„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
vsak drugi iatrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja*1 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezna itevilke veljajo 4 h. — Naročnina sa pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačige od navadne vrstice
(petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 26 h, trikrat 36 b.
Vabilo družbe sv. Mohorja.
Bliža se čas za vpis v družbo sv. Mohorja. Vljudno zato vabimo in poživljamo *tevilne nde naše dražbe sirom slovenske domovine in v tujini, naj se zopet in v čim n&jvečjem številu vpišejo v družbo dose-danji udje in naj pristopi tudi prav mnogo novih 1 C. gg. poverjenike pa prosimo, da *opet prevzamejo svoje dostikrat zelo težavno ali tako hvalevredno in koristno delo ter ttabero čim več udov!
Književni dar za 1. 1906 je sledeči:
1.	„Zgodbe sv. pisma", 13. snopič, rj- Ali treba „Zgodbe* na novo priporočati ?
Priporočajo se same tako po svoji Rebrni — saj sv. pismo je knjiga vseh 5njig — kakor po lepi razlagi, vnanji obliki 1,1 slikah. Zato le pridno zopet sezite Po njih!
2.	„Sveta družina*, vzor krščans-tim družinam. Nauki in molitve v posnemo 1,1 Češčenje sv. družine nazareške.
, Izdajo „Cerkvenega molitvenika*, katero Je naznanil letošnji „Koledar*, smo odlogi na kasnejši čas, ker nam je došla želja 12 lavantinske in ljubljanske škofije, naj še toliko časa počakamo, da se bo mogoče skupno posvetovati tudi o tistih stvareh, ki Jto bo ljudski izdaji „Cerkvenega molitvenika* za večjo privatno porabnost treba
še dodati. Namesto tega stopi molitvenik „Sveta družina*, ki ga je spisal g. J. M. Seigerscbmied. Prvi del obsega 31 premišljevanj o. sv. družini, drugi običajne molitve.
Molitvenik se bode dobival tudi vezan, in sicer stane voznina v platno z rdečo obrezo 60 v, v usnju z zlato obrezo K 1.20. — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo te in ne dragih veznin, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju knjig preveč ne otežkoči.
3.	„Pri severnih Slovanib*. Potopis. Spisal Josip Lavtižar.
Slovemcem žo znani potopisec, gosp. župnik Josip Lavtižar, nas v tej kjigi vodi k našim severnim bratom, na Moravsko, Slezijo, Češko in Galicijo. Opisuje nam lepo tamošnje kraje, vodi nas po znamenitih zgodovinskih mestih, pripoveduje nam mnogokaj iz starodavne slovanske zgodovine. Knjiga, katero bodo krasile mnoge podobe, bo gotovo vsestransko zanimala.
4.	„Lešniki*. Knjiga za odrastlo mladino. Spisal Jož. Stritar.
Profesor Jožef Stritar, znani naš pisatelj, je zopet spisal knjižico za odraslo našo mladež. Obsegala bode knjiga veliko število mičnih pesmic, več igrokaznih prizorov, nekatere živalske pogovore, povest „Pavle* in spomine iz mladostnega življenja.
5.	„Uporniki*. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Lah. („Slovenskih Večernic* 58. zvezek). Mnogokrat se je že izrekla želja, naj družba izda daljšo povest. Tej želji hočemo ustreči z „Uporniki*. Snov je zajeta iz domače slovenske zgodovine v prvi polovici minulega stoletja.
6.	Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1907. Odbor se hoče potruditi, da bo vsebina koledarju kolikor mogoče raznovrstna in mikavna. Cenjene pisatelje pa prosimo, da nam čim preje pošljejo svojo prispevke.
Nabiralne pole z denarjem naj se odbora dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopoš\jejo ob pravem časn udnine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev zv opravilne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Isto velja za posamezne pošiljatve.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo dražbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor I*
V Celovcu, dne 15. prosinca 1906.
Odbor.
Potresi.
Predaval prof dr. Leopold Poljanec.
„Potres, potres*, tako so zaklicali ljudje Jj° Spodnjem Štajerskem, ko jih je vzbudil 'toe 2. januarja ob pol šesti uri zjutraj Precej močen sunek iz spanja. A pomirili j10 se, saj ni bilo nič hndfga. A sunki so lahko tudi močnejši in nevarnejši; potem 80 kruši omet od zida, stene pokajo, hiše 80 rušijo, pod zemljo čuješ votlo bobnenje k^kor grom iz daljave ali kakor ropotanje Vloženega voza, ki se premika nad veliko, Pr&zno kletjo. Tačas donijo klici „potres. Potres* strašno v gluho noč, srce se ti krči Pti njih v prsih, in kakor brezumen planeš j? stanovanja na prosto zemljo. Vesel si, ‘to rešiš svoje in svojcev življenje, še ne toisliš na denar, na dragotine in na J^go, kar si pustil v razvalinah svoje hiše. ftokaternike prevzame strah ob potresu toko zelo, da zblazni o.
Od kod ta neizmerni strah? Danes po-ljudje vse naravne sile in jih znajo P^v dobro izrabljati. Veter nosi jadrnice P° širokem morju in goni mline na veter ^Podobni so našim klopotcem); voda goni “"‘“•ka kolesa in tsrbine, ki proizvajajo
prekoristno elektriko, z vodo namakaš travnike in polja; ogeiy te greje po zimi, pri njem si kuhaš hrano, z njim goniš velikanske psrne stroje. Ljudje vedo pa tudi dobro, da te nara ene sile lahko močno škodujejo. Bojijo se viharja, nevihte, povodnji, požara! Vsakdo čuti, da jo slaba stvar v naravi, da ga obdajajo nevarnosti na vseh straneh; samo zemlja, ki roma po iyej od rojstva do groba, se mu zdi trdna, zanesljiva. Če se pa začne zibati še ta pod nogami, tedaj se prestrašiš tem bolj, ker pride nevarnost od one strani, od koder si jo pričakoval najmanj. Zato ta strah pri potresn. Prvi strah se poleže, prostejše začneš dihati. Koj se porodijo nove misli v duši. „Zakaj se je stresla zemlja?* tako misbš pri sebi, tako povprašuješ znance.
Vsi potresi ne nastanejo na isti način. V Krar,u so pod zemljo velike' otline ali špilje, nekatero izmed njih so znane po vsem svetu kakor na primer Postojnska in j Škocjanska jama. Včasih so tako obširne,
! da stranske stene ne morejo nositi pretežkega stropa. Strop se pogrezne, zdrkne v globočino s silnim ropotom, tresenje zemlje občutijo ljudje v okolici in govorijo o potresa, Pri takem potreta se terej vdere
s košček zemeljske površine, zato jim praviš j vdoroi potresi. Vdorni potresi nastanejo tudi | v rudnikih; tndi tam so včasih obsežne | otline, katerih strop se vdere, ako niso dovolj močao podzidane in podprta. Tako se je zgodilo v Šlezyi leta 1875. Okolo vdora se je stresla zemlja skoro uro daleč; ob enem se je začulo zamolklo podzemeljsko bobnenje. Kjer se vgrezne zemlja, tnm se napravi znnaj seveda jama ali ponikva. Na Krasu in na Dolenjskem jih je polno, Kraševci jim pravijo „doline*. V dolinah sa izgubljajo na Krasu potoki in reke, v njih pridejo pa tudi zopet na dan kakor na primer v čudovitem Cirkuiškem jezeru. Kraška bnrja in voda sta nanesli v te doline ostanke rodovitne prsti, v njih obdeluje Kraševec svoje njive, v njih mn rodi vinska trta močnega kraškega vina, terana.
Prav nevarno je prebivati ob vznožju ( ognjenika ali vulkana, če tndi no bliije več.
Na vrhu se nahaja žrelo ali žekno; od : njegovih robov se krha kamenje, se trklja 1 v globočino in zamaši žrelo; stopljena lava (tekočo kamenje) v rovn sc je strdila že i davno.
Neznane, a strašne podzemeljske moči - pa še delujejo vedno v globočini. Kakor si
Mladinska organizacija.
Slov. obmejne knjižnice naj bi vzdrževale naše posojilnice, zlasti močnejše. Pomožni odbor bo v kratkem poizvedel v vseh obmejnih krajih za zanesljive osebe, ki bodo oskrbovale knjižnice in potem bo prosil naše posojilnice za red rum vsakoletno podporo. Upamo, da bodo 'JI naši denarni zavodi blage volje podpirali prekoristno novo podjetje v obrambo in probujo naših obmejnih slovenskih krajev. Čas je skrajni, da se tem potom ustavimo prodirajočemu ponemčevanju, redne podpore naših posojilnic pa bodo podjetju zagotovilo obstanek in gotov napredek.
Gledališčnih iger nimamo! Naša delavna bralna drnštva so spravila na oder že vse igre, ki jih je v 4 snopičih v „Zbirki ljudskih iger“ izdala „Slov. krščansko-soc. zveza" v Ljubljani. Kaže se že občutno pomanjkanje dobrih iger. Voditelji društev no v tem ozira marsikje v vidni zadregi. Pozivamo torej odbor „Zveze" v Ljubljani, da vendar v kratkem izda 5. in 6. snopič imenovane „Zbirke ljudskih iger", kar je že obljubil pred poldrugim letom, ko je obema snopičema že nastavil ceno.
Dve igri za žensko mladino. „Narodna tiskarna" v Gorici je ravnokar izdala kot ponatis iz „Gorice" lično knjižico z gorenjim naslovom. — Jako primerne so te igre za „Marijine družbe", ker imajo samo ženske uloge. Obe igri je iz nemščine prestavil Vinko Vodopivec. Dobiva se knjižica za neznatno ceno v „Narodni tiskarni" v Gorici, čisti dobiček je namenjen „Šolskemu domu".
