SDV usmerjene zlasti na področje spremljanja „anarholiberalizma“.40
Osredotočanje na omenjene strukture se je nadaljevalo tudi v letu 1984, pri čemer 
so največjo pozornost pričeli namenjati t. i. „meščanski desnici“, ki se je vedno bolj 
angažirala v kulturnem prostoru z objavami novih knjig o takrat tabu temah (Golem 
otoku, povojnih pobojih, dachauskih procesih). V tem času je npr. izšel roman Draga 
Jančarja Halštat, ki je obravnaval temo domobrancev, začel je izhajati tudi roman Pri-
šleki Lojzeta Kovačiča (Virk, 2021,77), ki opisuje povojno obdobje skozi otroške oči, 
med drugim tudi šikaniranja, omenja pa tudi sodni proces generalu Rupniku, Spomenka 
Hribar pa naj bi npr. leta 1984 prvič omenila frazo „narodna sprava“ (Slabe, 2006, 
432), in sicer v eseju Krivda in greh,41 za Kocbekov zbornik (Hribar, 1987, 9–68) ki je 
zaradi cenzure izšel šele leta 1987, zato je bil njen članek objavljen v Katedri leta 1986. 
Posebno pozornost so v tem letu posvetili tudi duhovščini, ki je bila že vse od prevzema 
komunistične oblasti ena glavnih tarč represivne komunistične oblasti (Griesser Pečar, 
2019, 556). Ob 25-letnici škofa Gregorija Rožmana pa naj bi tega leta javno zahtevala 
objektivno oceno vloge in opredelitve slovenske rimokatoliške cerkve in škofa med II. 
svetovno vojno.42
V letnem poročilu za leto 1986 je SDV v daljšem uvodniku zapisala, da je bila 
usmerjena na uresničitev naslednjih zadanih ciljev:
• intenzivno prodiranje v strukture notranjega sovražnika;
• nadaljnje vzpostavljanje operativnih stikov s tujimi obveščevalnimi službami, 
predvsem tujimi, ki delujejo proti Jugoslaviji z ozemlja sosedn[j]ih dežel;
• ustvarjanje možnosti za operativno delo v tujini;
• odločno prestrukturiranje in obnavljanje mreže operativnih pozicij na vseh podro-
čjih delovanja SDV s posebnim poudarkom na ustvarjanju dvojnih kombinacij;
• trajno usposabljanje za delo v izrednih in vojnih razmerah in
• zagotoviti vsakodnevno akcijsko sposobnost in prisotnost SDV v slovenskem 
prostoru.43
40 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog SDV RSNZ SR Slovenije za leto 1983, 
Ljubljana, 1984, 1–2.
41 V eseju je mdr. povojne poboje označila kot zločin, se zavzela za pravico žrtev do javnega spomina, zaradi 
česar je bila izključena iz Zveze komunistov.
42 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog za leto 1984, Ljubljana, januar 1985, 1.
