Nikoli več fašizma !
Obnovljena izdaja - Leto XXIII - Štev. 4 (768)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34131 Trst - Ulica Capitolina, 3 Telef. 744-046 / 744-047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino:
34170 Gorica - Ulica Locchi, 2 Telef. 24-36
NAROČNINA: Letna 1.000 lir, polletna 550 lir Poštni tekoči račun: Trst 11/700
T R ST - 12. marca 1971
Posamezna številka 50 lir
Quindicinale	Sped. in abbonam.
Petnajstdnevnik	Postale - Gruppo It
Za dokončen poraz fašizma je potrebna čvrsta enotnost
Tajnik tržaške KD in Slovenci
Fašistične skvadre že dalj časa nadaljujejo svoje izzivalne in prevratniške podvige. Deležne so politične in finančne pomoči, ki jim jo nudijo gospodarska in politična desnica ter italijanske in mednarodne reakcionarne sile.
Nazadnjaške sile imajo dolgoročni protidemokratični načrt. Prizadevajo si, da bi zadale usodne udarce obstoječi, težko pridobljeni, demokratični ureditvi države; zaustaviti hočejo socialni in gospodarski napredek ter preprečiti izvedbo družbene reforme. Razbiti hočejo tudi v težkih bojih skovano delavsko enotnost ter oslabiti razredno zavest, borbo delavskih množic za bobše življenjske in delovne pogoje in zaustaviti razvoj demokracije na delovnih mestih in v družbi.
Reakcionarne sile so se prvotno odkrito upirale ustanovitvi dežel. Ker jim ni uspelo preprečiti njih ustanovitve, skušajo sedaj izkoristiti vsa mogoča sredstva, kakor tudi nezadovoljstvo, nerazumevanje, kampanilistične zastarele težnje prebivalstva Južne Italije, da bi preprečile demokratično delovanje novo ustanovljenih dežel kot ga predvideva republiška ustava.
Ne moremo zamolčati velike in zgodovinske odgovornosti, ki jo nosijo osrednje in lokalne državne oblasti in to od notranjega ministrstva do prefektov, kvestorjev, policije in sodnih oblasti, ker pustijo nasilneže in razgrajače nekaznovane na svobodi. Znano je, kako so oblasti vedno odločno in energično — a neupravičeno — nastopile proti stavkajočim delavcem, ki njS0 — v borbi in manifestacijah za lastne pravice — v ničemer kršili zakonov, medtem ko so pa vedno in povsod tolerantne in neodločne napram pustolovskim škvadristom. Po ravnanju oblasti bi lahko sklepali, da imajo fašisti večje pravice kot pa antifašisti, ki so na ruševinah poraženega fašizma zgradili novo demokratično republiko.
Takemu krivičnemu in nezakonitemu ravnanju oblasti je nujno napraviti konec. Oblasti so dolžne in morajo spoštovati ter dosledno izvajati določila republiške ustave in protifašistične zakone. Iz državnih organov je nujno iztrebiti zastarelo fašistično miselnost in ideologijo. Ne moremo se sprijazniti s tem, da pripadniki teh organov prisežejo zvestobo antifašistični republiki in nato prepevajo «Faccetta nera» (kar se je zgodilo na mejnem prehodu pri Miljah. Op. uredn.j in tolerirajo fašistično nasilje, kot se je dogajalo doslej.
Taka reakcionarna stališča srečamo, na žalost, tudi med
slovensko narodno manjšino, zlasti v vrstah skupine okrog goriškega Katoliškega glasa, ki si upa, v svoji besnosti proti komunistom, kritizirati celo K.D. čoš, da je preveč naivna, ko nastopa skupno s komunisti proti fašizmu. Ta skupinica je, seveda, dosledna svoji liniji, ko hvali javno ubrano stališče liberalcev, ki so nasprotni enotnemu nastopu proti fašizmu. Da bi bili še bolj dosledni, bi ti ljudje morda najraje podpirali nekatere druge, ki so še bolj na desno od liberalcev, a se tega ne upajo, ker vedo, da bi popolnoma pogoreli.