Mladeniči jareninske dekanije! Dne 18. svečana priredi mlad. „Zveza" v Jare-nini veliki poučni mlad. shod v hiši Fišerjev!. Shod se vrši ob vsakem vremenu ter je ob enem občni zbor naše „Zveze". Na shodu nastopijo tamburaši od Sv. Pot ra, pevci moškega zbora jareninskega ter od Sv. Jakoba. Govor ima „Zarjan" g. Rožič iz Gradca. Po shodu je veselica pri gosp. Orniku. Mladeniči jareninski, šentiljski, jakobski in sosedni, udeležita se mnogoštevilno
poišče napeta vodena para v lokomotivinom kotlu vsako luknjico, vsako špranjo, da uide, tako iščejo izhoda tudi ogn j eniške, še hiyše napete vođene pare. Uiti pa na morejo, ker so v zemlji vse špranje zapbano in zaprte, zato stresajo včasih stene svoje velike ječe. Ti potresi so ognjeniški potresi. V slovenskih krajih jih ni, ker tu tudi ni ognjenikov. Ognjeniški potrosi izhajajo navadno od že ugaslega ogujenika ter se razprostirajo od tega središča na vse strani v krogu. Navadno ne segajo daleč, v ognje-nikovem obližjn pa hudo rušijo in razdevajo.
Pri Neapolju je otok Iscbia (beri Iskija), poln toplic in zdravilnih vrelcev, kamor hodijo bolniki iskat ljubega zdravja. Glavno mestece Casamiciollo (reci Kazamičiolo) leži na vznožju nekdanjega ognjenika Monte Epomeo. Potres je porušil to mestece dvakrat leta 1881 in vnovič leta 1883. V trenotku je bilo porušeno vse, nad razvalinami so je vzdignil prašni oblak; v bližniem Neapolju pa ljudje niti čutili niso potresa. K ognjeniškim potresom prištevaš tudi one, ki se dogajajo, ko kak ognjenik začne brnhati po daljši dobi miru in pokoja. V Aziji je v morju med otokoma Sumatra in Java otoški ognjenik Krakatao. Leta 1883 je izbruhnil vnovič s strašno silo. Ker je
tega vašega shoda. Ne bode vam žal! Na mnogobrojno udeležbo vas prisrčno vabi — voditeljstvo.
Dekliška zveza pri Sv. Iljn v Slov. gor. imela je 28. prosinca svoj občni zbor. Prvo leto njenega delovanja je končano. V prav obilnem številu zbrane smo z veseljem poslušale poročilo o delovanju naše zveze. Imele smo 7 dobro obiskanih shodov, kjer smo slišale veliko koristnega v podučnih govorih, deklamacijah itd. Najlepši sad Zveze pa je gotovo ta, da se učimo lepega, poštenega in delavnega življenja, da bomo tako koristile sebi m ljubi domovini. Z malimi spremembami bil je izvoljen zopet prejšnji odbor, kar nam je najlepše zagotovilo, da naša Dekliška zveza v novem letu ne bo samo tako vrlo delala kakor do zdaj, ampak da bo še storila veliko več. Posebno se bomo učilo letos več dobrega za gospodinjstvo, ker nam je to najbolj potrebno. Zato pa bomo še z večjim veseljem prihajale k podučnim shodom in vsaka je obljubila, da mo’-a dobiti v novem letu še vsaj eno novo članico. Torej na delo, vrla slovenska dekietal Z Bogom in Marijo za slov. domovino!
Mladeniška zveza pri Sv. Benedikta v Slov. gor. je imela 1. 1905 28 udov, ki so plačali udnino za bralno društvo. Priredila je 8 podučnih shodov. Govori so bili sledeči: 1. Nasa delo v novem letu. 2. Razlaganje obč. volitvenega reda. 3. Važnost strokovnih knjig. 4. Kako skrbeti za domače knjižnice, 5. Pojdimo na shod v Maribor! 6. Enaka, splošna, tajna in direktna volilna pravica. 7. Spoštovan in srečen mladenič jo tisti, ki sc zna lepo obnašati, pošteno živi in skrbi za svojo izobrazbo. Te govore je imel č. g. duhovni voditelj Gomilšek. Enkrat je govoril Jan Jurančič o čebelarstvu. Mnogo vprašanj in neznanih besed se je pojasnilo po vprašalni škatlji. Mladeniči zveze so dvakrat predstavljali šaloigro „Čevljar" nad vse izvrstno, takrat je govoril Caf Fr. o ljubezni do domovine in do dela, Geratič Ferdo pa je deklamoval. Pri krasnem mladeniškem Marijinem shodu pri Sv. Trojici so od naših
žrelo v morju, zato so se vlivali morski valovi sproti v razbeljeno in tekočo lavo in se spremenili tam hipoma v vodene pare. Tresk je sledil za treskom, pok za pokom; morje je gnalo strašna valove, ki so preplavili sosednja otoka, pokončali ljudi, živali in rastline in izprali obrežje do žive skale.
Blizu tega otoka je stal morski sv etilnik, da svari iu varuje ladje pred plitvinami in pred skalami v morja. Čuvaja je odneslo iz svetilnika na kopno zemljo. Toda revež ni mogel črhniti besedice o tem, kar je videl in slišal, ker je zblaznel. Ko je zbruh-nilo prvič, je bil sunek tako silen, da se je stresla vsa zemlja trikrat. V Italiji so imeli takrat že nastavljene potresomere ali seismometre; slični so dolgemu nihalu stenske ure. Potrcsomcr je zanihal proti vzhodu, ko je prišel potres iz Azije naravnost k nam; nekaj trenutkov pozneje je zanihalo na zahodno stran, isti potres je prišel namreč po nasprotni strani čez Tiho morje, čez Ameriko in Atlantsko morje v Evropo. Vse to se je ponavljalo trikrat 1
Po Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Hrvaškem se ponavljajo leto za letom druge vrste potresi. Težko jih razložiš; zakaj znati moraš, kakšna je naša zemlja sedaj,
mladeničev govorili: Cetl Peter, Caf Fr. in Vrbnjak Ciril, deklamovali pa Caf Fr., Go-ratič Ferdo, Strnad Fric in Cetl Jožef. Mariborskega poučnega zborovanja se ja udeležilo 50 Benedičanov, mod temi je bila tretjina mladeničev. To je bilo naše delo v starem letu. V novem letu se že krepko gibljemo. Prvikrat smo se zbrali na po-dučnem shodu na novega leta dan. Govor duhovnega voditelja nas je navduševal, kako bi naj letos same stalno delovali, nastopali kot govofmki, dopisniki, sc vadili v agitacijskem delu. To pa hočemo tudi vse izvršiti. Zimska veselica, pri kateri so naši tovariši kaj dobro dvakrat predstavljali igri ,Novi zvon na Krtinah4 in ,Vaški skopuh4, je vse udeležence jako zadovoljila. Meseca februarja bomo tudi mi imeli svoj socijalni poučni tečaj, za katerega je veliko zanimanje. Vsak teden se bomo enkrat zbrali. Naši bratje pri Sv. Antonu so nas sicer že prehiteli, toda zaostali ne bomo. Lo tekmujmo med seboj, kateri bo več storil zase in za narod!
Dekanijski odbor za lenarčko dekanij« je imel svojo sejo dne 25. junija pri Sv. Benediktu. Člani odbora bodo v smislu opravilnika za dekanijske odbore v teku 6 tednov pregledali vsa bralna društva v dekaniji in si natanko zabeležili njih stanje ter pomanjkljivosti. Pričakujemo, da bralno društvo pri Sv. Ropertu in kat. izobraževalno društvo pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. v kratkem javita svoj pristop k „Zvezi44. Komur še sedaj ni znan in jasen pomen „Zveze", očitno kaže, da ne čita poročil v Našem Domu in da ne pozna ne lanskega, ne letošnjega društvenega koledarčka. Društva si naj urode svoje zapisnike in knjižnice. Ko bo revizija vseh društev končana — nje dan se pravočasno napove vsakemu društvu — bodo pri seji dek. odbora poročali o uspehu revizij in se potom ukrene vse potrebno, da se morebitne pomanjkljivosti odpravijo.
Bralno druitro v Cezanjevcih pri Lju-
j tornem je v svoji odborovi seji, dne 14. jan.
j sklcnfo, da pristopi h „Krščansko-socialui
I zvezi".
kakšna je bila nekdaj. Učenjaki pravijo, da je bila zemlja nekdaj razbeljena in raztopljena, kr<kor je sedaj še lava v ognjenikih, ko priteče pri izbmbn iz njega. T* žareča zemlja se je sukala okoli solnca ? vesoljnem prostoru, ki je zelo hladen. Njegova toplina meri neki 273° C mraza, najhujši mraz v Sibiriji pa doseže k večjem® 60° C.
Kaj je čndno, če se je ohladila žareča zemlja v tem mraza na površja in je skrepenela, to je, postala trdna? Kedar se telesa hladijo, se tudi krčijo; vsak kovač ve to, ker razbeli prej obroč, predno ga natakne na kolo. Zemlja se je torej hladila in krčila; godilo se jej je kakor jabelku, ki se suši po zimi v topli sobi in se zguba-Velikanske gnbe na zemeljskem površja so takozvana slemenska gorovja □. pr-Alpe.
Drugi primer. Kako plašno stojijo ljudje po hudi zimi ob mostu večje reke, ko fl« začne trgati led! Ledena plošča priplav* za ploščo; gorje, če se zajezijo med stebri-Ta plošča se prikaže iz vode, druga zgine v njej; vmes čuješ vedno prasketanje i® pokanje lomečega se leda.
(Dalje prib.)
Planina. Mladina, vadi se v računovodstvu ! Tako se je glasilo v drugi številki »Našega Doma“. Jaz že izpolnjujem ta nasvet. Že zapisujem stroške in dohodke letošnjega leta. Pa še nekaj sera sklenil to leto računiti, in sicer: koliko iztisov ptujskega protiknaečkega lista bo prilezlo v naše hribe. Enkrat je bil že tndi do mene prilezel, zatorej mi jo znano njega hinavstvo. Od tistega časa sem postal tudi njegov sovražnik. Vas pozdravlja, gospod urednik in vse bralce „Našega Domau, mladenič iz P.