43 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog za leto 1985, Ljubljana, januar 1986, 1.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1151
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
Leta 1985 se v poročilu na področju „notranjega sovražnika“ začne pogosteje 
uporabljati termin „oponenstke strukture“ („meščanska desnica“, pripadniki „birokrat-
skih-dogmatskih struktur“, liberalisti, pripadniki „buržoazno-pluralističnih“ pozicij ter 
pripadniki slovenskega nacionalizma, „kler“) (Šela, 2021), pri čemer naj bi »osnovne 
komponente njihove dejavnosti karakterizirala želja po diskreditiranju socialistične 
samoupravne družbe, njenih voditeljev ter ZKJ«.44 Tudi v letu 1986 je SDV nastopala z 
agresivnejšim pristopom, pri čemer so si v službi prizadevali tako za več izobraževanj 
kadra kot večjo rekrutacijo delavcev, zlasti informatorjev ter analitikov zaradi vse več 
nalog na področjih meščanske desnice, politične emigracije in obveščevalnih služb so-
sednjih držav. Ugotavljali so, da morajo več pozornosti namenjati ugotavljanju stikov 
med „notranjim sovražnikom“ in politično emigracijo, ki naj bi v letu 1986 na vse bolj 
inovativne načine iskala povezovalne točke v »spravaštvu, slovenstvu in demokratični 
družbi«.45 
Iz poročila je prav tako razviden skupni imenovalec vsem področjem, ki se jim je 
služba posvečala, in sicer ideje o državnosti republike Slovenije in kritika socialistič-
nega samoupravnega sistema, zlasti pa kritika ZKJ, kar seveda sovpada s tedanjim 
„prebujanjem“ slovenske kulturno-kritiške scene. Tako kot v letu 1986, je SDV tudi 
leto kasneje ugotavljala, da je bilo njeno delo vedno bolj pogojeno z zapletenimi var-
nostnimi razmerami v SRS in SFRJ, v katerih so izstopale gospodarske in nacionalne 
težave, ne samo z dogajanjem na Kosovu, temveč tudi to, da so slovenski intelektualci 
gradnjo jugoslovanske nacije prepoznavali kot grožnjo za slovenski narod (Tratnik, 
2021, 174). Vse pogostejše so tako bile pobude zagovornikov političnega pluralizma 
na drugi strani – ki so se med seboj vse trdneje povezovali. SDV je to povezovanje, kot 
omenijo v letnem poročilu, presenetilo.46 
Eskalacija sovražnega in vse bolj javnega delovanja „notranjega sovražnika“ se 
je v letu 1987 nadaljevala“. Še posebno to velja za aktivnosti s pozicij meščanske 
desnice, klerikalizma in izpodkopavanja ekonomskih osnov družbe. Bolj kot doslej, 
so zagovorniki idej „meščanske desnice“ pod krinko nacionalne ogroženosti in 
težnje po „bolj demokratični“ družbi odkrito napadali ZKJ, socialistično samou-
pravljanje, JLA in DPS.47
Čeprav poročilo o realizaciji nalog SDV za leto 1988 glede notranjega področja še 
vztraja pri tipični strukturi iz prejšnjih let, pa je poročilo za to leto manj obsežno in 
podrobno. Posebno zanimiva je VIII. točka poročila, ki obravnava «idejnopolitično ter 
strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje aktivnih delavcev SDV v letu 1988“, kjer 
so ugotavljali, da so poteki političnih akcij (s tem je najbrž namignjeno k procesu proti 
44 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog za leto 1985, Ljubljana, januar 1986, 8.
45 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog SDV za leto 1986, Ljubljana, januar 
1987, 1–11.
46 ARS AS 1931, t. e. 2276, Poročilo o realizaciji programskih nalog za leto 1987, Ljubljana, januar 1988, 1.
47 ARS AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog SDV za leto 1986, Ljubljana, januar 1987, 12.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1152
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
četverici) in informiranje o aktualnih družbenopolitičnih zadevah spodbudili veliko 
zanimanje kadra po analitičnem spremljanju dogodkov, zaradi česar je bilo izvedenih 
več strokovnih izpopolnjevanj (tečajev) in usposabljanj za delavce SDV.48 
Delovanje SDV na notranjem področju je ob koncu osemdesetih opredeljeval 
23. člen novih Pravil o delu SDV, pri čemer so izpostavljali tiste oblike delovanja 
„notranjega sovražnika“, ki so bile usmerjene proti „temeljem socialistične družbene 
ureditve in varnosti države“. Te so bile vsebinsko utemeljene v posameznih členih 
večinoma XV. poglavja Kazenskega zakonika SFRJ. Le pri nekaterih izmed teh kazni-
vih dejanj je kaznivost ravnanja bila določno opredeljena (npr. terorizem, oborožen 
upor, sabotaža, vohunstvo, deloma „sovražna“ propaganda), večinoma pa je šlo za 
vsebinsko nedoločena pripravljalna dejanja najpomembnejših temeljev samoupravne 
družbene ureditve. Kot je zapisano v 2. členu, je delovno področje SDV predstavljalo 
zbiranje podatkov in obvestil, s katerim so se odkrivale in preprečevale dejavnosti, ki 
so merile na izpodkopavanje ali rušenje z ustavo SFRJ določenega reda in so ogrožale 
varnost države.49 
Republiško letno poročilo o realizaciji nalog SDV za 1989 notranji problematiki 
namenja zelo malo prostora. Ni več zavedeno kot področje „notranje področje/proble-
matika“, kot je bila to praksa v dotedanjih letnih poročilih, temveč kot „dejavnost proti 
ustavnim temeljem SFRJ in SRS“ (pod IV. točko – dotedaj je bila notranja problemati-
ka, kot rečeno, I. točka vsakega poročila), pri čemer pa so zapisali, da se je SDV sicer 
usmerjala bolj v raziskovanje povezav in ozadij, ki bi iz tujine spodbujala nezakonito 
in protiustavno aktivnost na območju SFRJ in SRS, »/…/ saj znotraj meja SR Slovenije 
ni bilo odkrite organizirane protiustavne dejavnosti«.50 Pomembno določilo je bilo v 5. 
