PASTIRJI SE VRAČAJO (ALI RES?)*
Inja Smerdel
IZVLEČEK
V besedilu Pastirji se vračajo (ali res?). \
v svojevrstnem epilogu knjige o ovčarstvu s ¦
selitveno pašo na Pivki od srede 19. do srede ;
20. stoletja, avtorica, ki je v nekaj mesecih leta •
1990 spremljala vsakdanje življenje sodobnih j
ovčarjev, niza primerjalna spoznanja o \
gospodarskokultumih spremembah ovčarstva I
na Pivki in misli o njegovi prihodnosti.
ABSTRACT
The article "A Come-back of the
Shepherds?" is an unusual epilogue to the
author's book (published 1989) on sheep-
farming and transhumance in the Pivka region
from the mid-19th to the mid-20th century.
The author observed the everyday life of
present-day sheepmasters for some months in
1990, and the article presents her comparative
findings on the economic and cultural changes
in sheep-farming in the Pivka region as well
as her reflections on its future.
Pastirji se vračajo so besede, prepisane s panoja razstave' o nekdanjih pastirjih in
posestnikih ovčarjih s Pivke, izvajalcih ovčarstva s selitveno pašo. Zapisane na panoju so
pomenile naslov razstavinega epiloga. Njegovo besedilo je büo naslednje:
"Nekaj let po 2. svetovrü vojiü je bilo ovčarstva s selitveno pašo na Pivki konec. Z
ovcami v zelo zmanjšanem številu je gospodaril le redek posameziük.
V osemdesetih letih, ob podpori Kmetijske zadruge Postojna, so se v nekaterih
vaseh na Pivki ponovno pojavili nekoliko večji posestniki ovčarji. Pašna skupnost Jurišče
npr. druži kar štiri izmed njih: vulgo "Cui\arja", "Šuštarjevega", "Šajnovega" in vulgo
"Godnovega" iz Slovenske vasi.
Glavne spremembe:
- Paša je le v bližini stalnega bivališča, tudi na ograjeruh pašnikih.
- Število ovac je zmanjšano (od 60 do 150, največ 200 glav). Preko zime jih morajo
• Pričujoče besedilo je luistalo spomladi leta 1991, na pobudo uredniškega odbora zbornika Ljudje in
kraji ob Pivki 3. Zbornik potem žal lü izžel.
1 Etnološka razstava Slovenskega etnografskega muzeja "Kam so vsi pastirji šli...", Postojna 1989,
Ljubljana 1989/1990, Nova Gorica 1990, Koper 1990/1991, Zagreb 1991.
105
Inj a Smerdel
prerediti le v domačem hlevu.
- Vsa dela opravljajo povečini domači, člani rodbine. "Ne dobiš pastirja."
-Del opravil so prevzele ženske (v časih obstoja seUtvene paše je bilo ovčarjenje
zgolj moška domena). "Širjenje terja eno dobro dobro žensko. Je treba jemt čistočo"."
V nekaj mesecih leta 1990, ko sem pobližje spoznavala življenje sedanjih lastnikov
ovčjih tropov v teh krajih, se mi je nabralo še nekaj spoznanj in nanizalo nekaj misli;
primerjalnih spoznanj o gospodarsko kulturnih spremembah in misH o prihodnosti
ovčarstva.
Spremembam posamezne kulturne sestavine je ponavadi mogoče slediti iz leta v
leto, iz obdobja v obdobje ali jih na podoben način razkrivati ob pogledu v preteklost.
Izsledek takšnih primerjav je pot nekega razvoja, pot nekega preoblikovanja. V primeru
i ovčarstva na Pivki pa gre za primerjavo sestavin tega gospodarsko kulturnega tipa, takih,
" kakršne so bile v marsičem vsaj sto let ter ob njegovem (skorajda) koncu s takimi, kakršne
lahko opazujemo v tem času (leta 1990, 1991), v nekaj več kot desetletju po oživitvi
ovčarstva.
Zakaj tako? Zakaj so leta po 2. svetovni vojni pomenila skoraj konec neke
gospodarske oblike, ne le na Pivki, temveč povsod tam v Sloveniji, koder so še ovčarili?
Strokovnjaki s področij živinoreje in veterine so zapisali,^ da so razvoj ovčarstva v povojnih
letih mrtvile "blokade in zavore agramopolitične narave" ali, kot je preprosto povedal
vulgo "Šajnov" iz Jurišč:"Takrat je bla ena taka politika, češ da če bomo ovce pasli, da
bomo ostali agrarna država.".
Strokovne ugotovitve o zamiranju ovcerqe so še naslednje:
"V povojnih letih se je znanstveno, strokovno in pospeševalno delo osredotočilo na
govedorejo, prašičerejo in perutninarstvo. Zaradi napredka v drugih panogah zivinorqe
in nazadovanja v ovcerqi je nastajala vedno večja razlika v produktivnosti živali in dela,
to pa je bil med drugim poglavitni razlog za opuščanje reje ovac. V stroki in v kmetijskih
organizacijah je prevladalo mnenje, da lahko ovčerejo brez škode povsem opustimo."^
Na Pivki vedo ljudje povedati tudi kaj drugega:
"Tista leta, 1948,1949, je bla gonja proti ovcam, so vse pobrali." Razlog naj bi bila
ovčja bolezen bruceloza, vendar, po ustnem izročilu "so šle za konzerve" in "so jih dali
tudi v zadrugo" (kateri naj bi se tedaj čreda vidno povečala). Ti zgodovinsko pričevalni
drobci, čeprav le ustnega izročila, nedvonmo dodajajo ščep soli strokovnim ugotovitvam
o vzrokih "agramopolitične narave".
Posledica tudi takšnega početja in tudi takšnega odnosa do ovčarstva, do te le
prividno obrobne oblike živinoreje, je bila "intenzivno opuščanje in zaraščanje kmetijskih
površin in pretirana deagrarizacija hribovskih in kraških območij".*
In izid vsega tega? Po nekaj desetletjih, v sedemdesetih letih znova začetek
raziskovalnega in razvojnega dela na področju ovčereje, s katerim naj bi ustvarili strokovno
podlago za njeno obnovo.'
2 F. Zagožen,D. Kompan, M. Pogačnik, D.BirtičStrategijarazvojaovčerejevSIovemji.
Značaj zdravstvene zaštite u ovčarstvu i kozarstvu, Jugoslovenski odbor za ovčarstvo i kozarstvo, XH.
savjetovanje, Lipica 1988, str. 5.
3 Nav. delo, str. 5.
* Nav. delo, str. 5.
5 Nav. delo, str. 5.
106
Pastirji se vračajo (ali res?)
Posestnik ovčar Anton Sedmak, vulgo "Šajn" in njegova pasja pomočnika ob pasočem se tropu.
(Foto I. Smerdel, 1990) ¦ Sheepmaster Anton Sedmak, house name "Šajn" and his canine assistants
vnXh the grazing flock. (Photo I. Smerdel, 1990) • Berger et propriétaire de moutor\s, Anton
Sedmak, appelé ' aajn", aupres du troupeau en pâture, accompagné de deux chiens-assistants.
(Photo de ISmeidel, 1990).
Inja Smerdel
108
Ovcam prijaznejši časi so vrnili pastirje, oziroma posestnike ovčarje na Pivko ...
Ovcam prijaznejši časi in tako imenovaiü "zeleni plan" so (v drugi polovici
sedemdesetih ter v začetku osemdesetih let) vrnili pastirje, oziroma posestnike ovčarje
tudi na Pivko. Danes jih je, še z dvema iz Košanske doline, ki ju štejejo medse, štirinajst.
Sestavljajo dokaj heterogeno skupinico. Skupna jim je le rqa ovac in tisto, kar je seme te
gospodarske oblike, veselje za takšno početje, "hudost za ovce". Drugače se razlikujqo:
eiü redijo mlečne ovce, drugi le mesne; eni imajo veUke trope (od 100 do 200 glav), drugi
srednje (od 60 do 80 glav) in tre^'i majhne (od 20 do 40 glav); enim so ovce edina zaposlitev,
drugi ovčerejo združujejo z drugo službo; eni od ovac dobro živijo, drugi se zgolj
preživljajo, tretjim ovce prinašajo dodaten zaslužek in četrti, posebni med njimi so tisti,
ki so vsa povojna leta brez prekinitve redili "en majhen Iqap" kot večno prisoten stik z
nekdanjim načinom življenja.
Poimensko vzeti pod drobnogled, razkrivajo o sebi naslednje:
Anton Sedmak, vulgo "Šajn", Jurščan, je eden izmed kar šestih današnjih posestnikov
ovčarjev, ki žive na Juriščah ali izvirajo iz njih. Doma, na majhni kmetiji, ovac luso redili.
Drugače se je v letih Tonetovega otroštva (r. 1927) teh živali še dosti paslo za Kršičevcem
in okrog Mrzle jame (s studencem v globini), do koder je segala vaška gmajna. *
Tonetova mama je nekim sovaščanom, pri katerih so redili samo ovce, oddajala
kravje mleko. Vsak dan jim ga je prinašal Tone. Za plačuo svojega dela si je raje kot denar
izbral dve jagnjeti. Majhiu tako, da ju je še po steklenički hraiül. To je bil začetek njegovega
ovčarjenja. Od ovac se skorajda ni več ločil. Za pastirja je bil pri nekaterih iz vasi (pri
"Dolinarju"), včasih pa je šel pomagat past tudi k posestniku ovčarju "Pavlihi" v Petelinje.
Enajstleten fantič je že gnal trop iz Jurišč na zimsko pašo v Devin (koder so pastirje vsako
leto sprejemali "Kupčevi"). Kako ga je delo z ovcami pritegovalo, povedo besede: "Ko je
jemu enajst let, je šel kar u copatah u Furlanijo."