Slovenska knjižnica v radgonskem okraja — nje sedež ostane so sedaj javnosti prikrit — ki jo je po posredovanju Zvezinega pomožnega odbora za Štajersko ustanovila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. gor., je začela delovati dne 21. decembra. Šteje 88 knjig. Knjižničarka je vrla slovenska deklica. Zanimanje za knjižnico je jako veliko, kljub temu, da je krajevna šola čisto nemška in se žalibog slovenski otroci niti veronanka več ne poučujejo v slovenskem jeziku. O nadaljnem napredku še bomo poročali.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Predrage čitateljice „Našega Doma“ slišale ste že o večih poročilih, kako po drugih krajih društva in dražbo veselo napredujejo. Tudi naša dekliška Marijina družba veselo na prednje. Pred nekaterimi leti si je kupila drnžbeni križ; a zdaj pa se nam jo zbudila želja, da bi si še kupile zastavo. Skrbno, kakor čebelice med, nosimo tudi me denar v brani'nico. V par mesecih smo nabrale že precejšnjo svoto, in če bode šlo tako naprej, bomo v kratkem času dosegle svoj namen. Torej dekleta, le korajžni* naprej! — Članica dražbe.
Zakaj smo nasprotniki Nemcev?
(Furman.)
Dalje.
V tem času torej so bile tiskane na Nemškem prve knjige v slovenskem jeziku z namenom, da bi razširjale novo vero. Tedaj pa so se tudi katoliški možje morali bolj pobrigati za to, da so poučevali slovensko ljudstvo v njegovem jeziku in tako je ta boj med staro katoliško in med novo nemško vero nehote pripomogel, da se je izredno naglo razvijal slovenski pismeni jezik.
Velika nesreča za našo slovensko zemljo so bili nadalje v 16 in šo 17. stoletju novi turški navali. Obnašanje nemških plcmeci-tašev v tem času je nov dokaz, kako malo so se brigali za podložnega slovenskega kmeta. Zaprli so se v svoje s krvavimi žnlji podložnih tlačanov sezidane trdne gradove, ljudstvo pa so prepustili na milost in nemilost divjemu sovražniku. Da celo dražili so se z pjim, ako so npali, da bodo pri tem imeli dobiček. Dokaz temu je znani konjiški graščak Tattenbach. Drugače pa 17. stoletje ni prineslo veliko novega. Kmetski upori so bili zadušeni in graščaki so dajali dnška svoji jezi. Rekali so: Kmet je dober kedar se joče, hud pa kedar je vesel, in skrbeli so za to, da kmet ni bil nikdar vesel.
O kakem duševnem življenja Slovencev v tem času se pač še ne more govoriti. Ker ni bilo za Slovenca nikakoršnib šol, se je moral vsak sam učiti brati okorno pisane slovenske knjige. Da jo bilo takih Slovencev malo, je pač razumljivo. Jezik, v srednjem'vekn še čist, bil je sedaj že zelo z nenMšme pomešan. Ljuditve je ver-
jelo vsakovrstnim vražam in čarovnijam, čemur se pa ni čuditi, ker vemo, da je celo vlada s postavami določila, kako je treba na primer čarovnice zatirati.
Marsikomu se bode zdelo morebiti čudno, da govorim vedno le o slovenskem kmetu ne pa o slovenskem narodu spl h. Vzrok temu je, da so bili Slovenci tedaj res še vsi kmetje, kaiti ako je hotel kmet dati sina študirat, moral jo prositi graščaka za dovoljenje in navadno seveda ga oi dobil. Če pa se je vkljub temu posrečilo kakemu Slovencu povzpeti se do višje izobrazbe in boljše službe, sramoval se je svojega slo venskega roda in postal odpadnik.
Nič veliko boljše niso bile razmere v prvi polovici 18. stoletja, to je do vladanja j cesarice Marije Terezije in njenega sina cesarja Jožefa II Dostikrat se je tačas še zgodilo, da jo graščinski gospod po smrti bišnega gospodarja dal njegovo poseotvo v najem, žena in otroci pa so morah oditi za kruhom. Kako je strah pred gosposko prešel tekom stoletij v meso in kri slovenskega kmeta, kaže še daudaoes nasljednja čudna navada kmetskega ljudstva cb Savi in okoli Laškega trga, kjer sem jo imel priliko sam spoznati. Oe pride tukaj kmetski človek v pisarno, pa reče precej preponižno: „zahvalim za vprašanje1*, če ga tudi še ni nihče nič vprašal. Tako namreč so morali kmetje nekdaj odgovarjati na vs..ko vprašanje vsemogočnega „ferbolterja“, kajti drugače je bilo gorje.
(Dalje prih.)
Spomini z romanja v Rim.
Piie kmet iz mariborske okolice.
(Dalje.)
Zelo znamenite so stare razvalmc in ostanki raznih stavb, katere še sedaj vse občuduje. Slavolok cesarja Konšlatina prekaša v krasoti in velikosti vse drago. Napisi na njem so še prvotni, kinčajo ga umetno izdelan« podobe in kipi, visok je kakor marsikatera cerkev. Skozi slavolok je troje cest. Vogli so od osi koles Se pre-caj oguljeni. Ta slavolok so Rimljani postavili cesarju v spomin na zmago nad kratim Maksencijem, katera je bila povod, da se je Konštantin poganstvu odpovedal, ker je spoznal, da je le v znamenju križa z božjo pomočjo sovražnika premagal.
Ko sem včasih bral o velikost: k( liseja, si niti v dubu nišom predstavljal njegove resnične velikosti. Že od daleč vidi se grozno velika stavba. Ko sem si ga šel ogledati in prilezel precej visoko po stopnicah, se mi je kar vrtelo v glavi. Te podrtine so najžalostnejše v Rimu in groza mo je obhajala, ko sem jih ogledoval. Kajti ni kraja na svetu, kjer bi bili ljudje tako zdivjal: in tako grozne krutosti izvrševali, kakor ravno tukaj. To je bilo gledišče in sicer največje na celem svetu. Stavila sta ga od leta 72 do 80 cesarja Vespazijan in Tit. 40 000 aužnih judov je moralo pri zidanju pomagati in težko delati. Le Čuditi se je, kako je bilo mogoče tako težke kamna tako visoko spravljati in tako veliko stavbo še tako jednakomerno sezidati.
Ko je bil dovršen, trajale so v njem slovesnosti in igre 100 dni in pri njih se je 5000 glav zverine pomorilo. Iz daljnih dežel spravili so v Rim najmočnejše ljute zveri: leve, tigre, jaguarje itd., icalere so potem v glediščn hujskali lačne drago nad drago, da s« se strašno rjoveš« trgale z
zobmi in kremplji. Toda tega so se pogani kmalo naveličali. Začeli so siliti hudodel-nike in uboge sužnje. Ti so se potem v gledišči med seboj ali z zverinami bojevali. Tekli so dan na dan potoki krvi. Cim groz-nejše je bilo jokanje in kričanje ranjenih, tem bolje je kruta poganska druhal ploskala in se radovala. To ogromno poslopje je po-dolgasto okroglo in štiri nastropja visoko. Po dolgosti meri 185 m in v Širjavi 156 m. Prostora je bilo za 90.000 gledalcev. Sedeži so bili iz marmorja in na tak način narejeni, kakor so v cirkusih.
Ko so pagauski cesarji začeli kristjane preganjati, so večinom vse obsodili na smrt v kolisejn, kjer jih je v zabavo poživinje-nega ljudstva zverina trgala in žrla. Bog sam le ve, »oliko mučenifeov je tam umrlo. Blagi cesar Konštati* je naredil mučenja konec in koli soj je po več sto letih začel razpadati. Papež, so sicer pozneje skrbeli, da so se ostanki ohranili do današnih časov v vedni spomin na podivjanost paganov in ua trpljenje in junaštvo tedajnih kristjanov.
Dalje prihodnjič.
Domače novice.
Naše misli. Spodnještajerski Nemci so si zadnjo nedeljo osnovali v Mariboru nemški narodni svet za coli Spodnji Stajer. Kumovala sta novemu detetu vojniški Stalner in slovenjebistriški Stiger. Nemški narodni svet bo svetoval Nemcem, kaj naj storijo, da se njih število in njih moč na naši zemlji poveča. Kjer se bo izpraznilo mesto za | nradnike, učitelje, uradniške sluge, posegel i bo narodni svet vmes, da pridejo na ta ' mesta Nemci. Klical bo nemške trgovce, - nemško obrtnike in nemške kmete v naše \ kraje, da izpodrinejo slovenske trgovce, slo-i venske obrtnike in slovenske kmete. Mi * Slovenci pa mirno gledamo, kako se nove vrste nasprotnikov postavljajo proti nam. Noben sovražen naklep nas več ne vznemiri, krotko kakor jagnjeta se damo tirati v smrt. Mladi junaki, ali tudi v vas ni več krvi, ni več življenja?