členu novih pravil, ki se je glasilo, da 
/…/ SDV uporablja predpisana sredstva in metode ter izvaja ukrepe in opravila za 
odkrivanje in preprečevanje dejavnosti, ki merijo na izpodkopavanje ali rušenje z 
ustavo SFRJ določenega reda in na ogrožanje varnosti države, ko obstoji sum ali 
podatki, da se taka dejavnost pričakuje, pripravlja ali opravlja s strani posamezni-
kov, skupin ali organizacij, ali se s takimi cilji poskuša ali stori kaznivo dejanje kot 
tudi zaradi odkrivanja organizatorjev, pomočnikov in storilcev teh dejanj.51 
Iz tega izhaja, da je morala SDV najprej razpolagati z določenimi podatki, ki so 
morale imeti neko varnostno relevanco, da je lahko izvajala ukrepe in dejanja, za katere 
je bila pooblaščena. Ti podatki pa so morali pokazati na nezakonito delovanje. Če bi 
šlo za legalno delovanje, čeprav drugače mislečih posameznikov, več ni bilo podlage 
za angažiranje SDV. Očitno je, da so demokratizacija družbe in novi družbeni pojavi 
48 ARS AS 1931, t. e. 2282, Poročilo o realizaciji programskih nalog za leto 1988, Ljubljana, januar 1989, 1–75.
49 ARS AS 1931, t. e. 2282, Pravila o radu Službe državne bezbednosti, Beograd, 6. januar 1989; ARS AS 
1931, t. e. 3163, Delovno področje SDV na notranjem področju, Ljubljana, 18. 1. 1989, 1.