Leta po 2. svetoviü vojni niso bila čas za ovčarje. Odrasli in oženjeni Tone, ki je z
ženo delal v gostinstvu, je svoje "veselje za ovce" nosil v sebi do sedemdesetih let, ko je
postal lastnik okrog stoglavega tropa. Pasel mu ga je najet pastir (iz Vojvodine), žal "tak
srovač", da sta Sedmakova prodala ovce, da bi se ga znebila. 'Takrat je Tone strašno
trpu." Potem sta si znova kupila od 20 do 30 živali, za kolikor sta zmogla skrbeti ob
službi. Zadnjih šest let, odkar sta šla v pokoj, je postal njim trop veqi, tam od 65 do 70
' Za Jurišče, vas na "skrajnem robu Postojinskega okrajnega glavarstva", je ob koncu 19. stoletja
omenjeno: "Opomniti je to, da imajo ljudje veliko ovac in to radi prostornih in posebno za drobnico pripravnih
pašnikov.": Učiteljivokraju, Postojinsko okrajno glavarstvo, Zemljepisiü in zgodovinski opis, Postojna
1889, str.82. Vendar velikih posestnikov ovčarjev, kakršen je bU npr. v Selcah v 19. stole^u vulgo "Krajrdk" s
svq'o tristo do štiristoglavo ovčjo čredo, na Juriščah nikoli lü bilo. V vasi, ki je leta 1830 štela štiri polzemljakarske
kmetije (z 1/2 hübe), eno z 1/3 hübe, dvarajst maseljčarskih kmetij (z 1/4 hübe) ter sedem "takoimenovanih
kočarjev", so tedaj redili vsega 295 ovc (poleg 16 konj, 43 volov /za delo v gozdu/, 10 krav in 31 prašičev). Večji
izmedkmetovnajbiimelipovprečnood30do50giavovac.:AS-Cenilni operat Franciscejske=
ga katastra za Postojnsko kre s i j o, A-65,1830. VspominuSedmakovegaToneta pa so tudi
nekoliko večji jurski posestniki ovčarji (od tridesetih let 20. stol. do let po 2. svet. vojni), s tropi od 50 do 60, od
70 do 80 in od 100 do rajveč 150 gjav. Kot take poimensko pomni: Zadel Antona, T'r Gucovüi"; Žužek Antona,
"Fr šajnu"; Šajn Antona (in brata Franca ter Marjana), "P'r Dolinarju"; Kališter Gregorja, T'r Fekič"; Zadel
Franca in Antona, 'T'r Milčkovih"; Žužek Andreja, 'T'r Gorjancovüi" in Žužek Antona, "P'r Krajneku". Vsi, ki
so redili od 60 do 100 glav, "so se od tega živeli". Po nekaj ovac (od 3 do 4 poleg 2 ali 3 koz) pa imj bi imeli tudi
preostali Jurščani. Za pašo teh ovac (in koz) so najemali pastirja, ki je bil "plačan od glave na leto". "Dan za
zmenit se (za plačilo in za i\ajem) je bil pa dan sv. Jurija", patrona jurske cerkve, zaščitnika (tudi) pastirjev.
Pastirji se vračajo (ali res?)
glav. To leto (1990) pa so (že s sinovo pomočjo) "pospešili kjap" na okrog 100 glav, kar je
büo potrebno, da bi pridobili kredit za gradnjo novega gospodarskega poslopja za ovce.
Redili so jih vedno le mlečnih pasem, zadnje dokupljene pa so le mesne pasme. Tonetovi
triinšestdesetletni prsti vedno težje zmorejo dvakratdnevno molžo tolUdh vimen.
Franc Šajn, vulgo "Šuštarjev", je drugi Jurščan med posestniki ovčarji. Pripadnik
povojne, mlajše generacije, živi zaenkrat sam ob materi in gospodari z osemdeset do
stoglavim tropom ovac mlečnih pasem. Zakaj je začel ovčariti verjetno lü vprašanje, saj
naj bi bile ovce skoraj edino, kar mu je kot otroku dajalo toplino. Odraščajoč v neprijaznih
rodbiiiskih razmerah je "Frane zrasu z ovcami", spal po štalah. Čeprav je skoraj sam za
vsa ovčarska dela, ima "tako veselje do teh živali; da mora on zdej to prodat, dat stran -
umre".
Pripadnik mlajše generacije posestnikov ovčarjev je tudi tre^i Jurščan Franc Žužek,
vulgo "Cunar". Doma niso imeli ovc, ko je bil še otrok, pa vendar je on "od mladih nog
jemu rad ovce". Vsaj nekaj jih je moralo biti pri hiši. Sedaj ko sam gospodari, oženjen in
oče dveh sinov, redi več kot stoglavi trop ovac, a le mesne pasme.
Jožetu Žužku, vulgo "Godnovemu" iz Slovenske vasi (drugače iz Jurišč) ovčarska
dela niso büa neznana že kot fantiču. "Že zmladga smo to imeli, ovce", doma na Juriščah,
kjer so se njegovi starši ukvarjali z ovčerejo še nekaj več kot desetletje po 2. svetovni
vojni. Jože je tako pasel, odhajal kako leto na zimsko pašo po Istri z očetom, molzel in se
iiaučil širit; dokler starši svojega tropa niso prodali. Potem je bil nekaj let gozdiü delavec
in nazadnje šofer podjetja Transavto. "Samo zmeri so me ovce mikale." In tako je, medtem
oženjen z vnukinjo posestnika ovčarja "Pavlihe" iz Petelinj, gospodarja ene izmed treh
najbolj izstopajočih starih ovčarskih rodbin na Pivki, oče treh sinov, leta 1983 pustil službo
ter kupil svoje prve ovce, trop stopetdesetih glav (mlečne pasme). Od tedaj pri Godnovih
ovčarijo. Žena naj bi büa najprej malo "nasprotna", vendar: "Zdej nam kar dobro leži."
V Radohovi vasi redi ovce še eden, ki je bil včasih Jiu'scan, Kalister Franc in poleg
njega Fatur Boris. Oba sta se v to vas priselila (Kalister si je zgradil hišo, Fatur kupil
staro); oba sta začela ovčariti pred okrog desetimi leti, ob ugodnih kreditih in ob pravici
do paše na vaški gmajni, ki jima jo je dala zadruga v sporaztmiu z vaščani; oba sta oženjena
in očeta (Kalister dveh sinov in hčere, Fatur sina in hčere) in oba redita le ovce mesne
pasme, po okrog 60 glav, saj sta poleg tega v službah.
Dokaj veUk, okrog stopetdesetglavi trop tudi le "mesnih ovc" redita posestnik ovčar
Dare Dekleva iz Slavine in njegova žena Fani (starša odraščajoče hčere). Ovčariti sta začela
takorekoč iz niča; brez lastne zemlje, brez primernega bivališča (naselila sta se v slaviiwkem
gasilskem domu), vendar z veseljem, ki naj bi ga nosil v sebi Dare od vojaščine v "južnih
krajih", koder je opazoval ovčje trope in njihove pastirje. Mož je drugače v službi "na
klavnici", Faiu pa preživlja dneve z ovcami, ki ji dajejo, kot pravi, "en takšen mir".
Ovce mesne pasme, med njimi tudi nekaj mlečnih, skupaj okrog 80 glav, redi
posestnik ovčar Franc Orel s Prestranka (u. 1992). Doma, v Košaiu, mu je oče deset ali
petnajstletnemu fantu (r. 1929) kupu štiri ovce. "Potem je s tem šlo naprej." Ko pa se je
vrnil domov po sliiženju vojske, je ugotovil, da so mu medtem prodali vse živali. Ostalo
mu je le veselje do dela z njimi. Šel je zdoma in bil v različnih službah (vozil konje v
klavnico, delal na Javorju...). V teh letih se je oženil (oče dveh hčera) in naselil na
Prestranku. Invalidsko upokojen je na začetku osemdesetih let kupil nekaj ovc in potem
trop večal do sedanjega števila. Pase jih v Ribnici, kjer ima zanje ograjen pašnik in stalo,
vendar oboje ne lastno, le prepuščeno v rabo.
109
Inja Smerdel
Posestnik ovčar Dare Dekleva (desni) iz
Slavine. (Foto I. Smerdel, 1990) ¦ Sheepmaster
Dare Dekleva from Sla vina (on the right).
(Photo I. Smerdel, 1990) ¦ Berger et propriétaire
de moutons Dare Dekleva (a droite) de Slaviru.
(Photo de LSmerdel, 1990).
Posestnik ovčar Franc Orel s Prestranka. (Foto I.
Smerdel, 1990) ¦ Sheeppmaster
Franc Orel from Prestranek. (Photo I. Smerdel,
1990) ¦ Berger et propriétaire
de moutoT\s Franc Orel de Prestranek. (Photo
de LSmerdel, 1990).
Lastnika ovc mesne pasme sta še dva: Albert Zadel z Belskega in Ivan Sirca iz
Strmice. Tudi Zadelov dom je bü na Juriščah in v njem je tudi on že kot fantič rasel med
temi živalmi. Kaže, da mu je od tedaj ostalo "veselje do ovc, pa še hodi delat". Zaposlen
kot šofer in z le malo svoje zemlje, redi manjši, štiriinštiridesetglavi trop. Pri Šird doma je
bila morda kdaj že kakšna ovca "pri hiši", vendar od te ni izšlo njegovo zanimanje za
ovčerejo. Ko je študiral (po poklicu je agronom, kmetijski pospeševalec pri Kmetijski
zadrugi Postojna), "je izbila na plan ta ovčereja". Vizije o bodočem razvoju so ga pritegnile.
Ob službi redi okrog 40 ovac. Doma (živi s starši in z bratom) "so sprejeli te živali; bi jih
skor pogrešali, če jih ne bi bUo".