Slovenske zmage pri občinskih volitvah. Dosedaj smo še v vsaki številki letošnjega leta poročali o slovenskih zmagah pri občinskih volitvah. Bog dal, da bi to lahko storili v vsaki številki. Danes poročamo zopet o teh le zmagah:	Na Zdolah pri
Brežicah so zmagali tamešaji vrli slovenski kmetje pri občinski volitvi. Od nasprotnikov ni prišel niti eden v občinski odbor. — V občini Sv. Jurij ob juž. žel., ki je sedaj deljena v dve občini, v trg in okolico, je bila občinska volitev dne 19. m. m. V tržki občini je izvoljen za žnpana cesarski svetnik dr. Gustav Ipavic, tamošnji zdravnik, v okoliški občin: j Blaž Urlep. Oba sta vrla Slovenca! — V občini Bezovica, ki obsega Črešnice in del vojniške župnije, je izvoljen za župana narodnjak A. Praložnik p. d. Rihtar. — Občina T i n j e pri Slov. Bistrici je tudi dobila vrlo naroden občinski zastup. Za župana je izv. ljen naredni posestnik g. Janez Ferk. Občinski svetovalci so: Jernej Dušej v Tinjah, Miha Šega v Ratkuvcu, Franc Pliberšek ua Kepu in Andrej Špes v Jnršni vasi. Sami vrli slovenski možje! — V Šmartnem ua Pohorju so pri zadnji volitvi vrgli iz odbora najbolj zagrizene Stigerjeve podrepnike. Kakor se vidi, padajo občine v slovenjbistričkem okraju v slovenske roke. Znamenje, da ljudje začnejo misliti in te n« udajajo veš aemškn-
tarskim kričačem in hujskačem! — V občini Radenci, kjer je, kakor smo zadnjič poročali, zmagala slovenska stranka, je izvoljen za župana g. Anton Divjak, zdaj že za peto dobo. Občinska svetovalca sta gg. Jakob Zemljič in Leop. Puhar. — V Mu-retincih pri Sv. Marjeti niže Ptuja so tudi nasprotniki poštene in koristno stvari popolnoma pogoreli. V občinski zastop so izvoljeni sami zavedni slovenski kmetje. — To so novice, ki jih danes prinašamo o slovenskih zmagah pri občinskih volitvah. Slava zavednim volilcem, ki so pripomogli do zmag! Sadaj pa ne rok križem, ampak agitirajte naprej, ter ne mirujte, dokler ne bo zadnji nemčur frčal iz občinskih odborov na Spodnjem Štajerskem!
Gromenje v januarju. Dne 31. januarja ! je popoldne nenadoma pridrvila huda burja s snegom. Po Dravskem polju okoli Pragerskega se je slišalo večkratno in precej močno gromenje.
Magdalensko predmestje v Mariboru. Naj svet zve, kako mi spimo narodno spanje. Res, zdaj je zimski čas za spati, pa po drugod se fantje in dekleta povsod vzbujajo iz narodnega spanja, ker imajo bralna in izobraževalna društva, kjer so izobražujejo. Žalibog pri nas je drugače; povsod „deič“, v gostilnah in prodajalnah le nsmško, čeravno mnogokrat tako gre, kakor pes po treh nogah. Pri nas je največja fara v mariborski okolici. Koliko je fantov in deklet, toda nihče jih ne drami za slov. stvar. Imamo bralno društvo v Studencih in v Mariboru, pa se premalo zanimajo za društva. Če na lepakih berejo kje, da bo v nedeljo ples, tja grejo, da tam skačejo in plešejo, denar in zdravje zapravljajo. Narodnih fantov pa nimamo, ki bi se zanimali za bralna društva, ali da bi si vsaj en pošten časnik naročili. Tu in tam se še znajde kak naročnik „Slov. Gospodarja" ali „Našega Doma“, toda redke so take bele vrane. Bil sem v neki delavnici, kjer dela 8 fantov, so pošteni in sicer radi berejo „Slov. Gospodarja" in „Naš Dom". Na moje vprašanje, zakaj si ne naročijo vsaj „Naš Dom", so mi odgovorili, da ne vedo kje se dobi in naroči. Žalostno! Še en vzgled! Bil sem sam priča, kako je neki nemčur, naročen na „Štajerca", istega bral po noči, ko so njegovi tovariši že spali, ker ga je bilo sram brati pred poštenimi ljudmi tako ostnden list. Žalostno za take fante. Bog ve kedaj se bodo naši fantje bolj zavedali svoje narodnosti. Edino dekleta moram pohvalno omeniti. One še imajo dekliško zvezo, kjer še skupno nekaj delujejo in so naročene na katoliške časnike, kakor „Naš Dom", „Gospodar", „Bogoljub" in „Glasnik". Pri nas je krasno delovala Mladeniška zveza več let in so bili mladeniči iz vseh krajev v nji. Toda ta lepa zveza je zaspala in še sedaj spi. Kako dobro bi bilo, ustanoviti bralno društvo v Pobrežju ali v Radvanju, kjer bi imeli fantje res velik dobiček, kjer bi si prihranili veliko denarja in bi se lepo in pošteno zabavali pri knjigah in časopisih. Poglejmo n. pr. „siidmarko", kako deluje ravno po Pobrežju in v Radvanja. Tam napravlja veselice in zabave v svojo korist in žalibog, veliko fantov in deklet ji daje podporo s tem, da grejo na take veselice in tam plačajo vstopnino za narodno smrt Slovencev. Fantje in dekleta magdalenske fare, združite in zbudite se, osnovajte si bralna društva! Prosimo vas, vi voditelji,
napravite nam ustanovni shod in nas po-dučujte!
Ptujski okoličani, pozor! V ptujski okolici se klati nek agent — skoro gotovo židovski — ki ponuja priprostim ljudem 4 male knjižico z naslovom „Novi evangelij" za ceno 10 kr. S temi knjižicami, ki so luteranske vsebine, skušajo novodobni protestantje pridobiti katoličane tudi na deželi za odpad od prave cerkve. Zadnje dni se je ta brezverski agent potikal po Hajdinu; skrbno se je ogibal hiš, kjer je sumil, da bi ga prijeli; naenkrat se je prikazal v kaki vasi, in kmalu potem zopet zginil kakor kafra.
Ljutomer. Ptujski „Štajcrc" od dne 4. februarja 1906 se prav pohvalno izraža ; o ljutomerski duhovščini. Kot duhovniki ne potrebujsmo pohvale od nikogar, najmanj pa od ptujskega „Štajerca", ki na najne-sramuejši način blati in sramoti delavne katoliške duhovnike. — Ptujski „Stajere"! zapomni si, ako bi mi kot katoliški duhovniki zaslužili tvojo pohvalo, potem bi nas moralo biti sram v dna srca, kajti potem bi ne bili več katoliški duhovniki ampak — Judeži!	O. Š.
Ključ&rovci pri Sr. Tomažu. Par posestnikov še je pri nas tako zaljubljenih v ptujskega stercipikola, da se ne dajo spreobrniti ne z besedo in ne z vzgledom. Sramujejo se pa lista vendar le vsi, ker ga imajo vsi naročenega na občinsko pošto, od koder jim ga potem poštni sluga pripelje v gostilno ključarovsko in še le od tukaj ga potem skrivoma odnašajo. Ako se ne spreobrnejo, priobčim prihodnjič njihova imena. V naši vasi živi nek človek, ki se silno ponaša s svojoj nemščinoj, katero pa toliko razume kot naš petelin pisave. Med drugim sem ga slišal govoriti te le besede: Ko sem jas priša v birebaus, pa sm reka kelnarci, ein flašn pir ein trogu komen und das fleiš herausšmeisu feršpotung! Taki so naši nemčurji kadar se hočejo bahati, pa izgovore take neumnosti, da se poštenemu človeku gabi. Pač res, Bog daj norcem pamet! — Tomaževska Marijina družba kaj lepo napreduje, ima že čez 400 udov mož-kega in ženskega spola, za kar gre hvala g. voditelju dekanu. — Aha, že vidim, gospod urednik, imate že škarje v roki, treba bo končati. Torej z Bogom za zdaj!
Ključarovski fant.
Podsreda. Razmere so pri nas v narodnem oziru zelo žalostne. Poglejmo druge kraje; povsod vidimo napredek; povsod se je ustanovilo kako društvo. Pri nas je pa ta reč vsa drugačna. Vse še spi, nikakega narodnega gibanja ni. Naši mladini se nič kaj ne vidi, kaj ima storiti, namreč braniti našo slovensko zemljo proti grabežljivim nemškim in nemčurskim krempljem. Stopimo tedaj krepko na branik in varujmo svojo domovino proti sovražnim napadom. V praša morda kdo: kako pa to dosežemo? Naročite si kak katoliški slovenski list n. pr. „Naš Dom" in v njem zveste vse, kar vam je storiti. Postavimo se krepko v bran; na noge narodnjaki! Bojujmo se, da nam bodo pete kazali naši nasprotniki ter pobrali „šila in kopita", če jih sploh imajo. Kakor čujemo, bodo na spomlad občinske volitve. Takrat je prilika, da nasprotnikom pošteno zabrusimo v zobe. Potegnimo so za narodno stvar, nam v korist. Volimo zopet našega vrlega župana g. A. Preskaija. Torej naprej, narodnjaki in vsi Slovenci!
Slovenjgradec. Zadnji list „Giftna krota" prinaša iz Slovenjgradca dopis, kateri je poln nesramnih laži in obrekovanj. Dopisan tega članka je neki pisač, kateri pač ni toliko vreden, da bi se mi ž njim spuščali v kako dotiko in se ž njim sploh nočemo pečati. Da si tako ubogo človeče, tak iz-vržek človeštva upa poštene kmete in gosp. Strmšeka tako nesramno obrekovati, je pač nesramnost v naj večji stopinji. Mi se ne spuščamo v daljšo razpravo, imenujemo s tem javno dopisnika omenjenega članka le nesramnega lažnjivca in obrekovalca. Prihodnjič več!
Sv. Andraž v Sl. gor. Milo zadonijo in zapojejo zvonovi, oni nam naznanjajo žalosten glas. Za večno je zatisnila svoje trudne oči Marija Petek dne 27. prosinca. Vzela je slovo od svojih starisev in petih sester ter se podala v ljubo večnost. Dvaindvajset tednov in tri dni je voljno bolezen prenašala, in večkrat v bolezni svete zakramente sprejela. Zdravila so jej iskali na vse strani; pa zdravila zoper smrt še pač niso našli. Bila je pošteaa in pridna, vedno je delala, ter svojim dragim prijateljicam željo najlepše izpolnjevala. V najlepšej mladosti, v osemindvajsetem letu, jc zatisnila svoje mlade oči ter se od svojih ljubih sta-rišev in sester v večnost preselila. V ponedeljek 29. prosinca ob deveti uri spremljala jo je od doma vsa Marijina družba, in tudi dva duhovnika. Bilo je tudi mnogo drngih ljudi, ki so se uvrstili v dolgo procesijo in so prav goreče molili. Po sv. maši je bil pogreb. Pogreb je bil lep, kakoršnega Andraževčani že dolgo niso videli. Ko so krsto položili v jamo, opravila sta gg. duhovnika za rajno molitve, potem se pa zasliši pred odprto mrtvaško gomilo žalostna, v srce segajoča nagrobnica. Ni bilo suhega očesa, vse je solzilo, najbolj so jokale ljube sestre. Lahka ji bodi zemljica!