50 ARS AS 1931, t. e. 2288, Poročilo o realizaciji programskih nalog za leto 1989, Ljubljana, januar 1990, 44.
51 ARS AS 1931, t. e. 3163, Delovno področje SDV na notranjem področju, 18. 1. 1989, 1.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1153
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
vplivali na spremembo dela državne varnosti. V preteklosti je SDV pravzaprav imela 
proste roke in je lahko brutalno zatrla opozicijo, sedaj pa se je v miselnem vzorcu nekaj 
izgubilo .V letnem poročilu o delu SDV za leto 1989 so tako zapisali zgolj, da so v smislu 
obravnavanja notranjega, slovenskega prostora težišče dela usmerili na zoperstavljanje 
proti tujim obveščevalnim službam in ekstremni emigraciji oz. njihovim zvezam na 
Slovenskem. Poveden je tudi upad števila nadzorovanih oseb na notranjem področju, 
ki je od 1. 12. 1988, ko je bilo na notranjem področju nadzorovanih 5772 oseb (od tega 
616 t. i. nosilcev protiustavnega delovanja),52 padlo na 355 oseb, pri čemer se je 5417 
oseb popolnoma prenehalo nadzorovati, tudi nad nikogar na notranjem področju ni bil 
uveden nov nadzor.5354
Oblikovanje nove oblasti na Slovenskem po večstrankarskih volitvah leta 1990 in 
zmagi koalicije Demos se je kljub pritiskom iz Beograda nadaljevalo. S tem se je počasi 
začela delegitimizacija komunističnega sistema in nadaljevanje, kot je zapisal Zajc 
(2001, 23), modernizacijskih in osamosvojitvenih procesov v Sloveniji. Oktobra 1990 
52 Do leta 1988 natančnejših podatkov o tem, koliko je bilo vseh oseb, ki so bile pod konstantnim nadzorom 
SDV, ni zaslediti, saj Poročila o delu SDV niso ohranjena. Glede na Poročila o realizacijah nalog SDV 
pa lahko po njihovih podatkih razberemo, da je bilo v letu 1980 stalno nadzorstvo uvedeno nad 1052 
osebami, ki so veljale za „nosilce protiustavnega delovanja“ na notranjem področju, leta 1981 nad 977 
osebami, 1982 nad 960, 1983 nad 945 osebami, 1984 nad 893, 1985 nad 767, 1986 nad 722 osebami, 
1987 nad 711 osebami, 1988 nad 616 osebami in v letu 1989 nad „samo“ 19 „nosilci protiustavnega 
delovanja“. Največji upad je viden med letoma 1988 in 1989. (ARS AS 1931, Poročila o realizaciji nalog 
SDV od leta 1980–1987 in Poročila o delu SDV 1988 in 1989).
53 ARS AS 1931, t. e. 2288, Poročilo o delu Službe državne varnosti v letu 1989, Ljubljana, januar 1990, 3–7.
54 ARS AS 1931, t. e. 2288, Poročilo o delu Službe državne varnosti v letu 1989, Ljubljana, januar 1990, 7.
Slika 2: Pregled spremembe nadzora oseb s strani SDV v letih 1988 in 198954. 
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1154
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
je s strani RSNZ Republike Slovenije55 s podpisom novega republiškega sekretarja za 
notranje zadeve, Igorja Bavčarja, izšlo Začasno navodilo o delu uprave Službe državne 
varnosti RSNZ Republike Slovenije, kjer so področja dela SDV omejili na: 
A)  protiobveščevalno delovanje: SDV je zbirala podatke in informacije z za-
konsko dovoljenimi sredstvi in metodami ter izvajala opravila s ciljem pravočasnega 
odkrivanja in preprečevanja obveščevalne in druge nezakonite dejavnosti tujih obve-
ščevalnih služb, ki bi lahko delovale proti RS;
B)  protiteroristično delovanje, v okviru katerega je SDV zbirala podatke in in-
formacije s ciljem pravočasnega odkrivanja in preprečevanja aktivnosti terorističnih 
skupin in organizacij;
C)  obveščevalno delovanje, v okviru katerega je SDV zbirala informacije o tujih 
organizacijah, institucijah ali njihovih predstavnikih, ki bi bile pomembne za varnost 
RS;
Č) varovanje in ščitenje določenih oseb, delovnih mest, organov, organizacij in 
območij RS.56
Področje „notranjega sovražnika“ in usmerjanje v iskanje političnih nasprotnikov 
ali drugače mislečih je izginilo iz pravil in poročil o delu SDV.
SKLEP
Delovanje SDV je bilo od začetka osemdesetih do leta 1989 po poročilih o realizaciji 
programskih nalog in načrtih dela v groben razdeljeno na zunanje in notranje področje. 