Posestnika starejše generacije, ki sta vsa povojna leta redila "en majhen kjap" ovac,
kar jima je pomeiülo vzdrževanje življenja, kakršnega sta bila vajena, sta Alojz Česnik,
vulgo "Herman", gostilničar iz Pivke in Polde Simončič, zadnji gospodar iz ene od treh
izstopajočih ovčarskih rodbin s Pivke. Pri prvem so imeli že v desetletjih med obema
vojnama po par ovac (za sir, meso), ki so jim jih poleti na javomiških gorah ob svojih
tropih "prepasli" večji posestniki ovčarji. Danes ima "Herman" okrog 20 ovc (mlečne
pasme). Pri drugem, katerega oče je nekaj let gospodaril celo s šeststo do sedemstoglavim
tropom, je današnje število, okrog 20 ovac (mlečne pasme), zares simbolično. Vendar, o
Poldi je bilo napisano: "... ovčari še vedno. Svojih dvanajst ovac in njihova jagnjeta vsak
dan pase v ograjenem vrtu, jih molze in siri. Zdi se, da bi brez tega ne mogel obstajati. To
je hkrati njegova navada in njegovo veselje. To je njegovo življenje." '
7 I. Smerdel,Ovčarstvo na Pivki,'Iranshumancaodsredel9.dosrede20.stole^aaliTrije"ovčarji",
Koper 1989, str. 40.
Pastirji se vračajo (ali res?)
Posestnik ovčar Polde Simončič
z Razdrtega. (Foto I. Smerdel, 1989) ¦
Sheepmaster Polde Simončič from Razdrto.
(Photo I. Smerdel, 1989) ¦ Berger
et propriétaire de moutons Polde Simončič
de Razdrto. (Photo de LSmerdel, 1989).
Preostala sta še dva posestnika ovčarja, tista iz Košanske doline: Mario Šprohar s
Čepna redi od 60 do 80 ovc mlečnih pasem, Jože Cerkvenik, vulgo "Trentov" iz Gornje
Košane pa prav toliko. Pri obeh je bila doma "ovčarska tradicija". Skoraj šestdesetletni
"Mario ni druzga delal u življenju ko vouce pasu". Srednje velika kmetija staršev je bila
"v redu kmetija; vse kar zrase in še krave, ovce (po okrog 150 glav)...". Danes na njej
predvsem ovčari sam, neporočen. Pri "Trentovih" so imeli "od nekdaj ovce". Jože je odraščal
(r. 1932) z njimi in "se bavil s tem". Potem je bil trideset let mesar, vendar je imel tudi v
tem času po kakih dvajset ovc pri enem izmed dveh bratov. Po smrti obeh je začel pred
desetimi leti ovčariti sam (z ženino, malo s sinovo pomočjo in z najetim pastirjem). Zakaj?
"Men tu dopade, veste."
Pričujoči poimenski pregled in pobližji pogled na današnje gospodarje ovčjih
"kjapov" ni v vsem enako pričevalen. Je le slikovitejša pripoved o tistem, kar jih vse
označuje in združuje, o posebnem "veselju za ovce" in o tistem, zaradi česar se razlikujejo:
socialno, generacijsko, v rodbinskih razmerah, v začetkih svoje dejavnosti, v reji ovc
mesnih ali mlečnih pasem.
Začetek vsega so ovce ...
Začetek vsega so ovce. Primerjavo nekaterih preteklih gospodarsko kulturnih
sestavin ovčarstva s sedanjimi zato začenjam kar pri njih. Nekdanji pivški posestniki
ovčarji so vzrejaU le ovce domače pasme (razširjene na Krasu, v Čičariji, v Brkinih in na
Pivki), "istrijanke" aU istrske pramenke, mlečne ovce "surove volne", izjemno prilagojene
svojemu okolju. ^
Iz njihovega zelo mastnega mleka so delali sir, svoj glavni tržni ovčerejski produkt.
Izmed današnjih posestnikov ovčarjev redijo mlečne ovce ter širijo njihovo mleko povečiiu
le tisti, ki so izšU iz "stare ovčarske tradicije". Nekdaj edino pasmo, istrsko pramenko, pa
bi morali v njihovih tropih že skoraj iskati. Poleg nekaj čistih "istrijank" in več križanih z
ovcami drugih pasem, pasejo še bovške ovce, mešane s frizijskimi, s "frizerjem", križance
8 Nav. delo, str. 62,63.
111
Inja Smerdel
112
("vsaj že štirikrat križano") z zelo mlečno izraelsko ovco, z "izraeUco", in morda še kakšne.
Rejci mesnih ovc imajo povečini domačo jezersko solčavsko pasmo, križano z
"romanovko".
Ovce, mlečne ali mesne, pogojujejo ovčerejska dela ...
Ovce, mlečne ali mesne, kakršne pač redi posamezen gospodar, najbolj neposredno
pogojujejo ovčerejska dela: katera so potrebna za prve, katera za druge in kako, kdo in
lqe jih opravlja. Gospodarjenje nekdanjih pivških posestnikov ovčarjev je obsegalo vsa
osnovna tovrstna dela: pašo, molžo, širjenje in strižo. Prav ista opravljajo tudi današnji
gospodarji mlečruh ovc. Tistim, ki redijo samo mesne, pa sta potrebni le dve deH: paša in
striža. Pri zadnjih treh, malo prej zastavljenih vprašanjih o ovčerejskih delih (kako, kdo
in kje jih opravlja), so ob primerjavi nekdanjih s sedanjimi razlike skorajda otipljive.
Paša
Namesto poletne paše (z jesensko) povečini na javomiških gorah, preseljevanja na
zimsko pašo (s spomladansko) v Istro ali v zaledje Tržaškega zaliva, pridobivanja pašnih
površin z zakupnimi pogodbami (najsibo pri lokalni gospodi, večjih kmečkih posestnikih
ali pri vaških soseskah) in vsakoletnega najemanja pastirjev za to delo (poleg ponavadi
enega izmed sinov posameznega posestnika ovčarja), so danes bistveno spremenjene in
dokaj raznolike pašne razmere. Gospodarji, tako tisti mlečnih tropov ovac kot oni mesnih,
oboji morajo pozimi živali prerediti v domačih "ovčjih štalah", povečini s senom in z
otavo kot glavno krmo (pokošeno na lastnih parcelah in dokupljeno). Ob lepem vremenu,
v ne tako belih zimah, jih nekateri izmed posestnikov, tisti, ki svoje ovce tudi sicer vsak
dan spremljajo na pašo, ženejo "na zrak", na parcele okrog vasi. Tam, kjer sovaščani
dovolijo, poleg po kakšnem kosu lastne zemlje "pasemo kar počez", pravijo. V krajih,
kjer ovca že poprej ni bila redka žival, lahko to počno tako kot včasih, do sv. Jurija, ko
začne trava zeleneti in rasti za košnjo. In tam (npr. v Gornji Košani), kjer še pomnijo
koristnost ovac za svojo mlado pšenico, meseca marca "ukažejo popast" po njej, saj jo
"fino prstriže" in utrdi korenine. V nekaterih drugih vaseh (npr. v Strmici) pa "ne mors po
njivah past; ni zaželjeno".
Spomladi po Jurjevem, poleti in v zgodnji jeseni so vsi ovčji tropi, tako mesnih kot
mlečnih ovac, na paši v malce višjih legah, povečini na nekdanjih gmajnah.
Posestniki ovčarji iz obdobja med obema vojnama in njihovi predhodniki, vsi so
morali tudi poletno pašo (v bližini svojih vasi) zakupovati, za njo plačevati, saj "noben
ovčar ni jemu (in nima) tulku svojga, da bi sam po svojem pasu". Današnjim gospodarjem
je, kar se tiče pridobivanja paše, ugodneje. Na bolj ali manj zapuščenih gmajnskih
površinah, deloma v lasti nekdanjih vaških upravičencev, deloma proglašenih za "splošno
ljudsko premoženje", so ob podpori kmetijske zadruge dobivali pravico do paše in
nekateri še parcele, ki so si jih lahko uredili kot ograjen pašnik. Nekateri izmed tistih
posestnikov ovčarjev, ki ne gospodarijo na svojih aH na priženjenih domačijah (s
primernimi gospodarsküni poslopji), temveč bivajo v novozgrajenih (ali starih) hišah
brez gospodarskih stavb v bližini, pa so si na tako dodeljenih zemljiščih lahko postavili
tudi ovčje stale.
Pastirji se vračajo (ali res?)
113
"Šajnove" ovce na zgodnji spomladanski paši na jiiiški gmajni. (Foto I. Smerdel, 1990) ¦
"Sajn's" sheep grazing in early spring. (Photo I. Smerdel, 1990) ¦ Les moutor\s de "šajn" pendant
la pâture de printemps a la campagne de Jurišče. (Photo de LSmerdel, 1990).
Ograjen pašiuk je površina, na kateri ovce podnevi čakajo svojega gospodarja in
ponavadi hkrati tudi pastirja, da se vrne iz službe in gre z njimi na pašo ali da gre po
jutranji paši opoldne domov na "južno" ter jih ob vrnitvi znova pospremi po planjavah.
Noč prebijejo v štalah, najsibodo te v sklopu domaaje au sredi pašnih poviiin. Izjemi
takšnega sistema pašiuštva sta le tropa (mesnih ovc) Ivana Sirce iz Strmice in Alberta
Zadela z Belskega. Njune živali se od 25. aprila tja do srede oktobra pasejo kar same, brez
pastirja ali psa, na prostem od jutra do jutra, na Planinski gori (pred desetimi leti na sto
hektarih urejenem pašniku, prvotno le za plemenske telice). Izmed lastnikov (ali njihovih
družinskih članov) mesnih ovac se s pašo verjetno še največ ukvarja Fani Dekleva iz
Slavine, edina ženska pri tem delu, edina pastirica ovčarka. Zjutraj odhaja k ovcam, ki
prenočujejo v stali na obrobju selške gmajne, jih žene na pašo, jih opoldan zapre, gre domo-
V skuhat južino in se popoldan, sama ali z možem (ki je medtem prišel z dela), spet vrne
past do večera. Drugi rejci samo mesnih ovc so povečini vsi polovico dneva po službah.