Sv. Anton v Slov. gor. Kako dober list je „Štajerc", se je v enem letu pokazalo kar v treh družmah. Oče in sin sta šla iz sveta nenaravne smrti — po uplivu „Štajerca". En mož in en mladenič sta izgubila dobro ime in prideta pod ključ radi obžalovanja vrednih činov. Dotični mož je še do danes naročnik „Štajerca", v hiši dotičnega mladeniča „Štajerc" ni neznana stvarica . . .
Sv. Tomaž pri Ormoža. Umrla je dne 19. prosinca Marija Škvorc v 70. letu. Celi dan še je bila pri delu, zvečer ob 7*8 uri pa je izdahnila svojo dušo. Bila jo društvenica Marijine družbe ter je tudi prva umrla odkar je pri nas ta družba ustanovljena. V nedeljo, dne 21. prosinca popoldan smo jo spremili ob veliki ndeležbi draštve-nikov in drugih ljudi k večnemu počitku. N. p. v m.l
Sloven. katol. izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju, V. Franzensgasse 14. Slovenska služba božja za mesec svečan bo v nedeljo 11. t. m. ob 1/i3 popoldne v cerkvi sv. Antona, XV. Pouthongasse 16. — Isto nedeljo se vrši v Češkem narodnem domu, XV. Turnergasse št. 9, narodna igra v 4 dejanjih s petjem „Divji lovec". Pred in med igro udarjajo društveni tamburaši. Blagajna se odpre ob 1/t6 zv. Začetek točno ob 7*7 zv.
Koroške novice.
Koroške misli. „Štajerca" so začeli z ■ovim letom menda še bolj razširjevati po
Koroškem kakor poprej. Zlezel je v Uduut pri Podravkah in v Vidrnorat pri Pliberka v Podjunski dolini. Tema prilizuua z oguljenim frakom bodo naši dobri ljudje vedeli pokazati vrata. — Zadnjič smo poročali, da želijo v Dobrlivasi ustanoviti bralno društvo. V „Miru" se je oglasilo „več fantov", ki pravijo, naj so ustanovi „izobraževalno društvo", ki bi se delilo v pevsko in bralno društvo. Tudi prav — da bo le kaj, pa je dobro. Sicer pa bralno društvo brez pevskega zbora tudi ne dosega v popolnem obsegu svojega namena. Torej naj bo potem bralno društvo ali izobraževalno društvo ali kar si bodi, da bo le pridno delovalo. Torej na noge! — V državnem zboru bo minister Gauč v kratkem predložil volivno reformo za splošno in enako volivno pravico. Kakor poročajo razni listi, nam koroškim Slovencem še enega poslanca ne bojo dali. Od novega votivnega zakona bodo samo Nemci profit vlekli, nam pa bojo dali baje figo. No, lepa reč! Pravijo, da morajo Nemci dobiti zategadelj več poslancev, ker so bolj omikani, ker so „Kultnrvolk". Neki južnoslovanski poslanec je prav dobro povedal v listu „Politik", ki izhaja v Pragi, da pri volitvi nimajo nič odločevati Goethe, Schiller, Hegel in kakor se še imenujejo ti nemški veliki možje, ampak volivci sami. In če vlada prikrajša Slovence pri razdelitvi mandatov, si da sama klofuto. 6 tem pripozna, da za Slovence ne skrbi tako kakor za Nemce. S tem trdi, da so nemški volivci bolj brihtni in bolj „kšajt". Mi pa lahko s ponosom trdimo, da so naši slovenski volivci vsaj toliko izobraženi kakor Nemci, in naš koroški slovenski kmet se prav lahko primerja nemškemu, da celo prekosi ga v izobrazbi. — No bomo videli kako bo — stvar še ni gotova in mogoče bo minister bsron Gauč prsj šel v penzijon preduo bomo dobili novo volivno pravico. — Nam koroškim Slovencem pa bodi tudi to v bodrilo in v pouk: „Organizirajmo se, izobražujmo se !“
|t Stolni proštLambertEinspieler, j
Zopet je legel mož k večnemu počitku, katerega bodo koroški Slovenci pri narodnem delu hudo pogrešali. To je stolni prošt Lambert Einspieler, ki je v soboto, dne 3. februarja v Celovcu nanagloma umrl, stav še komaj 66 let. Rojen je bil dne 10. septembra 1840 v Bistrici v Rožni dolini. Srojemu narodu je bil vedno zvest in zanj imel čuteče srce ter darežljivo roko. Leta 1897 je bil izvoljen v kmečkih občinah celovških državnim poslancem ter bil do-sedaj edini slovenski poslanec s Koroškega. Zal, da zaradi obstrukcije ni mogel ničesar aa volilce storiti. Bil je tudi predsednik družbe sv. Mohorja ter si za njo stekel mnogo zaslug. Pogreb je bil dne 5. t. m. popoldne. Njegovo truplo je bilo prenešeno v stolno cerkev, tam blagoslovljeno in pokopano v grobišču družbe sv. Mohorja. Blagi mož naj v miru počiva!
Imenovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval g. Ivana Grafenauerja, dosedaj suplenta na c. kr. višji gimnaziji v Kranju, za pravega gimnazijskega učitelja. Čestitamo!
Odlikovani nadučitelj. Vpokojeni nadučitelj Jožef Vončina v Skočidolu je dobil za svoje 40 letne zvesto službovanje ŠMtno svetinjo.
Angleški kralj Edvard VII. pride baje, kakor se govori, na Koroško koncem tega poletja. Na vožnji skozi deželo se bo za nekaj dni ustavil kot gost pri dunajskem angleškem poslaniku Goschenu, ki ima po sostvo Stenice na Koroškem.
Tinje. Ob veliki udeležbi gospodov duhovnikov in ljudstva smo v ponedeljek, dne 5. svečana pokopali svojega dobrega dušnega pastirja, mil. gosp. prošta Antona T r o b e s a. Rajni so bili rojeni leta 1840 iz poštene kmečke hiše pri Juriču v Porečah v naši fari. Toraj so kot domačin rojak bili dušni pastir v svoji rojstni župniji, kar se pri duhovnikih zgodi le redko-kedaj. Službovali so na raznih krajih naše škofije, na Suhi, v Knježi, Slovenjem Šmihela, Mohličah, Radišah, v Podkrnosu. Iz Podkrnosa so se preselili ravno pred tremi leti k nam in tukaj tudi umrli. Huda ledvična bolezen je zakrivila prezgodnjo smrt, na katero so se v vsem pripravili popolnoma, kakor le malokdo. Bili so rajni gosp. prošt miroljuben mož blagega in postrežnega srca. Kot goreč dušni pastir so povsodi z besedo in lepim vzgledom delovali za povzdigo
sedaj še povišali asekuranao. Saj Udi gospodarstvo pri deželni zavarovalnici boljša biti ne more. Uradniki v Celovcu in učitehi na deželi kot agenti, so plačani, da je le kaj. 53 0/o vplačila gre samo za nje. Tako nam liberalci gospodarijo! Proč ž njimi 1 Zaslužni orožnik jo stražmojster Matjja Winkler v Spitala. Pri orožništvu služi od 1. 1879. Izsledil in prijel je mnogo zločincev, med katerimi je bd najbdj nevaren cigan in ropar Brajdič, ki ga je po vročem boju prijel v nekem gozdu poleg Št. Vida. Cigan je streljal nanj, a ga ni zadel. Sedaj je doslužil 30 let in stopi v pokoj.
Obilno divjačine je letos na Koroškem. Baje še ni bilo takega plena kar pomnijo stari lovci.
Smrt vsled klobase. V Celovcu j* umrla 15. januarja trgovčeva soproga Jožefa Peinlich. Zdravniki so izjavili, da si je zastrupila želodec s klobaso.