Organizacija SDV je potekala glede na sprejete tajne pravilnike in po zvezni tajni zako-
nodaji. Glede na določila Pravil o Službi državne varnosti, da naj svoje delo opravlja na 
podlagi stališč in ZKJ, je bil njen fokus usmerjen v ohranjanje obstoječega političnega 
sistema. S tem je sovražnik postal vsak, ki je ta sistem ogrožal, tudi če je zgolj izrazil 
nestrinjanje z določenimi aspekti komunističnega sistema. Z vedno večjimi težnjami 
po demokratizaciji in politični pluralizaciji po Evropi in svetu v smislu vzhodnega in 
zahodnega političnega bloka proti koncu osemdesetih let pa je bil enopartijski sistem 
vedno bolj ogrožen, saj so se začeli glasneje in jasneje oglašati slovenski intelektualci, 
novinarji, kritiki, književniki, umetniki itd. in svoje argumente podkrepili tudi s primeri 
iz nezadovoljivega reševanja gospodarske krize, v kateri se je znašla Jugoslavija že 
v sedemdesetih letih, v osemdesetih pa se je situacija zgolj poslabšala, nestabilnega 
političnega položaja po Titovi smrti, vse bolj perečih nacionalnih trenj s protesti na 
Kosovu in velikosrbskimi težnjami. Tako se je delovanje SDV ob naraščanju kritike in 
zahtev v veliki meri osredotočala na spremljanje notranjega področja oz. „notranjega 
55 Ob uvedbi ustavnih amandmajev marca 1990, ki jih je sprejela Skupščina SRS na seji Zbora združenega 
dela, seji Zbora občin in seji Družbenopolitičnega zbora, se je v besedilu imena „Socialistična republika 
Slovenija“ črtala beseda „socialistična“, začelo pa se je uradno poimenovanje Republika Slovenija (Uradni 
list RS, št. 8/90, 16. 3. 1990).
56 ARS AS 1931, t. e. 2288, Začasno navodilo o delu uprave Službe državne varnosti RSNZ Republike Slo-
venije, oktober 1990, 1–5.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1155
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
sovražnika“. SDV, ki je bila v službi političnega vodstva v okviru republiške RSNZ, 
se je vse do druge polovice osemdesetih let še vedno posluževala represivnih metod, 
da bi dejavnost tistih, ki so situacijo kritizirali in zahtevali spremembe, najprej budno 
spremljala, nadzirala in tako preventivno ustavila. SDV je bila skozi tako delovanje 
zelo uspešna pri prodiranju in ustvarjanju mrež obveščevalcev. A ko je bil leta 1989 
v SRS napovedan drugačen politični sistem in bil prihodnje leto s prvimi povojnimi 
večstrankarskimi volitvami tudi realiziran, se je služba, ki naj bi še vedno odgovar-
jala zvezni SDB, hkrati pa je delovala pod okriljem republiškega, torej slovenskega 
notranjega ministrstva (RSNZ), znašla v negotovem položaju. Te negotovosti je bilo 
konec šele z reorganizacijo službe 1990, ko je popolnoma prekinila stike z zvezno 
SDB. Sklenemo lahko, da je SDV glede na področja in metode delovanja skozi celo 
socialistično obdobje, torej tudi v času obravnavanega obdobja osemdesetih let, vse 
do demokratizacije in pluralizacije političnega prostora na Slovenskem ostala klasična 
politična policija.
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1156
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
FUNCTIONING OF WORK OF THE SLOVENIAN STATE SECURITY 
SERVICE IN THE 1980S
Ana ŠELA
University of Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia
e-mail: ana.sela1@um.si
SUMMARY
On the basis of documents from the Archives of the Republic of Slovenia (ARS), 
especially annual reports on the operation and reports on program task implementa-
tion of the Slovenian State Security Service (SDV) this paper presents the organizational 
structure, methods, and fields of work of the Slovenian secret police in the 1980s. The 
SDV was organized in accordance with accepted secret regulations as well as federal 
secret legislation. According to the provisions of the State Security Service Rules, which 
state that it should perform its work based on the Union of Communists of Yugoslavia’s 
(ZKJ) positions and policies, its focus was on preserving the existing political system. 