Poletna paša tistih gospodarjev, ki redijo mlečne ovce pa je vsaj po svoji intenzivnosti
skoraj takšna, kakršno so poznali nekdanji posestniki ovčarji. Dan njihovih najetih pastirjev
(ki so od konca maja do začetka septembra pasli na višjih legah javomiških gor ter bivali
v občasnih lesenih bivališčih, "barakah za spat in za sirt", ob katerih so za ograjami iz
vejevja, v "kozarah", prenočevale ovce) je po pripovedovanju potekal takole: Vstajali so
ob 5. uri, pomolzU ovce, zajtrkovali in odšU na pašo; dva sta pasla molzne ovce, eden vse
druge; pasli so do večera, molzne ovce pa so prignali molzt že ob 18. uri; potem večerja
in spanje. '
9 Nav delo, str. 72.
Inja Smerdel
114
Fani Dekleva pred stalo na obrobju selške gmajne. (Foto I. Smerdel, 1990) ¦ Fani Dekleva in front
of the sheep-fold on the border of the pasture. (Photo I. Smerdel, 1990) ¦ Fani Dekleva devant la
bergerie située au bord de la campagne de Selce. (Photo de LSmerdel, 1990).
Dan poletne paše današnjih gospodarjev in povečini obenem pastirjev, naprimer
Toneta Sedmaka iz Jurišč, Jožeta Žužka iz Slovenske vasi, pa je takšen: Ob 6. tiri zjutraj
molzeta (če molze vsak izmed njiju sam, brez pomoči katerega izmed domačih, za 6o ovc
potrebuje skoraj dve tiri) v notranjščini ovčjih štal, ki sta v sklopu domačij; za tem ženeta
svoja tropa iz vasi na bližnji gmajni, kjer do poldneva stopata ob pašočih se ovcah; kadar
je le-te treba pognati v drugo smer, jima na žvižg stečeta pomagat njtma pomoaüka,
ovčarska psa; čez opoldan živali zapreta v ograjen pašnik in gresta domov pojužinat; za
tem se vrneta past do pribhžno 18. ure, ko ovce priženeta domov, v stalo, Iqer jih v drugo
pomolzeta.
O delovnem dnevu nekdanjih pastirjev ovčarjev v tem, delovno najbolj intenzivnem
obdobju, je bilo zapisano, da je bil dolg, kakor je dolg dan od svita do teme. V njem po
pripovedovanju poleg dela ni bilo proste ure za kaj drugega. Ob vsem pomanjkanju
prostega časa so bili vendarle trenutki ob delu ali ob večerih, ki so sijih pestrili. Med pašo
so poleti skupaj z ovcami ležali v kakšni senci ter se "kej škercavali - tu pa trnu".'"
Za šalo, za družbo pa sta potrebna vsaj dva. Današnji ovčar je na paši sam. Ure mu
minevajo v družbi s pašočim se tropom, z ovčarskim psom in z lastnimi mislimi,
spremljevalkami samote. Vendar ne le s temi. Družabiuk v dolgem dnevu je občasno tudi
hreščavi tranzistor. Sedmakov Tone ga naprimer prenaša v žepu po planjavah in kadar
se mu zahoče novic, se s pritiskom na gumb preseli v drug svet. Deklevova Fani pa si je
kot edina ženska med pastirji poleg glasbe iz tranzistorja omislila še nekaj, s čimer ji
mineva čas: ročno delo. Sede ob prežvekujočih ovcah veze gobeline.
10 Nav. delo, str. 120.
Pastirji se vračajo (ali res?)
Jože Žužek se po popoldanski paši vrača s tropom proti domu. (Foto I. Smerdel,
1992) ¦ Jože Žužek on his way home with his flock after afternoon grazing. (Photo
I. Smerdel, 1992) ¦ Jože Žužek avec son troupeau retourne a la maison apres
la pâture de l'apres-midi. (Photo de I.Smerdel, 1992).
115
Inja Smerdel
116
Jože Cerkvenik, "Trentov" iz Gornje Košane,
opremljen za deževen dan na paši. (Foto I.
Smerdel, 1990) ¦ Jože Cerkvenik, house name
'Trentov" from Gornja Košana, in his outfit for a
rainy day on the pasture. (Photo I. Smerdel,
1990) ¦ Jože Cerkvenik, appelé "Trentov", de
Gornja Košana, équipé pour ime journée de
pâhire sous la pluie. (Photo de ISmerdel, 1990). j
Ovce gredo poleti (in če je le možno tudi v drugih letnih časih) na pašo v vsakem
vremenu. "To more it ven!", pravijo za svoje živali. Z njimi so vsakršnemu vremenu
izpostavljeni tudi njihovi gospodarji oziroma njihovi pastirji, kar je od nekdaj pogojevalo
nekatera zaščitna, vrhnja oblačila. V času med obema vojnama v drugem oblačihu videz
pastirjev skorajda ni odstopal od zadevnega videza preostalega okoliškega moškega
kmečkega prebivalstva. Njihova oblačila so bila le iz vrste bolj ponošenih in "bol če je bla
masna roba, je delj trajala"."
Danes ni - vsaj kar se oblačil za pašo tiče - dosti drugače. Tone Sedmak, naprimer,
se tedaj, ko žene svoj trop proti gmajni, od svojih Jurščanov razlikuje večinoma le po
nošenju trpežne, celodnevni hoji primerne obutve (vojaških čevljev) in večne zakrivljene
pastirske palice. V dežju si obuje gumijaste škornje in odpre veKk dežnik, "marelo" s
pisanim črtastim robom in lesenim ogrodjem. Z enakimi "marelanü", kakršne imajo
današnji ovčarji, so se pred dežjem ščitili tudi njihovi predhodniki iz let med obema
vojnama. Ponje je treba še vedno v Trst ali v Gorico, v Italijo, iz katere si je naprimer
"Trentov" iz Gornje Košane omislil še posebnost: nepremočljive hlače in jopič. S temi
zaščitrmni oblačui je sicer izjemen med svojimi tovariši, današnjimi posestniki ovčarji, v
zamisli zanja pa spominja na Simončičeve z Razdrtega, izstopajoče predvojne gospodarje
ovac, pri katerih so bila izpričana dolga zaščitna oblačua za dež, iz trdo tkanega platita
sešiti plaša, ki naj bi mokri "kar sami stali" .^^
Razlike med nekdanjimi in sedanjimi ovčerejskimi deli, v tem: kje, kdo in kako jih
opravlja, so morda še celo bolj kot pri paši izrazite pri molži in pri širjenju.
Molža
Pastirji ovčarji in tisti izmed sinov njihovih gospodarjev, ki so v obdobju med obema
vojnama in poprej, v času poletne paše skupaj ovčarili na javomiških gorah, so dvakrat
na dan, zjutraj in zvečer molzli na prostem, po dva eden poleg dmgega, sede na trinožruh
11 Nav. delo, str. 114.
12 Nav delo, str. 116.
Pastirji se vračajo (ali res?)
117
stolčkih pod strešico "moiizarja", prostora na stiku dveh "kožar" (ograj iz vej, za katerimi
so prenočevale ovce). Molzli so v lesene golide ter pomolženo mleko odnašali v "barako
za sirt", kjer so ga skozi "cimjo" precejali v bakren "simi kotel". Potem je delo prevzel
"stanar", ponavadi le za čas poletne paše najet delavec s posebnim vedenjem, znanjem o
širjenju. Siril je nad ognjem odprtega ognjišča, ograjenega z nekaj kamni, nad katerega je
na vratilu, na "konju", zavrtel kotel. Sir je odcejal v golidah aU v lesenih obodih, v katerih
ga je obteženega s kamni puščal štiriindvajset ur. Potem je hlebce nalagal (in vmes soUl)
v lesene simice, "brijente za sir", visoke valjaste posode, v katerih so zoreli vsaj mesec in
pol (vmes jih je bUo treba obračati, dosoljevati, umivati)."
Pri današnjih posestnikih ovčarjih, tistih z mlečnimi ovcami, moLzejo povečini kar
gospodarji sami, s še vedno edinim orodjem za to delo, s svojimi prsti. Le pri Jožetu
Žužku iz Slovenske vasi, pri katerem trop šteje kakšno poletje tudi do dvesto glav, pri
molži ponavadi sedita dva (na večnih leseriih trinožnih stolčkih): gospodar in eden izmed
sinov. Ovce naganja k molži pod prste pasji pomočnik. Vanje se zažene ob žvižgu aH ob
klicu: "Pejdi, zapodi!" Molzejo vsi v zaprtem prostoru, pod streho gospodarskega poslopja,
v katerem v sklopu domačije prenočujejo ovce. Za to posebno delo si skoraj vsi oblačijo
zaščitno oblačilo. Včasih so si nekateri navlačili hlače iz žaklovine, napravljene kar iz
vreč. Jože Žužkov, naprimer, pa si vsako jutro obleče modrega pajaca. Mleko iz vimen
teče v plastična vedra oziroma v plastične posode različnih obHk.
Širjenje
Tako kot pri molži tudi pri širjenju samo delo v bistvenem, v svoji tehniki, ostaja
isto. Najbolj vidne spremembe so v nekaterih sestavinah materialne kulture: v drugačnem
izgledu delovnih oblačilnih kosov, ki pač ustrezajo sedanjemu času; v drugačnih delovnih
prostorih, kar je ob preselitvi omenjenih del z "gore" v sklop domačije razumljivo, in v
uporabnih predmetih, ki s svojimi funkcijami ostajajo enaki, s svojim videzom pa tako
drugačni. Lesene golide so nadomestila plastična vedra, lesene obode podobni kovinski
ali plastičru in bakrene kotle za širjenje povečini kotli ali lond iz nerjavečega jekla. Lesene
so ostale "mešaUce za sir", s katerimi se drobi žemak (izločen iz sesirjenega mleka), in
posode za zorenje hlebcev. Skoraj takšne kot nekdanje, po obliki in po snovi, pa so ostale
vrečice za skuto, "žaklčki" iz kotenine.