Zmrznil je v Svincu v noči od četrtka na petek neki brivski pomočnik iz Velikovca, ki je v Svincu »sak teden nekaj
__	_____ ____________ ______ dni izvrševal svojo obrt. V petek zjutraj so
krščanskega Kvljenja.Tosebno jioTje pov~- I &a na®H mrtvega Pri poštnem peslopju. Vsled sod bila pri srcu lepota hiše božje. V krat- ! Probile pijače ga je zadela kap in je ob-kem času svojega delovanja so pri nas v ■ ležal vhudem mrazu na prostem. Piše se tem oziru veliko storili. V politično življenje *, Jožef Wehner ,n J® °grski državljan, se sicer radi bolehnosti niso veliko vmeša- \ Hnde nesreče zadevajo vdovo nekega vali, vendar so pa goreče ljubili svoje slo- \ delavca v Zgornji Beli pri Šmohoru. Odkar vensko ljudstvo. Prav ginljivoje bilo videti, ? j j j® umrl mož, je morala z dnino preživ-kako so se lansko leto postavili, ko so za- * lja^ »obe in svoje otroke. Lansko pomlad časno odpravili slovenski jezik iz naše šole ; j* j® požar uničil ono malo premoženja, kar nekateri naši napetneži. Povrni jim ljubi | ga j® imela. Sedaj pa že več tednov leži Bog v nebesih vsa njihova dobra dela, j kudo bolna na negi. Med boleznijo pa ji naši tinjski lepi župniji pa daj spet gore j® padel ISletni sinček tako nesrečno na čega dušnega pastirja in prošta.	j 'il®» da so mu predrle trebuh in je revček
Deželna zavarovalnica koroška je zvi- j v p8r ur*k nnjrl-šala upravne stroške za polovico doseda- | Nesreča. Posestnik Simen Hobein s« je njega zneska. Temu vzgledu so sledile tudi š 15- januarja peljal iz Borelj v Zilaki druge nemške zavarovalnice na Koroškem, j dolini v Belo. Ko se je vračal, so mn je
Nemškonarodna stranka je torej tudi pri deželni zavarovalnici pošteno zavozila ter pokazala zopet svojo nesposobnost, rešiti kedaj kmeta iz hudih denarnih zadreg. In vendar so pri zadnjih volitvah še mnogi kmetje leteli za nemškonarodnim kandidatom Zajfricem. Bog jih naj razume! Človek, ki bi ob času volitve veroval našim liberalcem, bi mislil, da so Nemci svetniki, najboljši gospodarji. Nihče morda za kmeta toliko ne stori, kakor oni. Pa glej ga šimenta! Nihče kmetu toliko ne škoduje s svojim gospodarstvom, kakor naši liberalni Nemci. Pred nekaj leti se je v Celovcu ustanovila deželna zavarovalnica proti ognja. Ljudje ji pravijo: Landesversicherung. Namen družbe bi naj bil ta: Denar, ki ga dobe druge zavarovalnice, bi njy' ostal v deželi. Pomagalo bi se manjšemu posestniku, ker bi druge zavarovalnice bile prisiljene radi konkurence znižati zavarovalnino itd. Liberalci, ki imajo zavarovalnico v rokah, pa nimajo sreče. Mesto da bi dežela imela korist, mora vsako leto plačati navrh. Zavarovalnica je v škodo deželi. V novejšem času se je pripetil čuden škandal. Prej, ko se je ustanovila zavarovalnica, so kmete vabili. Pristopne cene bodo nižje, kakor drngod. Zdaj pa, ko jih je že veliko pristopilo, pa so od 15. decembra naprej zvišali tarife prav veliko. A to še jim ni bilo dovolj. Gospodje pri deželni zavarovalnici so pregovorili tudi druge zavarovalnice, da so poskočile pri tanfih. Samo graška je ostala pri starem. Kmetje so čudno razburjeni, ker se jim zraven obilih drugih plačil
konj splašil. Poizkušal ga je obdržati, pa se mu ni posrečilo, pač pa je sam padel pod konja, ki ga je s kopitom tako udaril po glavi, da je v pol ure umrl. Mož zapušča ženo iu šest nedoletnih otrok.
Vsestransko delaven tat je kočarjev sin Osvald Ražun iz občine Rikarjaves. V Galiciji je najprvo kradel poštne znamke in druge malenkosti, v Št. Vidu je v dvek gostilnah kradel denar, hlapcu Marku Hribarju je vzel srebrni tolar, Ani Kampoš je pobral mnogo prekajenega mesa. Orožništve ga pridno išče.
Zločini na Keroškem. Koroško erožni-štvo je preteklo' loto prijelo in izročilo sedišču 747 oseb. Zaradi zločina tatvine je bilo prijetih 148 oseb, naznanjenih pa 190 oseb. Na prvem mestu v tem oziru je Spital, potem Eeldkirchen in Celovec. Prestopka varnosti tuje lastnine je bilo krivih 1033 oseb. V tem oziru sta prva Feldkir-chen in Celovec. Radi prestopka proti telesni varnosti je bilo prijetih 15, naznanjenih 391 oseb. Tu so na prvem mestu Borovlje, za katerim pride Celovec. Goljufov je bile prijetih 23, naznanjenih 30, javnih nasilnežev prijetih 59, naznanjenih 55, ubijalcev je bilo 23, požigalcev 16, roparjev 8, pe-silstev 18, umor 1, prestopkov proti javni nravnosti 100. Nemški listi se čudijo tem visokim številkam in pravijo, da to dokazuje, kako pridno je orožništvo, ki zasluži zahvalo prebivalstva. Mi pa pravimo, da to dokazuje nekaj drugega. Tu namreč vidimo, da so na prvem mestu oni kraji, ki so popolnoma nemško-libe-
r a 1 a i, in pa oni, kjer je nemtika „omika" že tako pokvarila Slovence, da se več ne zavedajo svoje narodnosti in so radi tega ili nazaj tndi v drugih ozirih. Res je prebivalstvo lahko hvaležno pridnemu orožni-štvu, a ne more pa biti hvaležno „omiki", ki rodi take sadove.
Bistriea v Roža. Naša občina šteje po zadnjem ljudskem štetju 1751 prebivalcev, in med temi samo 162 Nemcev, pa vendar je občina popolnoma v nemških rokah in ■e ni nadjati, da bi jo tako kmalu dobili Slovenci v roke. Nemci so vsi v Bistrici, razun osmih, ki so baje v Svečah. Dve vasi, Mače in Zavrh, nimata niti enega Nemca. Nemštvo pri nas vzdržujejo le Eg-gerjeve tovarne, njih uradniki in šulferajn. Sulferajn vsako leto priredi božičnico in oh tej priliki za par Judeževih grošev zaveže slovenskemu delavstvu jezik in roke. Letos so razdelili 21 otrokom obleke in čevljev, dodali so še nekaj sladkega, za kar so potem stariši dolžni misliti, govoriti in — voliti tako, kakor komandirajo nemški gospodje v tovarni. Res, zadnji čas bi že bil, da se ustanovi pri nas kako slovensko društvo, pa naj že ho delavsko ali pevsko, ali kakoršnokoli, da bi le začelo buditi naše zaspano ljudstvo. Potreben bi bil tudi kak shod; če ne ravno na Bistrici, pa kje v bližini, da bi se ljudstvu malo resnice povedalo. Saj naši ljudje niso tako slabi, le razjasniti se jim mora njih položaj in prav gotovo se bo tudi v narodnem •žiru pri nas obrnilo na bolje.
Rinkole. Dragi „Naš Dom", naznanimo ti, da je že tudi nas prišel nadlegovat ptujski „Štajerc", ne da bi ga kdo naročal. Prišel je v treh iztisih, misleč, kako ga bomo z veseljem brali, pa se je silno opekel, ker so mn vsi hrbet pokazali. Kdo nam ga je naročil, tega neverno, ali slab Človek mora že biti, da nas s takim listom sili, ker ga ne maramo. „Štajerc", mi ti povemo, da je modrejše, da te doma v peč vržejo, kakor pa da tako daleč gor sem hodiš svoje laži kazat in potem tukaj romaš v peč.
Št. Jap na Vinogradih. ,Ne bom se možila na visoke gore, ne bom je nosila na glavci vode/ Tako sicer pravi narodna pesem, a naša dekleta se ne ravnajo po njej. Visoko na gore, k velikemu posestniku Prižu v Št. Urh se je pred kratkim možila Amalija Filer, kmečka hčer iz dobroznane Raderjeve hiše v Trpecah. Naj bi le bila srečna 17letna nevesta! —• V Trpecah in St. Urhu so juckali, na Go-sinjah pri Rženjaku pa jokali, ker so jim umrli pridna mati, dobra gospodinja in velika dobrotnica ubogih. Na sv. Blaža dan smo jih z dvema gospodoma v Malem St. Vidu pokopali prav slovesno ob veliki udeležbi ljudstva. Tako se menjava tudi pri nas veselje in žalost.
Iz dragih slovenskih krajev.
Ljubljanski škof je izdal sedanjemu času zelo primeren pastirski list o splošni in enaki volilni pravici. O tem dandanes vsakdo v Avstriji govori, zato je dobro, da je tudi katoličan s svojega stališča o tem vprašanju podkovan.
Uradno razglašeno imenovanje goriš-kega nadškofa. Dunajski uradni list ,Wiener Zeitung" je priobčil v torek imenovanje mons. dr. Sedeja goričkim knezo-nadškofom. Imenovanje se je izvršilo dne 90. m. m.
Jesenice nimajo župana, ker je dosedanji župan Klinar odstopil. Že parkrat so hoteli liberalni odborniki voliti novega župana, a njih nasprotniki, ki ne odobravajo postopanja liberalcev, niso prišli k seji in seja je bila nesklepčna. Izvršiti se bodo morale prej občinske volitve, potem še le dobijo Jesenice župana.
Trst je dobil vladnega komisarja, ki je odvzel vse važnejše posle tržaškemu županu in občinskemu odboru. V Trstu se je preveč delalo za blaženo Italijo, in kdor je bil avstrijskega mišljenja, je v Trstu pri mestu težko dobil zaslužka. Zdaj hoče vlada druge strune napeti, za kar j« bil že res skrajni čas.
Kako mislijo slovenski kmetje o ptujskem „Štajercu'1.
} zatajujejo pravo sv. vero in prestopajo k luteranski, h krivi veri ali nemški veri. Ali ni to žalostna posledica „Štajerčevih" nankov, njegovih ostudnih psovanj ? — J. „Misliš, da je temu res „Stajerc" kriv?" — M. „Največ! Česar pa „Stajerc" ne pokvari, to pa dovrši šnops, kojega ponujajo tudi ptujski posilinemci na vseh koncih in krajih. Ptujski „Štajerc" se mi zdi pravi satan. Prav kakor je govoril satan v pa-I radižu Adamu in Evi, lo jejta, nič se ne < zmenita za božjo povelje, istotako piše ’ „Stajerc" prilizneno, čestokrat ponavljajoč, j ljubi kmet, le meno se okleni, mene po-; slušaj, jaz sem tvoj prijatelj. V istini pa | hoče slovensko ljudstvo odtujiti svojemu | rodu in mu izdreti iz vernega srca sveto > vero. Fej tako početje 1 Daj Bog, da bi i ljudstvo še pravočasno spoznalo pogubo-I nosne namene tega biuavea.