Ker smo že pri krogu «glasa», naj navedemo, da je ta častita gospoda odkrito proti temu, da se postavljajo spomeniki partizanom, padlim v borbi proti na-cifašističnemu sovražniku in njegovim zvestim hlapcem. Nekateri hlapci so zbežali pred pravi-
co preko Oceana in od tam bi nam radi, preko goriškega «glasa», solili pamet. Ne, cenjena gospoda, takih nasvetov ne potrebujemo in jih ne sprejmemo, kot nismo sprejeli sličnih nasvetov v času slavne N.O.B.! Če bi fašisti mogli, bi podrli vse spomenike padlim partizanom, prefrigani novinarji goriškega «glasa», ki si tega ne upajo, bi pa radi preprečili gradnjo novih spomenikov. Kar se tiče spomeni kov, če v drugih zadevah se ne moremo izreči, si fašisti in «glas» lahko podata roke.
Slovensko ljudstvo je usmerjeno antifašistično; zna ceniti in braniti priborjeno svobodo in demokracijo, ostalo je zvesto idealom N.O.B. ter globoko spoštuje lik in junaštvo padlega partizana. Iz tega razloga se lahko ponašamo z velikim šte-( Nadaljevanj e na 4. strani)
Dušan Lovriha
Besedam naj bi sledila dejanja
Tajnik Krščanske demokracije v Trstu je na nedavni seji pokrajinskega vodstva njegove stranke omenil tudi «prisotnost slovenske manjšine na obmejnih področjih.» Dejal je, da je to «manjšino treba zašč'.': in ne asimilirati». Modro je povedal. Toda, če KD sedaj tako meni, potem bi moral njen tržaški pokrajin-
KROŽEK ;a družbene in poeitične vede
«PINO TOMAŽIČ»
prireja v ponedeljek 15. marca ob 20. uri v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19,
razpravo o zakonskem predlogu KPI za uzakonitev pravic Slovencev v Italiji
Zakonski predlog bosta obrazložila tovariša poslanec ALBIN ŠKERK in senator PAOLO SEMA
Resolucija Centralnega komiteja KPI
Preprečiti je treba uresničenje fašističnih prevratniških načrtov
Centralni komite Komunistične partije Italije je pretekli teden razpravljal o političnem položaju v državi, o čedalje večji predrznosti reakcije in fašistov, o akcijah za okrepitev zakonitosti in demokracije, o prepotrebnih socialnih reformah ter o akcijah za preusmeritev vladne politike. Ob zaključku zasedanja je CK KPI odobril resolucijo, iz katere smo povzeli glavne misli.
Skrajno resni dogodki v mestu Aquila niso le slučajni. Ti dogodki potrjujejo, da se položaj zaostruje. Največjo odgovornost za to nosi Krščanska demokracija.
Centralni komite KPI opozarja partijo in vse demokratične sile, da so skrajno resni dogodki v mestu Àquila nov dokaz reakcionarnega in prevratniškega načrta notranjih in mednarodnih sil, katere skušajo izkoristiti čustva in razpoloženje in tudi nedopustno tolerantnost za to, do bi ustavile in potisnile nazaj napredovanje delavskega in ljudskega gibanja ter njegove pridobitve. Reakcionarne in prevratniške sile hočejo za vsako ceno preprečiti uresničitev reforme, ki bi oškodovale interese parazitov in privilegijev; blokirati hočejo razvoj sporazumevanja in konvergenc med demokratičnimi političnimi silami ter nadaljnjo krepitev demokracije, neodvisnosti in miru.
Preprečiti je treba uresničitev fašističnih prevratniških načrtov, ter napraviti konec slehernemu popuščanju,. katero sedanje vodstvo
Krščanske demokracije opravičuje z lažno teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih. Tudi zato KPI zahteva odstranitev sedanjega ministra za notranje zadeve, očiščenje vodilnega državnega aparata in policije ter poudarja zahtevo, naj bodo policijske sile v službi obrambe demokratične zakonitosti in proti desničarskemu prevratništvu, sodišča pa naj strogo izvajajo obstoječe zakone proti fašističnim organizacijam.