From the early 1980s to 1989, the State Security Service’s work was divided into external 
and internal areas, with the present article focusing on the latter. The internal field was 
divided into “hostile structures,” which included groups such as “anarcholiberalism,” 
“bourgeois pluralism,” “bureaucratic-dogmatic structures,” and “clergy,” “bourgeois 
right,” economic liberalism, and nationalism. In doing so, they observed that criticism 
was increasingly directed at the ability of the then-political leadership and the one-
party system. The SDV employed repressive methods of control to keep an eye on these 
structures, including territorial preventive work, intelligence work, person surveillance, 
verification, informative and operational interviews, secret tracking, secret investigation, 
secret control of mail, secret control of telegraph and telephone traffic, and secret sound-
ing spaces. Precisely from the field of internal action, i.e., monitoring of the “internal 
enemy”, we can conclude that SDV also acted as political police in the 1980s.
Keywords: State Security Service, 1980s, methods and areas of work, organizational 
structure 
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1157
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
VIRI IN LITERATURA
ARS AS 1931 – Arhiv republike Slovenije (ARS), Republiški sekretariat za notranje zadeve 
Socialistične republike Slovenije (AS 1931).
Andrew, Christopher M. (2009): Secret Intelligence. A Reader. London in New York, 
Routledge.
Bajc, Gorazd (2011): Posebne oblike „svobode“ : prispevek o zgodovini nadzora nad 
delovanjem obveščevalnih služb. Phainomena, 20, 76/77/78, 293–310.
Bajc, Gorazd, Osojnik, Janez & Darko Friš (2019): Nekateri vidiki mednarodnega pri-
znanja Slovenije s posebnim ozirom na ameriški pogled, junij 1991–april 1992. Studia 
Historica Slovenica, 19, 1, 217–256.
Bajc, Gorazd, Melanšek, Tadeja & Darko Friš (2020): Uvod v zgodovino spremljanja 
britanske obveščevalne dejavnosti na Slovenskem – „samoevalvacije“ slovenske Službe 
državne varnosti. Studia Historica Slovenica, 20, 3, 839–878.
Bing, Albert (2019): Socialist Self-Management Between Politics And Economy. Acta 
Histriae, 27, 1, 1–34.
Brejc, Miha (1991): Nova organizacijska paradigma kot osnova za prenovo Službe državne 
varnosti. Zbornik strokovno znanstvenih razprav, 3, 1, 100–106.
Bukovnik, Anton (2002): Sever. Ljubljana, Zveza policijskih veteranskih društev Sever.
Cvetković, Srđan (2009): Metode i oblici rada Službi državne bezednosti u socialističkoj 
Jugoslaviji. Istorija 20. veka, 2, 2009, 131–144.
Čoh Kladnik, Mateja (2021): Retribution against Collaborators of the Occupiers after 
the End of the Second World War:The Concept of „National Honour“. Studia Historica 
Slovenica 21, 1, 164–196.
Friš, Darko, Jenuš, Gregor & Ana Šela (2021): Slovenska politična emigracija skozi oči 
Službe državne varnosti v šestdesetih letih. Acta Histriae, 29, 4, 1073–1114.
Griesser-Pečar, Tamara (2019): Položaj katoliške cerkve leta 1945 v sloveniji/jugoslaviji 
v primerjavi z državami za „železno zaveso“. Annales, Series Historia et Sociologia, 29, 
4, 661‒674.
Horvat, Marjan (2021): Osamosvajanje Slovenije v prizmi kulture spominjanja: vloga in 
pomen revije Mladina. Acta Histriae, 29, 1, 207‒242.
Hribar, Spomenka (1987): Krivda in greh. V: Dimitrij Rupel (ur.): Kocbekov zbornik. 
Maribor, Obzorja, 9–68.
Kleindienst, Petra & Matevž Tomšič (2021): Proces narodne sprave in vloga politične 
elite v njem: Slovenija kot izjema med državami srednje in vzhodne Evrope. Studia 
Historica Slovenica, 21, 1, 197–232.
Podbregar, Iztok (2012): Obveščevalno-varnostna dejavnost: procesi, metode, nadzor. 
Ljubljana, Fakulteta za varnostne vede.