Ko jo pred nekaterimi dnevi po svojih opravilih v Ptuju mahnem proti Slovenskim goricam, dojdem dva kmeta, ki sta bila v jako živahnem razgovoru. O čem se le pogovarjata, mislim sam pri sebi ter začnem hitreje stopati, da jn morem razumeti. Toliko kmalu izvzamem, de je jeden Miha, drugi pa Jurij. Slišal sem sledeči pogovor:
J.: V Štajercu pa se nahajajo tudi j često razni dobri gospodarski nauki, kateri pa vendar nam gospodarjem koristijo. —
M.: Misliš, da iahko radi teh nankov ime-I nuješ „Štajerca" dober časnik? Ali je goba
Miha: „Dobro, pa mi povej Jurij, od kod imaš vse to, kar si mi prav kar povedal ?“ — Jurij: „V mestu sem slišal, pa tudi v „Štajercu" sem včeraj čital." — M.: „Veš dragi Jurij, kar „Stajerc" piše, na to jaz prav malo ali bolje nič ne dara!" — J.: „Jaz te ne razumem Miha, kako moreš ti „Štajerca" tako zavreči, ko vendar nam kmetom tako lepo na srce govori in nas uči." — M.: „Ker se ti to Čudno zdi, bom ti povedal vzrok, zakaj ne maram „Štajerca"; zato ne: 1. ker se mi ne do-padejo ljudje, kateri ga izdajajo in pišejo, 2. ker blatijo naše gg. duhovnike, odvetnike in učitelje, 3. ker zaničuje sploh vse, kar spoštuj* svoj materni jezik in se ravna po cerkvenih poveljih, češ, da so dotičniki klerikalci, nazadnjaki, kutarji in Bog vedi kaj še!" — J.: „Zakaj se ti pa ne dopa-dejo izdajatelji ptujskega ,Štajerca1 ?“ — M.: „Ker so ljudje, ki so zatajili svoj materni jezik, se ga sramujejo in so tudi v verskih zadevah večjidel prav mlačni. Verjami mi, slabo drevo pa ne more roditi dobrega sadu." — J.: „Res je, kar si rekel, a ti trdiš, da „Štajerc" zabavlja Čez duhovnike, slovenske odvetnike in učitelje. Toda vedi, da ne vseh, ampak tiste, kateri so kaj napačnega storili."
M: „Ti, Jurij, se ti ne zdi čndno, da prinaša „Štajerc" samo napade na slovenske duhovnike, doktorje in učitelje, če se pa izvrši med Nemci ali med nemčurji še taka lumparija, takrat pa to trobilo molči, kakor grob. Ali ni jasno kot beli dan, da hoče ta hinavec s tem blatenjem ukrasti dobremu slovenskemu ljudstvu iz njegovega srca spoštovanje in zaupanje do njegovih du hovnih in posvetnih učiteljev, do onih, ki mu v resnici dobro žele, ter je tako pridobiti zase, da bi bilo njegov poslušen učenec, da bi zavrglo najdražje od Vele-dobrega mu podarjena zaklada: materni jezik in pravo sv. vero. Nič ne veš, kako žalostni dogodki se dogajajo v Ptuju ? Isti, koji so zaničevali najprej slovenski materni jezik, ki so se istega sramovali in nemškega višje spoštovali, ki so tedaj postali nem-šarji, tuti grej« korak da|je: »ni že tudi
mišnica radi lepe pisane in nedolžne barve neškodljiva, ako jo sneš? Barva ravno miče, da jo utrgaš, in prav tako so gospodarski nanki v „Štajercu" nastavljeni, da dobijo naročnike na list. Sicer pa lahko slične in še druge nauke v večji meri najdeš v naših dobrih Časopisih n. pr. v „Slov. Gosp." in „Našem domu" ter v mo-horskih knjigah. — J.: Že vidim, da mi ne daš nikjer prav, vse ovržeš. To p» vendar ni res, da „Stajerc" vse Slovence blati.
M.: „Si-li ti tndi tako kratkoviden! Koga pa misli „Štajerc", ako imenuje vo-lilce te ali druge občine, ki so si volile prave slovenske, katoliške može v občinski odbor, mračnjake, nazadnjake, norce, farške hlapce itd. Ali se to ne pravi zaničevati nas Slovence. Drngi slučaj: Tukaj se zravnata dva fanta; hitro na to beremo v tem zlobnežu, da smo radi teh dveh fantov vsi Slovenci suroveži, pretepači m ubijalci' Ali ni tako?“ — J.: „Da, imaš prav' Toda temu se vendar ne da nasprotovati) kar „Štajerc" v zadnji številki piše o nemškem jeziku. On namreč želi, da bi se naj učilo v ljudskih šolah več nemščine, kajti isto rabimo povsod. V starih časih >e je v tej zadevi več storilo."
M.: „Tukaj še ti bom le prav ugovarjal* Kakor veš, se uči dandanes v ljudski šob mnogo predmetov. Nekateri trdijo, risanj® ni za nas kmete, drngi pravijo, čemu j® zemljepisje itd. Jaz pa menim, da so v®1 predmeti koristni. Čitanje, pisanje in računanje je seveda v prvi vrsti potrebne* j Kdor pa nič zemljepisja ne zna, niti čatf' nikov s koristjo čitati ne more, ker ne vC) kje je ta ali drngi kraj. Znati nekaj črti® o prirodi, koji izvabljamo nebroj pridelko?) je vendar tudi dobro, kaj ne? Istotako j®
! tudi prav umestno, da se uči risanja. V8®J mnogi dečki na deželi postanejo rokodelci i tem pa je treba znati narediti tu in ta®1 i kaki načrt. Zato pa mora imeti sprete®
; roko. Za vse to se rabi mnogo časa, da e®
! ostane za nemški jezik več kakor 3 do *
; ure na teden. V tem pičlem času pa D'
{ moči Bog vedi kaj doseči. Ako se ho<S® j darovati nemščini več nr, mora se seved® zanemarjati kaj drnzega. In konec takegM
, postopanja je, da otroci ne znajo niti sneg® j j niti druzega. Gotov« s« še spominjaš, kak® I
*e je v naši štirirazredniei nemščma vtepala. Kolikokrat smo prepisovali kako zemljepisno ali zgodovinsko tvarino v nemškem jez'kn, potem pa celo učili na pamet. Kaka muka je bila to za nas, ko nismo polovico istega razumeli. Sa bolj se je trudil gospod učitelj pri računanju. Cele p' l uro je včasi preteklo, predao smo začeli računati, prej pa smo prestavljali, da smo sploh razumeli, kar smo računali. In tako je včasi pretekla cela ura pri enem računa. Zdaj pa te vprašam, kaj imaš ti in kaj jaz od te nemščine ?“
J.: „Jaz prav nič!“
M.: „Jaz pa ravno toliko. Če si pa hočem kaj zračnnati, moram drugod pomoči iskati."
J.: „To se meni tudi cesto zgodi!8
M.: „No, zdaj pa vidiš, koliko nam basne šola, ako se v njej pretirano nemški uči, drugi predmeti pa se zanemarjajo. Drugi narodi, n. pr. Nemci, Labi itd. se ne nče v Andski Soli nobenega drugega jezika, ker vejo, da za to ni časa, marveč prisvajajo si razne znanosti v svojem jeziku. Oni so izobraženi, mi pa, ki hrepenimo le po nemškem jezikn, pa ostanemo neuki, njihovi hlapci in dekle. Vsaj se jim vso povsod prilizujemo in pred njimi klečeplazimo. To pa bo tako dolgo, dokler ne bomo svojega jezika višje cenili."
J.: „Glej, pa je vendar dobro, ako znaš nemški. Če pride Nemec k tebi po vole, ali vino, kako hudo je, ako ne moreš govoriti.8
M.: „Menim, da radi tega nemščina prav nič ni potrebna. Nemec pri tebi gleda samo na blago t. j. vole, vino, nikakor pa ne na znanje nemškega jezika. Ako se mu dopadejo voli, in on upa zraven kaj zaslužiti, bodeš jih prav lahko prodal, če tudi ne znaš niti ena nemške besede. Ako pa postaviš kako mršavo pošast na sejem, se ne bo noben Nemec zmenil za tvoje vole, če še ga tako sladko nemški nagovarjaš. Skrbimo le za dobro blago in uverjen sem, da bomo lahko izhajali brez vsake nemščine. V to svrbo pa nam je potrebno več izobrazbe v kmetijskih strokah, da razumemo iz zemlje izvabiti čim največ pridelkov, ž njimi si rediti mnogo lepe živine in tako si pridobiti mnogo svetlih kronic. Več ponka o kmetijstvu zahtevajmo v naših ljudskih šolah, osobito v zadnjem razredu. To bo koristilo nam kmetom, da bomo ložje zadostovali raznim velikim plačilom, nikoli pa nam ne bo do tega pripomogla toliko hvalisana nemščina. Tako je in to se ne da tajiti.8
J.: „Ti pa tako prepričevalno govoriš, da ti ne morem dalje oporekati. Skoda, da nisva prišla že prej v taki pogovor, jaz bi imel potem že prej boljše misli. Od danes naprej ne dam nič več na „Štajerca8, ker vidim, da ljudi samo slepi in zapeljuje.8
M.: „To me veseli, Jurij! Sedaj pa si zapojva: Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije, — dokler naše verno srce za naš narod bije. — K temu pristavim sam: „Daj Bog, da bi se tudi drugi kmetje dali tako podučiti in o „Štajercu8 tako mislili, kakor si ta cunja zasluži, da je namreč zapeljivec slovenskega ljudstva.8
Dobro povrnjeno.
Poslovenil M. J. Dolenjski.
Bogato oblečen zakonski par sc sprehaja po glavni nlici južnoruskega mesta. Gospod je veljal ket najbogatejši trgovec
•elega kraja; njegova soproga je bila njegovemu bogatstvu primerno oblečena.
Tu jim pride nasproti mlad dragonski častnik in se obrne proti vojašnici. Iz okna nasproti ležečo hiše ga pozdravi dober znanec; on odzdravi gledoč gor — v istem trenutku, rsk, raztrga jedsa njegovih ostrog obleko soprogi trgovca.
