40 let Slovenskega etnološkega društva
Tatjana Vokic Vojkovič*
KRATEK PREGLED UREDNIKOVANJA GLASNIKA SED 2011-2015 Tatjana Vokic Vojkovic (glavna urednica Glasnika SED 2011-2015)
Obdobja urednikovanja Glasnika SED (2011-2015) se spominjam z veliko mero hvaležnosti za vse izjemne priložnosti, ki jih tovrstno delo ponuja: sprotna seznanjenost z aktualnimi dogajanji v etnološki in kultumoantropološki vedi, poglabljanja v metodološka, terminološka in vsebinska vprašanja stroke, krepitev in navezovanje novih stikov s kolegicami in kolegi iz stroke in sorodnih ved.
S katerimi ključnimi besedami bi lahko na kratko povzela uredniške smernice, ki smo jih z našo takratno uredniško politiko na novo uvedli, obudili ali poskušali le nekoliko bolj poudariti? 1. Interdisciplinarnost. Širok krog sodelujočih avtorjev je v svojih prispevkih osvetlil obstoječo raznovrstnost teoretskih in aplikativnih razsežnosti etnoloških vsebin ne samo v stroki, temveč tudi v drugih vedah. 2. Tematski sklopi. Po osmih letih je Glasnik SED vnovič ponudil prostor za objavo obsežnejših tematskih sklopov člankov v razdelkih Razglabljanja in Slovenci zunaj meja Republike
Slovenije. 3. Tematski razdelki. Sledeč aktualnemu razvoju stroke smo na novo uvedli razdelka Projekti in Etnologija v vzgoji in izobraževanju ter obudili Muzeološke strani in Konservatorske strani. 4. Širjenje dostopnosti Glasnika SED. Z uspešnimi vpisi revije v tri nove mednarodne bibliografske baze (Ebsco, ProQuest in Scopus - kategorija Muzelogija) in na slovenskem portalu SIstory smo skušali zadostiti vedno bolj naraščajočim zahtevam po (prosti) elektronski dostopnosti znanstvenih in strokovnih revij. Vsakokratna izdaja nove številke Glasnika SED je bila svojevrsten časovni in organizacijski izziv usklajevanja različnih faz uredniškega procesa, pogosto pogojenega s spremenljivimi notranjimi in zunanjimi okoliščinami. Skupaj z uredniškim odborom in strokovnimi sodelavci smo vsa štiri leta združevali prizadevanja za čim višjo strokovno in znanstveno kakovost, referenčnost in branost Glasnika SED.
40 let Slovenskega etnološkega društva
Bojan Knific**
HVALEŽEN PREDHODNIKOM IN GLAVNI UREDNICI Bojan Knific (odgovorni urednik Glasnika SED 2011-2015)
16
Kot odgovorni urednik sem se uredništvu Glasnika SED pridružil leta 2011, ko je vlogo glavne urednice prevzela Tatjana Vokic Vojkovič. Na tem mestu je pošteno zapisati, da je glavna urednica nosila večino bremen, povezanih z urejanjem besedil, stiki z recenzenti in pisci prispevkov ter z vsem drugim, kar je potrebno, da Glasnik izide. Delo sva prevzela od utečene ekipe, ki jo je kot glavna urednica vodila Irena Destovnik - pomagala je pri uvajanju nove ekipe in nekaj naslednjih številk ostala tudi lektorica. Veliko večino stvari smo urejali z dopisovanjem po elektronski pošti, sam pa sem pogrešal več osebnih stikov s člani uredniškega odbora, kjer bi kovali vizijo razvoja revije in reševali drobne zaplete, do katerih prihaja pri vsakem uredniškem delu. A resnici na ljubo mi je zaradi številnih obveznosti na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kjer sem bil takrat svetovalec za folklorno dejavnost ter urednik Folklornika in več drugih publikacij, močno ustrezalo, da je Glasnik SED redno izhajal tudi brez sestankovanj.
V letu, preden sem prevzel mesto odgovornega urednika, je bilo v Glasniku SED postavljeno vprašanje o znanstvenosti objavljenih prispevkov - o približevanju Glasnika SED rume-
nemu tisku. Vsaj ob enem od člankov z oznako 1.01 (izvirni znanstveni članek), ki sem ga leta 2009 bral v Glasniku SED, sem se o tem tudi sam spraševal. Menil sem, da so uredniki in recenzenti pri umeščanju prispevkov v posamezne kategorije popustljivejši, manj kritični in manj načelni, kot bi bilo prav. Spraševal sem se o uredniški in recenzentski politiki ter posledično o razvijanju znanstvene misli, ki je ne v Glasniku SED in ne kje drugje ne bi smelo prekriti s tujo literaturo -predvsem z vidnimi in prijetno zvenečimi tujimi imeni - pogosto preobloženo populistično pisanje avtorjev z znanstvenim nazivom. Zdelo se mi je, da bi bilo v znanstvenem tisku vredno okrepiti vlogo recenzentov, ki pisce lahko z opozorili in izraženimi pomisleki, ne nazadnje pa tudi z umeščanjem prispevkov v ustrezne rubrike obstoječe tipologije, vodijo po poti znanstvenega mišljenja. Menil sem, da se moramo bati »rumenila«, ki bi se (lahko) prelilo v znanstveni tisk - torej objav neznanstvenih prispevkov z etiketo znanstvenosti. Med urednikovanjem smo se vsaj pri nekaterih številkah precej ukvarjali s tipologijo člankov in razporejanjem člankov v obstoječe rubrike, razmišljali pa smo tudi o novih rubrikah ali vsaj o njihovem preimenovanju. Menim, da pomembnejšega napredka nismo dosegli, moja načelnost pa je zbledela tudi
Tatjana Vokic Vojkovič, univ. dipl. lit. komp. in prof. geog., Mlajtinci 11, 9226 Moravske Toplice; tatjana.vojkovic@gmail.com. Bojan Knific, dr. etn. in kult. antr., viš. kust., Tržiški muzej, Muzejska 11, 4290 Tržič; bojan.knific@guest.arnes.si.
*
k k