Prostori, v katerih širijo, niso pri vseh enaki. Le pri Žužkovih v Slovenski vasi
imajo v spodnjem delu novozgrajene hiše za sirarno posebno opremljen prostor, ki ima
zgolj to funkcijo. Sedmakovi iz Jurišč naprimer širijo v preurejeni garaži, "Trentov" iz
Gornje Košane pa kar v kuhinji stare domače hiše. V skladu s tem se razlikujq'o tudi viri
toplote, potrebne za sesirjenje mleka. Pri "Trentovem" je to še vedno živ ogenj, vendar ne
na ognjišču, temveč v zidanem štedilniku. Njegova posoda za širjenje tako ne more biti
koničasto oblikovan kotel, temveč velik (petinšestdesetlitrski) lonec iz nerjavečega jekla.
Večina ostalih pa siri nad plinom, v starih bakrenih kotlih (npr. Sedmakovi) ah novih iz
nerjavečega jekla (npr. Žužkovi), postavljenih v ogrodje nad plinsko jeklenko. Novo se
tako v marsičem prepleta s starim.
Opazna sociahio kulturna sprememba, stanje, povsem različno od starega, je pojav
13 Natančneje o tem v nav. delu, str. 81-84.
Inja Smerdel
118
Jože Žužek stresa odcejeno skuto v "žaklček" iz
kotenine. (Foto I. Smerdel, 1992) ¦ Jože Žužek
tipping strained curd into a undyed-cotton
"bag". (Photo I. Smerdel, 1992) ¦ Jože Žužek
verse le fromage blanc égoutté dans tm petit sac
en coton non blanchi. (Photo de LSmerdel,
1992).
Žensk pri skorajda najpomembnejšem ovčerejskem delu, pri širjenju. V časih obstoja
ovčarstva s selitveno pašo so bila vsa zadevna opravila zgolj moška domena. Ženske z
domačij treh izstopajočih pivških gospodarjev ovc so skrbele le za oblačila rodbinskega
člana, ki je ovčarU skupaj s pastirji, šivale vrečke za sladko in slano skuto ipd. Za širjenje
so posestniki ob njegovem vrhimcu, od konca meseca maja do prvih dni septembra,
zaposlovali celo delavce s posebnim znanjem, sirarje, katerim so zaradi pomembnosti
opravila plačevali več kot pastirjem. Danes, ko "ne dobiš pastirja", niti koga drugega za
dela, ki so bila toliko let na obrobju veljave, morajo biti ta vsa porazdeljena le med domače,
člane ovčarskih rodbin, hidi med ženske. Rodbine sedanjih posestiukov so tako delovno
povsem samozadostne, kar gre neprimerno lažje od rok tistim, ki redijo mesne ovce kot
onim, ki pasejo mlečne. Gospodarji slednjih bi morali imeti že skoraj idealne rodbinske
razmere za uspevanje svoje dejavnosti: ženo, zadovoljno s takšnim gospodarjenjem in
otroke, predvsem sinove, dovolj velike in dovolj navdušene, da so pripravljeni pomagati.
Delo je uspešno razdeljeno le pri redkih...
A tako je le pri redkih. Morda pri Žužkovih, "Godnovih" v Slovenski vasi. Iger so
Jože, žena in starejša sinova uspevali ovčariti z že okrog dvestoglavim tropom. Gospodar
Jože, Marjan in Darko so se izmenjevali pri paši. Pri molži sta bila vedno po dva: oče in
eden izmed obeh sinov. Sirila je gospodinja. Po Darkovi nesreči in Marjanovem odhodu
k vojakom pa sta si vsa dela delila le Jože in žena. Kljub temu, da gospodinja poleg tega,
da siri, pomaga še pri molži, sta bila dva para rok premalo za dvesto ovčjih glav. Trop sta
morala skoraj prepoloviti. Po Marjanovi vrnitvi bo spet lažje, vendar, do kdaj? Fant bi
rad postal šofer, vozU "prikoličarja".
Delo je uspešno razdeljeno tudi pri Sedmakovih, "Šajnovih" na Juriščah, kjer zakonca
Tone in Francka kar sama zmoreta večino opravil s srednje velikim ovčjim tropom. Kadar
Pastirji se vračajo (ali res?)
Tonetova žena Francka Sedmak pri širjenju.
Njene so besede: "Širjenje terja eno dobro dobro
žensko; je treba jemt čistočo." (Foto I. Smerdel,
1990) ¦ Tone's wife Tončka Sedmak making
cheese. Hers are the words: "It takes a deft
woman to make cheese. Everything's got to be
clean." (Photo I. Smerdel, 1990) ¦ Francka
Sedmak, épouse de Tone, pendant la
trat\sformation fromagere. Elle dit souvent la
phrase: "La transformation fromagere demande
ime femme borme, borme; il faut que tout soit
propre." (Photo de LSmerdel, 1990).
Cerkverükov Jože iz Gornje Košane ski v
kuhinji stare hiše. (Foto I. Smerdel, 1990) ¦ Jože
Cerkveruk from Gornja Košana making cheese
in the kitchen of the old house. (Photo I.
Smerdel, 1990) ¦ Jože Cerkvenik de Gornja
Košana fabriquant le fromage dans la cuisine de
l'ancienne maison. (Photo de LSmerdel, 1990).
se jima nakopiči preveč vsega, saj poleg tega, da redita ovce, obdelujeta še nekaj zemlje,
z veseljem (ki ga od malega čuti za delo z ovcami) priskoči na pomoč zaposleiü sin (in v
hiši, na kmetiji stara mati). Tone pase sam, molze ravno tako sam, pri pripravi krme za
zimo bi pa brez sinove pomoči že težko shajal. Francka siri in njene so besede: "Širjenje
terja eno duobro duobro žiensko; je treba jemt čistočo."
Ovčarska dela zaenkrat zmorejo še Cerkvenikovi, "Trentovi" iz Gornje Košane,
vendar ob pomoči najetega delavca, pastirja. S tem so izjemni med današnjimi posestniki
ovčarji. V rodbini so opravila razdeljena med gospodarja in gospodinjo. On molze in
včasih siri, ona le siri. Pase jima osemintridesetletni pastir, doma iz okolice Ilirske Bistrice,
človek, ki še to delo skorajda stežka opravi. "Je na hraiü in dobi mesečno plačo. Ga mi
oblečemo: srajce, šulne in liter vina na dan ter cigarete. Spi v stari hiši." Domači sin pomaga
le včasih. "Ni te sorte."
Prav nič idealiiih rodbinskih razmer za uspešno ovčarjenje pa nimata zadnja večja
gospodarja le mlečnih ovac, Mario Šprohar s Čepna in Frane Sajn, "Šuštarjev" z Jurišč.
Čeprav sta posestnika srednjevelikih tropov, sta povečini sama za vsa ovčarska dela. Da
ta ne morejo biti opravljena niti tako dobro niti tako uspešno kot v rodbinah. Iger si jih
119
Inja Smerdel
120
Novo ob starem. Sedmakov Tone iz Jurišč in sin
strižeta; oče z ročnimi, železrvimi škarjami za
strižo ovac in sin z električnimi. (Foto I. Smerdel,
1990) ¦ There are new ways and old ways: Tone
Sedmak from Jurišče and his son shearing sheep;
the father with manual iron shears and the son
with electric ones. (Photo I. Smerdel, 1990) ¦ Les
traditions nouvelles et anciennes se marient.
Tone Sedmak et son fils tondent les moutons; le
pere le fait avec des ciseaux manuels, en fer, et le
fils avec des ciseaux électriques. (Photo de
I. Smerdel, 1990).
delijo medse trije ali vsaj dva, ru težko ugotoviti. Če naprimer želi Jurščan Frane shit,
mora po molži giwti svoje ovce v ograjen pašnik namesto na drugo, boljšo pašo. In čeprav
se po širjenju poda z njimi na gmajno, imajo izdatnejše paše premalo ter dajo zato tudi
manj mleka. Iz manj mleka se naredi manj sira in dobi manj zaslužka. Le-ta pa pri tistih
posestnikih ovčarjih, katerih glavni tržni produkt je prav sir, nikoli ni bU zanemarljiv.'*
Vse drugače je s strižo ...
Vse drugače je s strižo, ovčerejskim delom, ki ga morajo opravljati vsi današnji
lastniki ovac, tako tisti, ki imajo mesne kot oni z mlečrmni. Pri delu, ki je sezonsko,
rodbinske razmere lüso tako bistvene. Ljudje si priskočijo na pomoč pa tudi najeti je
mogoče koga. Nekdanji večji pivški posestniki ovčarji so v obdobju med obema vojnama
svoje "istrijanke" strigli le enkrat na leto, "vsako pomlad". Nekaj volne so porabljali doma,
večino so prodajali neoprane in nespredene kot surovino za polnjenje posteljnih vložkov.
Pred tem, ko je imela volna vsaj še nekaj tržne vrednosti in je büa hkrati še nepogrešljiva
za samopreskrbo kmetij, so strigli dvakrat na leto, maja in septembra.
Tudi večina današnjih gospodarjev striže ovce le spomladi, po 10. maju, ko je že
topleje. Nekateri strižejo še v drugo, septembra (po starem "na malo mašo"). Zadel z
Belskega in Sirca iz Strmice pa svoje ovce strižeta le jeseni, ko se sredi oktobra vrnejo s
paše na Planinski gori. Od volne si tako kot nekdanji tudi sedanji posestniki ovčarji ne
obetajo dobička. Prodajajo jo v Zapuže, neoprano, ter za kilogram dobivajo okrog 10
K Zato je dokaj občutna razlika dobiti od okrog 60 ovac 12 kg sira na dan (kolikor naj bi jih npr. zneslo
'Trentovemu" iz G. Košane) aH pa od istega števila živali le 7 kg (kolikor naj bi jih dobil "Šuštarjev" z Jurišč), ob
podatku, dfl je bila septembra 1990 zabeležena cena kilograma ovčjega sira 120 dinarjev (13,3 DEM).
15 Nav. delo, str. 84,85,104.
Pastirji se vračajo (ali res?)