„Prosim tisočkrat za odpuščanje, milostljiva!8 reče prestrašen dragonec. „Jaz sem neutolažljiv nad napravljeno škodo, upam da se da napravljena škoda poravnati. 8
„Ne gospod,8 dč razkačeno soproga trgovca. „Obleka je raztrgana, z eno besedo rečeno, za nič.“
„Vi morate škodo povrniti,8 opomni trgovec.
„Da to bom,8 zatrdi častnik, „tukaj moj naslov!“
„Plačati morate takoj, prej vas ne izpustim!8
„Prosim vas, služba me kliče. Ako pridem prepozno, dobiti me huda kazen. Koliko pa znaša škoda?8
„Obleka je nova,8 reče ona, „jaz jo imam prvokrat oblečeno in moram zato polno ceno, dvesto rubljev, zahtevati.8
„Dves'o rubljev!8 vsklikne vojščak. „Toliko znaša komaj moja cela letna plača!8
Medtem se je nabralo okoli njih polno radovednežev.
„Jaz moram zahtevati, da greste z menoj k sodniku,8 reče ona.
„Ravno sedaj se je pričela seja," reče nekdo izmed radovednežev.
„AH vi me s tem spravite v najhujšo zadrego,8 prosi nesrečen častnik.
Toda ona sta ostala neizprosna in mu pretila z aretiranjem. Moral je rad ali nerad nastopiti pot proti sodniji.
Sodnik je bil ravno prost, v kratkem času se mn je dogodljaj razložil. Po kratkem molku reče častniku: „Gospod, vi morate plačati ali pa pridete v zapor!“
„Takoj plačati mi je nemogoče,8 zatrdi častnik. „Toda ali zahteva ni previsoka?8
„Vsak lahko zahteva za svojo lastnino poljuben znesek,8 odvrne sodnik; potem pa se obrne k trgovcu: „Toda jaz bi vam svetoval, ravnajte človeško in častnika ne spravite v zadrego.8
Mrmranje priznanja se je slišalo od poslušalcev. Trgovec je zašepetal sekaj besed svoji soprogi; videlo se je, da je k odpuščanju nagnjen, toda na njegovo prigovarjanje je ona odločno zmajala z glavo.
„Obravnava se naj najdalj nje!8 klikne ona jezno. „Gospod sodnik, prosim, da se stvar skonča."
„Prosim, stojte!" se zasliši močen glas iz sredine poslušalcev in star gospod, z mnogimi zaslužnimi svetinjami na prsih stopi pred sodnika. „Jaz sem upokojen general Mitaradovič. Gospod častnik, hočete li teh dvesto rubljev vzeti od mene kot posojilo?8
„Kako bi to smel, vaša visokost,8 zastoka dragonec, „jaz vam jih mogoče v celem svojem življenju ne bom mogel povrniti!8
„Vi mi jih bodete lahko kmalu vrnili,8 reče general in mn nekaj besed zašepeče v nho.
Obraz zatoženca se zjasni.
„Jaz vzamem posojilo,8 reče. od generala mn dane bankovce izročivši trgovcu.
Trgovec sprejme denar in misli s svojo soprogo zapustiti sodne dvorano.
„Samo malenkost še,8 reče častnik.
; „Prosim vas, gospod sodnik, da mi prlpo-. morete k moji obleki.8
„Kako to?8 vpraša sodnik začudeno.
„Obleka je sedaj moja, jaz sem jo pošteno plačal.8
^Poslala se vam bo še danes,8 reče zaničljivo trgovka, „ker vam je na njej to-; liko ležeče.8
„Ne, milostljiva, tndi jaz sedaj zahtevam, da se stvar takoj dokonča. Ali asi hočete mojo last prepustiti? Meni se mudi!8
Le z največjo težavo so pridržali poslušalci smeh.
„Toda jaz se ne morem tukaj sleči!8 klikne osramočena trgovka.
„Obleka je moja!8 odgovori hladnokrvne in kratko častnik.
Trgovec zatrdi še enkrat, da se mn be obleka takoj doposlala; kajti to mora biti samo šala, da se njegovo soprogo sili, odložiti tukaj obleko.
„Jaz se ue šalim niti najmanje,8 odgovori častnik, „prosim, gospod sodnik, da mi pripomorete do moje lastnine!8
„Zahtevanje je opravičeno,8 dš sodnik suhoparno, „gospod lahko zahteva, da se mn njegova lastnina takoj izroči. Ali se temu zoperstavite?8
„Gotovo", zavpije ona, „nikdar in nikoli me ne boste prisilili, da bi jaz tukaj odložila svojo obleko.8
Sodnik namigne slugi, ki z vojaškim korakom prikoraka proti njej. Smeh se je vedno razločneje slišal med poslušale!.
„Stojta!8 reče trgovec. „Jaz kupim obleko nazaj! Tukaj je onih dvesto rubljev.8
„To ne zadostuje,8 odvrne častnik. „Vsak lahko zahteva za svojo lastnino poljuben znesek. Obleka mi bo pripravila najbrž kazen zavoljo zamudenja službe, potem sodnijski stroški za ravno zgnbljeno pravdo. Jaz zahtevam tisoč rubljev.8
Poslušalci so se glasno zasmejali. Sodnik povzame besedo:	„Zahtevanje je visoko.
Gospej seveda tega predloga ni treba sprejeti. Ona ja lahko sleče obleko in jo pnsti tukaj.8
„Tisoč rubljev — loje nesramno 18 reče gospa jezno.
„Nikakor,8 reče častnik, „jaz ne mislim napraviti pri tem zase nobenega dobička. Ostali znesek, ki mi po vsem ostane, bom uporabil v odgojo vojaških sirot iz zadnje vojske. Z ozirom nato povišam ceno na dva tisoč rubljev.8
Trgovec potegne denarnico: „Gospod, tukaj imate denar. Ta poduk je drag, toda npam, da bo imel tndi svoje dobre posledice!8
Sodnik veličastno izgovori: „Obravnava je končana."
Listalo* arsdnlitv*.
Sv. Venčesl. Stvar se naj nainani sodišču, v listu je to nevarno. — VerZej. Dobro jo je pogodili Hvala, d* ste nam to poročali. Pišite še tudi druge notice, da jih objavimo I — Tolsti vrh. Je pač že prepozno o tem poročati Kaj drugega! — Sv. Andraž v Slov. gor. Žal, pestmjn mnogo predolga za naš majhem Ust. Obžamjemo I — Z a gorj e: Pušice so preostre. Pošiljajte nam tudi druge novice. — Fr. Proseka r, Hodiše: Seveda nismo nič hudi, pesmi sd nas celo razveselili, toda kakor veste, v našem listu ne priobčujemo pesmi, za to tudi Vali želji ne moremo ugoditi. PozdravljeniI —Savodn% pri Celju: Je preveč splošno, oglasite sfe^Ži noricami iz domačega kraja, saj imate sprtfe« roko za pisavo! — Sv. Anton vSlov, aor: Prihodnjič.

"S
i
■ihrr'-
Kathreinerjeva Knclppova sladna kava
|c po Kathreintrjevem nn^inu ivo-jepi proizvajanja okusna, zdravju vprtjsiMjn in poceni, ima torej neprecenljive prednosti 2« vsako gospodinjstvo I
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno Ime Kathreiner in zahte- ^ ^ vajte le izvirne zavoje z varat-* veno znamko lunnik Knelan.

'J

Svoji k svojim!
Slovenci, podpirajte samo obrti ia gostilne somišljenikov, narodnjakov I — Ogibajte se trgovin
.... ■ ■.,■■■■■ '! ....M
nemškutarjev in naprejbedakov!
oooooroe^obooo

JR.ct.xne
uradne pečate
KUVERTE
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Pozori CitaJI Bolnemu zdravjel

Rodoljubi! Slovenci!
Spomiojajte *e ob vsaki priložnosti naše
družbe sv. Cirila in Metoda.
Pozori čitaj! Slabemu — moč!
Pakraiko kapljice in slavonska sel
ljudski zdravili med narodom, ker ta dva uspehom ter sta si odprla pot na vse
•v
teka
najpriljubljonojSi in z najboljšim
to sta danes dve a delujeta gotovo
strani aveta.
Pakralke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, uganjajo male in velike glisto, odstranjuje mrzlico in vse drugo bolezni, ki vsled mrzlice nastajejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši, — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jnrllič, lekarnar v Pakraca Itev. 101, Slavonija — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto);
la eteklanlčlo (1 ducat) 5 K, 24 ateklenlčlo
(2 ducata) 8 K 00 v, 86 ateklenlčlo (3 ducat,i) 12 K 40 v, 48 ateklenlčlo (4 ducati) 18 K, - Manj kot 12 stekleničio se no razpošilja.
Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, 'tudi naj-atarejš.h prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
2 originalni eteklenioi 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 E 80 v; 6 originalnih eteklenlo 8 E 20 v,
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja, mene pod naslovom:
60 ateklenlčlo (5 ducatov) 18 K Mavonakn zel s
PrOsim, da se uaročuje naravnost od 17 13—26
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija.
>N
e
x>
9
ta
>o
o
h
(8
ta
a
-M


Kmetje, širite svoj stanovski list:
Slovenski Gospodar.
Izhaja vsak četrtek in stane na leto s prilogo „Naš Dom“ vred za celo leto samo 4 krone, za pol leta 2 krone, za četrt leta 1 krono.
“ Izdaja, se sedaj v 8500 iz tis ih. ™


Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
vsprojema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunsji.
Pojasnila daje in vsprojema ponndbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
lUdliiia, domača, seavarovalhioa!
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da sa lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer če ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovili zaklad Jamči zavarovancem popolno yarnost.
Glavno poverjeništvo za Špod. Štajersko In Koroško pri gospodu Auguštlnu Weixl, Maribor.
Svoji k svojim!
Udaja katoliško tlakovi* društvo v Maribora.
Odgov. vodnik Bdv. Jonas
Tisk tiakarne sv. Sirila v Mariboru.