Načrte reakcije se zavrača z dosledno in odločno prenovitveno politiko. Od te politike je odvisen ekonomski in civilni napredek v državi, zlasti pa na Jugu, kjer revščina in brezposelnost terjata drugačne perspektive in ne priložnostne klientske koncesije, ki postavljajo en kraj proti drugemu. Potrebni so organski ukrepi za ustavitev bega s podeželja in za blokiranje emigracije. Dežele ne smejo postati novo birokratsko breme.
Na desničarsko protifenzino so delavske množice in demokratične politične sile odgovorile s političnim uporom, ki ima svoj izvor v odporništvu in platformo v protifašistični republiški ustavi.
Centralni komite KPI poziva vse demokrate, protifašiste in mladino, naj razširijo organizirano borbo proti fašističnemu prevratništvu, od tovarišev socialistov, demokrist-janske levice in naprednih sil katoliškega sveta pa pričakuje učinkovitejši nastop proti reakciji in fa-
šizmu in doslednejše zavzemanje za preusmeritev državne politike, ki naj učvrsti in razvije demokracijo.
Centralni komite KPI kliče vse člane partije v prve vrste enotnih akcij. Ideali svobode in demokracije, odporništva in ustave naj bodo ideali bojev za emancipacijo množic. V široki povezavi z vsemi sloji prebivalstva, v tolmačenju pričakovanj in upov, v hitrem napredovanju akcije za reforme je osnovni pogoj za zaščito republiške zakonitosti.
Pred partijo se postavljajo posebne naloge. Potrebna je večja budnost. Zato Centralni komite opozarja vse člane partije in vse organizacije na obrambno dolžnost. Za vsako ceno je treba zavrniti sleherni napad na sedeže ter zagotoviti delovanje ljudskih organizmov. Odkrito je treba nastopiti proti vsaki žalitvi časti partije. Večje organizacijske sposobnosti, mobilizacija in politične iniciative so nujno potrebne. Nobena fašistična nezakonitost ne sme ostati prikrita in brez odloč nega odgovora.
Enotni protifašistični odbori naj se ustanovijo povsod, v tovarnah, v rajonih in v šolah. Povsod je treba utrjevati vezi med delavci, kmeti, uradniki, med vsemi delovnimi ljudmi/študenti in srednjimi sloji. Boj za 'ekonomske cilje se ne sme nikoli ločiti od boja za svobodo in demokracijo. Tudi ta boj ne sme biti prepuščen spontanosti temveč mora biti skrbno, organiziran, za kar ' je zadolžena vsa partija.
ski tajnik pojasniti, zakaj prav KD, ki je na oblasti, ni doslej sprejela nobene norme za zaščito Slovencev. Če pa je 'izjava tržaškega pokrajin-kega tajnika KD izraz samo sedanjega stališča stranke in hoče biti samokritična, potem bi se tajnik tržaške KD ne smel ustaviti pri teh besedah. Moral bi zahtevati, naj predsednik vlade Colombo (ki je njegov prijatelj) odgovori na spomenico, ki so jo podpisali predstavniki vseh komponent slovenske manjšine in naj sprejme enotno delegacijo, kar so podpisniki omenjene spomenice zahtevali že pred tremi meseci.
Tajnik tržaške KD bi lahko rekel poslancem njegove stranke, naj predložijo v parlamentu podoben zakonski predlog, kot so ga predložili poslanec Škerk, senator Sema in drugi ugledni predstavniki KPI. Ne pričakujemo da bi za to pridobil poslanca Bologno (ki ne pripada njegovi struji in je specialist za povzročanje napetosti med Italijo in Jugoslavijo) pač pa menimo, da bi za zakonski predlog lahko «ogrel» poslanca Belcija, ki pripada njegovi struji in je poleg vsega tudi podtajnik v sedanji vladi.