Najprej je treba postrižt trebuh. Striža pri Sedmakovih. (Foto I. Smerdel, 1990) ¦ Shearing starts
at the belly and that's how the Sedmaks do it. (Photo I. Smerdel, 1990) ¦ D'abord il faut tondre
le mouton sur le ventre. Le tondage chez la famille Sedmak. (Photo de LSmerdel, 1990).
Inja Smerdel
222
Striža pri Daretu Deklevi iz Slavine. V ozadju se dimi žerjavica, nad katero bodo na ražnju spekli
jagnje. (Foto I. Smerdel, 1990) ¦ Dare Dekleva from Slavina shearing sheep. The smoke in the
background rises from the burning ashes over which a lamb wül be grilled. (Photo I. Smerdel,
1990) ¦ Le tondage chez Dare Dekleva de Slavina. Au fond, on aperçoit la braise fumante au-
dessus de laquelle on fera rôtir im agneau. (Photo de LSmerdel, 1990).
dinarjev (okrog 1 DEM, spomladi 1990). Ker z ene ovce postrižejo približno za dva in pol
kilograma volne, so besede Jožeta Žužka iz Slovenske vasi kar žalostno resnične: "Jest
moram pet voue ustričt za enkrat sebe ustričt."
Še danes nekateri strižejo le ročno, z železnimi "škarjami za strižt"; vsaj tisti, katerih
ovce bivajo v štalah sredi pašnih površin. Oni, ki jih imajo v gospodarskih poslopjih v
sklopu domačij, kjer je elektrika na dosegu roke, jih poleg s starimi, ročnimi škarjami,
strižejo še z električnimi.
Striža je bUa vedno ovčerejsko delo, ki je zahtevalo dosti spretnih rok. Nekdanji
večji posestniki ovčarji so morali zanjo poleg pastirjev najemati še druge "strigače",'a ne
za plačilo v denarju, temveč "za malco in za sir" ter za vračUo z delom."
Danes strižejo skupaj po dva, po trije aK štirje, odvisno od števila ovac, ki morajo
pod škarje. Gospodarju (in pri nekaterih še domačemu sinu, če je spreten za to delo)
pridejo na pomoč povečini njegovi tovariši ovčarji. "Si pomagamo." Takšna striža je
ponavadi potem tudi družaben dogodek, ena izmed priložnosti ob katerih se zberejo, se
kaj pomenijo in poveselijo ob jedači in pijači. Če jih je zadosti skupaj, ne narežejo le sira,
temveč spečejo še kakšno jagnje.
16 Nav delo, str. 85.
Pastirji se vračajo (aH res?)
Delo je bilo vedno združevalen dejavnik ...
Delo je bilo vedno združevalen dejavnik za ljudi, ki jih je povezovala ista
gospodarska dejavnost. Tako je bilo pri nekdanjih posestnikih ovčarjih, ki so se včasih
dogovarjali za skupno poletno pašo in včasih celo za skupen odhod na zimsko pašo, se
obveščali o ugodni prodaji tega ali onega ovčerejskega prodiikta, o možnostih za najem
paše in o možnostih zaposlitve dobrega pastirja ovčarja.^''
Tako je tudi pri današnjih gospodarjih ovc, le da so njihovi pogovori in dogovori
poleg večnih tem še odsev ekonomskih in družbenih razmer časa, v katerem živijo (česar
tudi v pogovorih njihovih predhodnikov lü manjkalo). Beseda teče o posameznih ovcah,
o jagnjitvah, o boleznih, o primernih pasmah, o zamenjavi ovnov za pleme, o odkupnih
cenah, o ugodnih kreditih za razvoj in o podobnem. Snovi za pomenek jim ne zmanjka.
"Pokličemo se in se zmenmo." Vsakega desetega v mesecu, ko je v Pivki semanji dan
(tudi za živino), pa že brez dogovora vedo, da se jih bo tam vsaj nekaj zbralo in pretreslo
vse, kar jih zanima.
V "veselju za ovce" je čustvo ...
Tisto, kar jih druži in zaradi česar se obenem razlikujejo od drugih, ni le delo. Njihove
posebne gospodarske dejavnosti bi ne bilo, če bi današnji gospodarji ovac, tako kot njihovi
predhodniki, ne imeli posebnega odnosa do teh živali, "hudosti za ovce". Čeprav se tudi
kmetje poljedelci pogovarjajo o svojih pridelkih, bi verjetno med njimi le redko srečali
katerega, ki bi naprimer izrazil (morda z drugačnimi besedami) "veselje za pšenico" aU,
da je "hud za krompir". Prej bi srečali takega, ki bi bil "hud za konje" in ta strast bi bila
okolju razimiljiva, saj konj ni bU le kmetov pomočnik, temveč tudi statusni simbol. V
"veselju za ovce" pa je čustvo, ki ni le radost zaradi dobrega "pridelka"; zaradi obilja
hrane, vsega drugega, kar ovca še daje in zaradi nemajhnega zaslužka. V njem je strast,
ki ne more biti podobna oni za konje; saj je bila ovca v slovenskem kulturnem okolju
vedno prej razpoznavni znak revščine kot pa bogatije. V "veselju za ovce" tako ne morem,
da bi ne slutila nekaj neoprijemljivega, iracionalnega, arhetipskega.
Takšno drugačnost gospodarjev ovčjih tropov čutijo tudi njihovi sovaščani in
okoličani. "Kadar jeh vidiš te ovčarje skupi; al na cesti, al u gostilni; ma to se o usaki vouci
posebi pogovarjajo."
Spoznanje, da je bil odnos do ovac gibalo življenja in dela vseh, ki so ovčarili, je
bilo sicer že zapisano. Postopoma sem ga luščila iz pripovedi o nekdanjih večjih pivških
posestnikih ovčarjih in njihovih pastirjih.'^
Pričujoče ugotovitve tako niso odkritje nečesa novega, temveč potrditev in
podkrepitev že spoznanega. Prisotnost ali neprisotnost posebnega odnosa do ovac pa je
s svojo bistvenostjo usodna tudi za prihodnost. V oklepaju za naslovom tega pisanja,
"Pastirji se vračajo", sem z mislijo nanjo zato potihem dopisala vprašanje: AU res?
17 Nav. delo. Str 43,44.
18 Več o tem v nav. delu, str. 129-131.
Inja Smerdel
Ali (se pastirji) res? (vračajo) ...
Besedici izražata dvom, vendar ni bil zapisan s pesimizmom, temveč ponujen v
premislek. Dvom o prihodnosti ovčarstva na Pivki začenjam pojasnjevati kar pri tistem,
pri čemer sem končala, pri posebnem odnosu do ovac. Današnji posestniki ovčarji, ki so
povečini obenem tudi današnji pastirji, kljub ponujenim ugodnostim v letih oživljanja te
gospodarske oblike z njo ne bi začeli, če bi tega odnosa ne imeli. Brez posebnega odnosa
njihovih sinov, naslednikov, za njimi verjetno ne bo nikogar, ki bo s tem nadaljeval.
Nekateri imajo le hčere, in čeprav te svojim staršem po potrebi pomagajo, delajo to le kot
pomočnice, ne pa tudi naslednice ovčarjenja. Spet drugi so sami, neoženjeni, brez otrok
za sabo. In tisti s sinovi jih imajo zelo različno "hude", različno pripravljene za nadaljevanje
domače gospodarske dejavnosti. "Trentov" sin naprimer "ni te sorte". "Godnov" bi rad
postal šofer, vozil "prikoUčarja". Njegov drugi sin pa je le takrat, kadar so ga opominjali
zaradi kakšnega neuspeha v šoH, zatrjeval: "Ma, bom pa z voucami." Z veseljem namerava
ovčariti "Šajnov" sin, vendar zaenkrat ob službi, kar bo pomenilo postopno preusmeritev
na rejo ovc mesnih pasem. Nadaljevanje naj bi bUo zagotovljeno še pri obeh gospodarjih
iz Radohove vasi. "Oba masta sina in oba sta vneta za ovce", vendar, "koUco bo to držalo
naprej, je težko rečt". Mladi gredo v šole in se potem odločajo za različne poklice,
mikavnejše od ovčarjenja, ker jim v obstoječem sistemu vrednot omogočajo socialni vzpon.
Razumljivo je, da radi tudi "pohajajo", se dobivajo s prijatelji. Delo z ovcami, vsaj s tistimi
mlečnih pasem, katerega v veliki meri usmerja bio ritem živali, pa pušča le malo časa za
kaj takega. Drugače od ostalih kmečkih opravil, ki jih sodobni stroji bistveno lajšajo in
krajšajo, so ovčerejska povečini še vedno odvisna od rok in nog. Za pastirja oziroma za
gospodarja ovčarja, ki hodi na pašo ter z rokami molze, siri in striže (četudi z električnimi
škarjami, te vodi roka), lü prave mehanične alternative. In še nekaj, kar je sicer zabeležil
angleški etnoarheolog F.Baker ob svoji raziskavi pastirskega življenja v Abruzzih v Italiji,
a bi se lahko zapisalo tudi na Pivki in še marsikod: "Ko dežuje, si tam zunaj, na dežju. Ko
je mraz, nisi wiqer na toplem; a vsak si želi udobno živeti.""
Z vizijo udobnejšega življenja, lajšanega, če že ne lažjega dela in socialne mobUnosti,
kakršno omogoča šolska izobrazba, se tako nüadi skorajda ne odločajo za vsakdanjost ob
tropu ovac. Bolj sodoben kot nekdaj je star izrek: "Za ovčarja bom dober, kadar bom star."