Purg, Adam (1995): Obveščevalne službe: povezave med obveščevalnimi službami, 
političnimi sistemi in državno suverenostjo v luči iskanja modela sodobnega obvešče-
valnega sistema Republike Slovenije. Ljubljana, Enotnost.
Schiller-Dickhut, Reiner & Bert Rosenthal (2013): The „European Network of Official 
Authorities in Charge of the Secret Police Files“, A Reader on the Legal Foundations, 
ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4
1158
Ana ŠELA: DELOVANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI V OSEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA, 1137–1158
Structures and Activities. Berlin, Der Bundesbeauftragte für die Unterlagen des Staats-
sicherheitsdienstes der ehemaligen Deutschen Demokratischen Republik.
Slabe, Janja (2006): Slovenska narodna sprava v ogledalu časopisja (1984–1997), Prispev-
ki za novejšo zgodovino, 46, 1, 431–446.
Šela, Ana & Mateja Matjašič Friš (2019): Nadzor službe državne varnosti nad revijo 
Zaliv. Annales, Series Historia et Sociologia, 29, 4, 675‒688.
Šela, Ana & David Hazemali (2020): Spremljanje slovenskih delavcev na začasnem 
delu in bivanju v Zvezni republiki Nemčiji v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja : 
prispevek k poznavanju zgodovine slovenske Službe državne varnosti. Studia Historica 
Slovenica, 20, 3, 879–919.
Šela, Ana (2021): Contributions to the Knowledge of The Slovenian Intellectual „Oppo-
sition“ in the 1980s Under the Screening of the State Security Service. Annales, Series 
Historia et Sociologia, 31, 4, 601–616.
Šela, Ana, Hazemali, David & Tadeja Melanšek (2020): Ustroj in delovanje slovenske 
tajne politične policije v drugi polovici šestdesetih let dvajsetega stoletja. Studia Histo-
rica Slovenica, 20, 3, 811–838.
Štrajn, Darko (2019): The Politics and Aesthetics of Democratic Socialism in Yugoslav 
Modernity. The Case of Yugoslav Modernism and its Impact: Some Examples of Bre-
akthrough Art in the Context of Self-management. Acta Histriae, 27, 1, 107–124.
Trahair, Richard & Robert Miller (2012): Encyclopedia of Cold War Espionage, Spies, 
and – Secret Operations. Westport, Enigma Books.
Tratnik, Polona (2021): Vloga popularne kulture in oglaševanja v kulturi spominjanja: gra-
jenje jugoslovanske nacije in zamišljanje slovenske države. Acta Histriae, 29, 1, 159–190.
Udovič, Boštjan & Danijela Jačimović (2019): Osamosvojitev držav in »pozaba« zgodovin-
skih dosežkov: primer ne-nadaljevanja gospodarske diplomacije Jugoslavije v Sloveniji in 
Črni gori po njuni osamosvojitvi. Annales, Series Historia et Sociologia, 29, 1, 55–68.
Uradni list SRS. Ljubljana, 1967, 1980.
Uradni list RS. Ljubljana, 1990–1993.
Uradni list SFRJ. Beograd, 1990.
Virk, Tomo (2021): Pod Prešernovo glavo: Slovenska literatura in družbene spremembe: 
nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Ljubljana, Znanstvena 
založba Filozofske fakultete.
Zajc, Drago (2001): Demokratične volitve in prehod v nekaterih novih državah na obmo-
čju nekdanje Jugoslavije. V: Danica Fink-Hafner & Miro Haček (ur.): Demokratični 
prehodi II: Slovenija v primerjavi z drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. 
Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 17–51.
Zajc, Marko (2020): Poletni aferi kritičnih misli: Tomaž Mastnak in Dimitrij Rupel, 
slovenska kritična intelektualca med jugoslovansko in slovensko javnostjo v letu 1986. 
Studia Historica Slovenica, 20, 3, 921–956.
Žunec, Ozren & Darko Domišljanović (2000): Obavještajno sigurnosne službe Republike 
Hrvatske. Zagreb, Jesenski i Turk.