In dalje: tajnik tržaške KD je tudi deželni svetovalec, zato bi se tudi pri deželni vladi lahko zavzel da bi tudi dežela pristopila k reševanju vprašanj Slovencev in za o ":enje teze, ki jo demokristjani še vedno zagovarjajo, da dežela ni pristojna za reševanje teh vprašanj.
In končno: tajnik tržaške KD bi lahko posredoval pri svojih prijateljih, ki so v vodstvu občinske in pokrajinske uprave v Trstu, naj dajo svoj konkretni doprinos v krajevnih ustanovah
Šele potem, ko bo tajnik tržaške KD povedal, da je storil vse to — ter objasnil tudi konkretne rezultate — bo njegova izjava imela svoj smisel. Z drugimi besedami povedano: besedam naj bi sledila konkretna dejanja!	* * *
Spomenik jim ni pogodu
Predlog, ki ga je podpisalo nad 500 prebivalcev Štandreža glede postavitve spomenika padlim partizanom (spomenika z dvojezičnim napisom!) dobiva zelo zanimiv razvoj...
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so svetovalci prejeli v roke osnutek neke resolucije, ki ponovno poudarja zvestobo idealom odporništva... nato pa «ugotavlja», da imajo padli za svobodo dostojen spomenik na goriškem mestnem pokopališču ter da zato ni potrebno graditi novih spomenikov.
(Nadaljevanje na 4. strani)
2•DELO
12. 3.1971
Ob petdesetletnici Komunistične partije Italije
Kongres v Livornu
Velika večina slovanskih sekcij je glasovala za KPI
V plamenih se je utrdilo prepričanje
9. februarja t.l. je minilo petdeset let od požiga tiskarne «Il Lavoratore», v Trstu. V tej tiskarni so tiskali tudi DELO.
Po požigu ni hotela nobena tiskarna v Trstu tiskati komunističnega lista. Sele po treh mesecih je izšla izredna številka lista. Tiskala ga je tiskarna Paternolli v Gorici.
Objavljamo daljši odlomek iz uvodnika izredne številke DELA z dne 11. maja 1921.
Tretja Internacionala je želela v Italiji ustvariti homogeno revolucionarno stranko, kar Socialistična stranka ni bila, in dokler je imela v svojih vrstah reformiste, tudi ni mogla biti. Stališče Internacionale je opravičevalo dejstvo, da je v Italiji vldadala po vojni precejšnja brezposelnost, da je italijanski kapitalizem močno prizadel in izkoriščal industrijske in kmečke delavce, prav tako pa tudi malomeščanstvo.
Na kongresu v Livornu je prišlo po petih dneh diskusije do glasovanja o treh resolucijah, in sicer o resoluciji komunistične frakcije, (med predlagatelji te resolucije je bil tudi Terracini), o resoluciji maksimalistične frakcije in o resoluciji reformistične frakcije. Komunistična resolucija je dobila 58.783 glasov, maksimalistična resolucija 98.028 glasov, reformistična pa 14.695 glasov.
Po izidu glasovanja je Bor-diga (komunist) izjavil, da komunistom ne preostane nič drugega, kakor da zapustijo kongres, odnesejo s sabo rdečo zastavo in ustanovijo komunistično stranko. Nato smo komunistični delegati zapustili gledališče Goldoni, kjer je kongres zasedal, in v sprevodu, pojoč Internacionalo, šli v gledališče San Marco, kjer je bil potem ustanovni kongres Komunistične stranke Italije.
Julijska krajina je oddala na kongresu Socialistične stranke Italije za komuniste 4462 glasov, za maksimaliste 3286 glasov, za reformiste pa 30 glasov. Komunističnih glasov bi moralo biti okrog tisoč več, toda fašisti in policisti so onemogočili priti na kongres nekaterim, predvsem istrskim delegatom.
Če upoštevamo, da so socialisti dobili svoje glasove izključno v italijanskih krajih Julijske krajine, lahko rečemo, da so bili komunistični glasovi Julijske krajine na kongresu v Livornu večinoma slovenski in hrvatski.