Za prihodnost ovčarstva je v medsebojni pogojenosti s posebnim odnosom in z
ugodnimi rodbinskimi razmerami bistvena še kontinuiteta ustno izročanih znanj (o
ovčerejskih delih, o ovčjih bolezmh in nezgodah, o njihovem zdravljenju ipd.), pridobljenih
ob delu, z lastnimi izkušnjami, z avtopsijo. Brez sinov, ali pa vsaj vnukov, ki bi nadaljevali
z domačo gospodarsko dejavnostjo po svojih dedih, bodo ta pozabljena. Znanja, črpana
le iz dostopnih knjig, in strokovni nasveti pospeševalnih služb sami ne zadoščajo. Pravo
spojino bi pomenilo šele njihovo soočanje z nezapisanimi modrostmi, nastalimi in
ohranjanimi v zgodovinsko, sodalno, kultximo in naravno določenem okolju. Tako
naprimer ob propagiranju ograjenih pašnikov in celo električnih pastirjev pivški posestniki
ovčarji vedo, da so ti sicer uporabni, vendar le za kratek čas. "Tu je tko, koker če bi čebele
zaprl v mrežo; uona hoče jet m drugo rožo." In ob napisanih predlogih za hlevsko rejo
ovac zmajujejo z glavami. "To more it ven!", na sonce. "Vouca je ko čebela", je povedal
Sedmakov Tone. "Ona rabi toploto. Rabi vodo, rabi dež, ampak predvsem toploto. Voud
se mora vime ogret, pravijo stari ovčarji." Potem se da namolzti dosti mleka in rwrediti
19 F. Baker (s sodelavci), The Last Shepherds of the Abruzzi?, Bamet (Hertfordshire) 1989, str. 7.
124
Pastirji se vračajo (ali res?)
veliko hlebcev sira. Preprosta modrost je v tem, da "če ti voud ne daš tisto, kar rabi, ti
tudi uona ne da". Žal ta pametna misel marsikomu ni znana. Vsaj tistim ni bila, ki so se v
prvih letih oživljanja ovčarstva, ob ugodnih premijah a brez pravega znanja in primeniih
pogojev lotevali te, le navidezno nezahtevne gospodarske oblike in potem, brez pravega
uspeha, tudi prenehali. "Takrat so erd misenli, da če bo kupu ovce, da mu bojo ovce
cekine srale."
Pametni gospodarji ovčarji zares lahko dokaj dobro zaslužijo s svojimi tropi.
Ekonomski učinek ovčarjenja je tako skoraj edino, kar ne poraja dvoma v njegovo
prihodnost.
Izmed vseh ovčerejskih produktov je še vedno sir tisti, ki omogoča največji, a hkrati
z največ dela pridobljen zaslužek. Volna je le obrobnega pomena. Meso, prodaja jagnjet,
pa je stalen in nemajhen vir prihodkov posebno onih posestnikov, ki redijo ovce mesnih
pasem, pri katerih so jagnjitve skozi celo leto. Eno, okrog 20 kilogramov težko jagnje jim
naprimer prinese (ob odkupiü ceni med 35 in 50 dinarji oz. med 5 in 7 DEM za küo^am
žive vage spomladi 1990) med 700 in 1.000 dinarji (med 100 in 143 DEM) zaslužka. Ce bi
v tropu petdesetih ovac vsaka imela na leto le dve, bi že to skupaj zneslo od 70.000 do
100.000 dinarjev (od 10.000 do 14.300 DEM). ]n ob dejstvu, da je večina današnjih
gospodarjev mesiiih ovc poleg ovčarjenja še po službah, ta vsota pomeni dobesedno
"cekine".
Podoben, vzpodbuden račun je tudi za prodajo sira. Njegova zadnja cena (septembra
1990) je bila 120 duiarjev (13,3 DEM) za kilogram. Posestniku, ki je iz mleka okrog
šestdesetih ovac naredil dnevno od 10 do 12 kuogramov sira (za 1 kg sira je potrebno od
6 do 71 mleka), se je nabralo le v treh poletnih mesecih (juniju, juliju in avgustu) med 900
in 1080 kilogrami, kar pomeni od 108.000 do 130.000 dinarjev (od 12.000 do 14.450 DEM)
zaslužka. In ta nikoli ni vprašljiv, saj kupcev ne manjka.
Trg je lokalen, čeprav nekateri ljubitelji ovčjega sira prihajajo ponj tudi iz bolj
oddaljenih krajev. "Godnovi" iz Slovenske vasi naprimer svoj sir in skuto prodajo povečiiu
kar doma. "Šajnovi" z Jurišč skoraj vsega dostavijo dvema gostilničarjema iz okolice Kopra.
"Trentov" iz Gornje Košane pa se s svojim sirom odpelje v Lokev in ga tam prodaja.
"Pridejo Trieštiiu." Če ga njegovi, že stalni kupci ne najdejo, se po zaželjeiu hlebec sira
potrudijo tudi do Košane.
Za preživetje ovčarstva na Pivki (v Sloveniji nasploh) je poleg kar cvetočega tržišča,
vzpodbudnega ekonomskega učinka, bistveno predvsem njegovo družbeno vrednotenje.
Dober zaslužek z ovcami ruti pri nas niti marsikod drugod ne bo prepričal nuadeniča, da
bi nadaljeval očetovo delo, če se mu bo okoKca posmehovala. "Če ljudje zagledajo mladega
moža, ki vodi trop na pašo, se mu smejejo", je zabeležil F. Baker v Abruzzih. In "Godnov"
starejši sin se doma, pri molži, ni piistil posneti na filmski trak, saj bi se prijatelji norčevali
iz njega, če bi ga videli. Dokler bo ovca v zavesti večine še vedno le sinoium za revščino
(čeprav zmotno) in metafora za neiminost, ne bo nič drugače.
Drugače ne bo niti, dokler bodo ljudje prenesli le romantične, literarne like pastirjev
z "zakrivljeno palico v roki", stvarne ovčarje in njihova vsakdanja dela pa bodo
omalovaževali. Tako "mors bit že skor malo autsajder", da v današnjem času ovčariš. In v
pomenu miselne svojosti, ustvarjalne drugačnosti to ni slabo, čeprav je težko.
125
Inja Smerdel
BESEDA O AVTORICI
Inja Smerdel. mag., etnologinja, od julija
1995 direktorica Slovenskega etnografskega
muzeja, je bila pied tem kustodinja za ruralno
gospodarstvo v Slovenskem etnografskem
muzeju (od leta 1980) in glavna urednica
znanstvene publikacije Etnolog (1991 - 95).
Po preučevanju nekaterih pojavov
množične kulture (stei«kega okrasja in godbe
na pihala) se je v preteklem desetletju in pol
posvečala zlasti raziskovanju različnih gospo-
darsko kulturnih prvin: soseskine gospodarske
samouprave, del ob spravilu žitnega pridelka,
ovčarstva s selitveno pašo, ptičjega lova,
nazadnje oselnikov in košnje.
Med objavljenimi razpravami in članki,
izmed katerih jih nekaj izpričuje tudi njene
muzeološke poglede, sta pomembnejši deli:
Ovčarstva m Pivki, Transhumanca od srak 19. do
srede 20. stoletja ali Trije "ovčarji" (Koper, 1989)
in Oselniki: zbirka SEM (Ljubljana, 1994).
ABOUT THE AUTHOR
Inja Smerdel is an M A. in ethnology and
the director of the Slovene Ethnographic Muse-
um since July 1995. Prior to her appointment
as director she was curator of rural economy in
the museum (since 1980) and chief editor of the
scientific periodical Etnolog (1991-1995).
After initial studies of mass-culture
phenomena (wall decorations and brass bands)
her research efforts of the past fifteen years
concentrated on the cultural elements of
economic activities: economic self-management
of a village, harvesting jobs, sheep-farming and
transhimiance, bird-catching, and, most recent-
ly, whetstone holders and the hay harvest.
Outstanding among her treatises and
articles, some of which also reveal her views
on museum issues, are Sheep-farming in Pivka,
Transhumancefrom the Middle ofl 9th to the Middle
of 20th Century or The Three "Sheepmasters"
(Koper, 1989) and Whästone Holders, published
in the series of SEM (Ljubljana, 1994).
SUMMARY
A COME-BACK OF THE SHEPHERDS?
The article is an unusual epilogue to the monograph (1989) on sheep-farming and
transhimiance in the Pivka region from the mid-19th to the mid-20th century - a study of
three exceptional families of sheepmasters. The initial idea for the article goes back to
1989 and my preparations for the exhibition on the specific economic and cultural nature
of sheep-farming. Searching for objects for the exhibition 1 often met present-day
sheepmasters. Sheep-farming and transhumance had indeed ended in Pivka a few years
after the Second World War. AU that was left was the odd farmer here and there who kept
a few sheep. In the eighties, however, there were again sheepmasters with bigger flocks.
Talking to them and watching their everyday work enabled me to establish some essential
economic, social and cultural changes:
126
Pastirji se vračajo (au res?)
- sheep are grazed orüy close to the farm and in fenced-in pastures;
- the number of sheep has fallen (to between 60 and 150 with a maximimi of 200).
During the winter months the sheep are raised exclusively in the farm's sheep-folds);
- all jobs are carried out by members of the family ("You can't get a shepherd these
days");
- some of the jobs are now carried out by women (in the times of transhumance
sheep-farming was tiie exclusive domain of men). "It takes a deft woman to make cheese.
Everything's got to be clean."
For some months in 19901 had the opportunity to become familiar with the everyday
life of present-day owners of sheep flocks in Pivka and to make enhance my comparative
knowledge findings on the economic and cultural changes in the region's sheep-fanning.
Changes to an individual cultural element can usually be observed from year to
year, period to period, or they can be estabUshed by comparing present and past
conditions. The findings of such comparisons help us to trace a development or
traiisformation. In the case of sheep-farming in the Pivka region the comparison concerns
the elements of this economic and cultural type in two periods: a) such as they had
remained for some htmdred years at least (approx. 1850-1950, though there is indirect
evidence on 9th-century and direct evidence on 15th-century transhumance in Pivka)
imtil the time sheep-farming virtually ended; and b) such as they can be observed
nowadays (1990,1991), that is a decade after sheep-farming was revitalised. Within a few
years after the Second World War sheep-farming was abandoned not orüy in the Pivka
region but all over Slovenia, wherever it had been exercised. The development of sheep-
farming was paralysed by 'Taarriers and restraints of an agricultural-policy nature" because
the scientific, specialist and furthering efforts of the time concentrated on breeding cattle,
pigs and poultry. The deprecatory attitude to sheep-farming - which is only seemingly a
marginal form of livestock breeding - resulted in "more and more farming land was
abandoned and overgrown, following an increasing migration from the land in the
momtainoiis and Karst regions". Such conclusions instigated research and development
activities in the field of sheep-farming between approx. 1975-1985 and lead to revitalised
breeding within the framework of the so-called "Green Plan". The plan's endeavours led
to a revival of shepherds and sheepmasters in Pivka and elsewhere.
Today there are twelve sheepmasters in the Pivka region and two in the Košanska
Valley which the men from Pivka coimt into their group. They make up a quite
heterogeneous company. The only thing they have in common is raising sheep and Üve
phenomenon on which the economic activity depends: that they are - as they say
themselves - "mad" about sheep. For the rest, they differ widely: some raise sheep for the
miUc, others for the meat; some have large bands (100 to 200 sheep), other medium (60 to
80) or small ones (20 to 40); to some of them raising sheep is their only occupation; others
combine it with another job; some live well by the sheep, some barely make a living
while it is an additional source of income to others; and, last but not least, there are those
who have been raising a small flock of sheep all the time since the Second World War as
a way of keeping in touch with the former way of living.
Their everyday life and the elements of breeding sheep differ greatiy from what
was established about tiie sheepmasters and shepherds of the Pivka region in past times.
Besides the above mentioned essential changes concerning pasture, the number of sheep,
the fact that all work is done by members of the family and that some jobs are carried out
127
Inja Smerdel
by women, the following changes are also evident: how the free time on the pasture is
spent (transistor radios now provide company), different work clothes and shoes ( in
accordance with the times), a different work theatre (naturally, since all jobs were
transferred from "up there" to the farm) and different tools with Üie same old functions
(for instance electric shears, plastic milk pails, cheese-vats made of alviminivmi or stainless
steel etc.).
What the sheepmasters and shepherds of the past and those of today still have in
common is tmdoubtedly their particular relation to sheep. The quintessential finding is
therefore that the motor of the life and work of aU who raised or raise sheep is their
relation to the animal. As a rule the sheepmasters of today are also the sheep's shepherds
and despite the favourable conditions, provided in the revitalising period, they would
not have (re)started raising sheep but for this specific relation. Without the deep-rooted
"madness" about sheep of the sheepmasters, their sons and successors there probably
won't be anybody to pursue the economic activity. The yoxmg people get an education
and prefer other, more attractive occupations than raising sheep which because of the
existing system of values does not stand for social advancement. And so the saying "I'll
make a good shepherd when I'll be old" seems to be more update than old. The rhetorical
question in the article's title - A Come-back of the Shepherds? - derives from these
reflections.
RESUME
LES BERGERS REVIENNENT (EN VERITE?)
J'ai commencé a écrire ce texte-ci, qui est im épilogue singulier d'une part de la
monographie sur l'élevage ovin (avec les pâturages de transhumance) a Pivka de la moitié
du 19eme a la moitié du 20eme siecle, et d'autre part de l'exposé sur trois familles
représentatives des propriétaires de moutons, en 1989, pendant la préparation d'ime
exposition sur cette particularité économique et cultiweUe. Dans ma recherche d'objets
sur ce theme, j'étais au contact direct des propriétaires de moutons. Quelques années
apres la seconde guerre mondiale, la transhimiance prit fin a Pivka. Quelques rares
individus continuerent cette activité, mais avec un nombre de moutons tres réduit. Dans
les années quatre-vingt, quelques propriétaires de troupeaux plus importants
réapparurent. Lors des conversations que j'ai eues avec eux et en les observant pendant
leur travail, j'ai pu décortiquer les principaux changements économiques et socioculturels:
- le pacage est toujours proche de la maison, meme les pâturages clos.
- le nombre de moutons est réduit (de 60 a 150,200 tetes au maximum). Pendant
l'hiver, les moutons sont affouragés dans la bergerie de la maison.
- tout le travail est réparti, en général, entre les membres de la famille. "Tu ne
trouves pas un berger."
- une partie des activités est également a la charge des femmes (a l'époque du
transhumance, l'élevage de moutons était strictement réservé aux hommes). "La
transformation fromagere demande une femme borme, boime. Tout doit etre propre."
128
Pastirji se vračajo (ali res?)
En 1990, j'ai eu l'occasion d'étudier, pendant quelques mois, la vie des propriétaires
de moutons plus importants qui habitent aujourd'hui Pivka. Ainsi, ai-je pu compléter les
coimaissances comparatives concernant les changements économiques et culturels de
l'élevage ovin dans cette région.
Les changements a l'intérieiir d'un domaine culturel peuvent etre, en général, soit
suivis d'ime année a l'autre, d'ime époque a l'autre, soit dévoilés en se référant au passé.
Le fruit de telles comparaisons est la voie d'un certain développement, la voie de la
transformation. Dans le cas de l'élevage ovin a Pivka, il s'agit de la comparaison des
éléments a l'intérieur de ce type économique et culturel, c'est-a-dire des éléments qui
existaient poiir la plupart au moins pendant cent ans (quoique la transhumance dans la
région de Pivka est témoignée, indirectement, a partir du 9e siecle, et directement, a
partir du 15e siecle) et des éléments qui apparaissent aujourd'hui (1990,1991), c'est-a-
dire un peu plus de dix ans apres la reprise de l'élevage ovin; apres la deuxieme guerre
mondiale, cet élevage était en effet presque mort non seulement daiis la région de Pivka
mais aussi ailleurs en Slovénie ou cette activité avait été tres active. Le développement
de l'élevage ovin dans cette période la était constamment réprimé par "des blocages et
des freins de nature agraire et politique" qui d'autre part favorisaient et accéléraient le
développement scientifique et professionnel dans les domaines d'élevage de bovins, de
cochons et de volaille. Cette vue péjorative sur l'élevage ovin étant une forme marginale,
presque trompeuse, de l'élevage de bétail, elle eut poiu' coitôéquence "l'abandon intensif
des surfaces labourées, qui se sont couvertes d'herbes, et la baisse importante du rôle de
l'agriculture dans les régions montagneuses et karstiques". Ces observations ont favorisé,
dans la deuxieme partie des années sobcante-dbc et au début des années quatre-vingt, les
recherches et les activités de développement dans le domaine d'élevage ovin. Cela se
passait dans le cadre du "plan vert". Et ce sont ces efforts-la qui ont rétabli les bergers et
les propriétaires de moutons a Pivka.
Ils sont aujoiird'hui quatorze, y compris les deux éleveurs de la Vallée de Košana.
Us composent un groupe assez hétérogene. Ce qu'ils ont en commim c'est d'abord l'élevage
ovin et surtout le plaisir de cette activité, ce qui est la base meme de cette branche
économique. Ds ont cependant des différences: les tins élevent des moutons a lait, les
autres des moutons a viande; les ims ont des troupeaux nombreux (de 100 a 200 tetes),
d'autres des troupeaux moyens (de 60 a 80 tetes), et d'autres des troupeaux de petit
nombre (de 20 a 40 tetes); pour les ims, les moutons représentent leur seul revenu pour
vivre, les autres associent cette activité avec im deiixieme emploi; im premier groupe
d'éleveurs a des revenus élevés grâce a l'élevage ovin, un deuxieme groupe gagne juste
assez pour survivre, pour im troisieme groupe, les moutons représentent un gain
supplémentaire et pour im quatrieme groupe, constitué des éleveurs qui avaient continué
sans interruption cette activité avec "im petit troupeau "depuis la deuxieme guerre
mondiale, les moutons représentent im contact toujours présent avec la vie a l'andeime.
Leur vie quotidienne et les éléments des activités liées aux moutons se différencient
de ce qui a été cormu comme caractéristique des anciens propriétaires de moutoiK et de
leurs bergers. En plus des changements déja cités concernant la pâture, le nombre de
moutoits, le fait que tout le travail est partagé entre les membres de la famille et que les
femmes ont pris en charge une partie des activités, il existe d'autres changements
remarquables: la maniere dont les bergers passent le temps libre pendant la pâture (en
compagnie d'une petite radio), les vetements et les chaussures différents (qui
129
Inja Smerdel
correspondent a l'époque actuelle), les conditions de travail différentes (ce qui est normal
puisque les activités liées aux moutons ne se font plus "a la montagne" mais a la maison)
et les objets de travail différents malgré leur meme fonction (par exemple les ciseaux
électrique servant a tondre la laine, les seaux en plastique utilisés pour traire, les chaudieres
pour la transformation fromagere faites en alimiiniimi ou en ader inoxydable etc.).
Le point commim des propriétaires de moutons, bergers anciens et éleveurs
modernes, est sems doute leva attitude spécifique envers les moutons. 11 est essentiel de
recoimaître que cette attitude était et est encore le moteur de la vie et du travail de tous
ceux qui élevaient des moutons dans le passé et de ceux qui le font encore aujourd'hui.
Les propriétaires de moutons d'aujourd'hui, et meme les bergers, n'auraient jamais, malgré
tous les avantages offerts poxir le redéveloppement de l'élevage, commencé cette activité,
s'ils n'avaient pas eu l'attitude dont on vient de parler. Sans cette attitude, "cet amour
des moutons", de leurs fils et de leurs successeurs, il n'y aura probablement personne
pour continuer dans cette voie. Les jeimes partent étudier et optent pour des professions
différentes, plus attirantes que l'élevage ovin, qui leur permettront, dans le systeme
existant de valeurs, ime montée dans l'échelle sodale. Ainsi, le proverbe anden disant:
"Je serai bon pour etre berger quand je serai vieux." devient-ü plus moderne que jamais.
D'ou la question de rhétorique posée dans le titre: Les bergers reviennent. En vérité?
130