Do razkola v Socialistični stranki Italije je prišlo v trenutku, ko je bila potrebna v Italiji največja enotnost proletariata .Danes se večkrat sprašujem, ali je bilo res treba, da so se komunisti ločili od maksimalistov, ali ne bi bilo morda bolje, če bi ostali v socialistični stranki in se v njej borili za večino, da bi uveljavili svoje zamisli, in ali nebi bilo bolje, če bi maksimalisti glasovali za izključitev reformistov iz stranke in se pridružili komunistom. Položaj v Italiji tedaj ni bil naklonjen kakršnemu koli revolucionar-
nemu gibanju, fašisti so bili že močni in so iz dneva v dan krepili svojo organizacijo. Napadi fašistov s pomočjo a-grarcev, kapitalistov, vojaštva in krone na delavsko gibanje so bili čedalje pogostejši in močnejši. Komunistična partija pa je bila nova in se je morala organizacijsko za boj proti fašistom in kapitalu šele usposobiti, dasi je bila ideološko neprimerno bolje pripravljena za ta boj kot socialistična stranka. Vendar je bila ločitev neogibna in naj danes sodim o tem kakor koli in na podlagi kakršnih koli dejstev, ki niso v prid razkolu, je bil razkol vendarle neogiben. Socialistična stranka Italije je imela za člane enotno izkaznico, toda izkaznica ni bila znak enotnosti.
V Julijski krajini se v slovenskem in hrvatskem delavskem gibanju ni soraj nič spremenilo. Za slovenske in hrvatske socialistične sekcije je bilo po kongresu v Livornu čisto dovolj, da so na svojih sedežih izobesile tablico «Komunistična partija Italije». Vse drugače je bilo v italijanskem delu Julijske krajine. Socialisti so tu le dobili nad tri tisoč glasov. Vendarle se je ogromna večina delavstva v italijanskih predelih Julijske krajine nagibala h komunistični stranki.
IVAN REGENT (Povzeto iz knjige I. R.
Spomini, Cankarjeva založba 1967)
Preiskovalni oddelek tržaškega sodišča se je obrnil na tržaško sekcijo Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih v zvezi s preiskavo o zločinih v Rižarni pri Sv. Soboti in odgovornih zanje.
Med preiskavo je bilo več oseb izprašanih, da bi osvetlili dejavnost zloglasnega «Einsantzkomanda Reinhardt», to je posebnega esesovskega oddelka, ki je tudi v Trstu vodil preganjanje in zatiranje Židov, partizanov in talcev.
Glavni obtoženci za nasilja in uboje, ki jih je zagrešil posebni oddelek SS so: Dietrich Allers, bivši polkovnik SS, ki je sedaj zaprt, ker ga je sodišče v Frankfurtu obsodilo na osem let ječe, ker je soodgovoren za pokol nad stotisoč umsko bolnih ljudi v Nemčiji;
Gottlieb Hering, bivši kapetan, ki je bil neposredni sodelavec Aller-sa at Trstu;
Nekaj mesecev je poteklo, odkar nismo imeli prilike, da bi se pogovorili z bralci tako, kakor je bila naša navada. Zadnje besede nam je udu-šila v grlu reakcionarna garda bur-žoazije. Naš list je bil tedaj že docela pripravljen za tisk. Tiskati se pa ni mogel več, ker so nam fašisti še isti večer uničili tiskarno in poslopje, v katerem je bila tiskarna. Komunisti so tiskamo branili. Branili sc jo junaško, dokler jim je bilo mogoče. Fašisti so se morali trikrat umakniti in bežati pred branitelji komunistične ustanove. Ali tisto, česar fašisti niso mogli narediti sami, so storili lahko s pomočjo kraljeve redarstvene oblasti. Re-darstvena oblast je prišla na pomoč fašistom. Poslala je cel bataljon kraljevih redarjev, ki so obkolili tiskarno in prisilili v njej nahajajoče se tovariše, urednike in tiskarje, da so se vdali. Nato so redarji vdrli v poslopje in vklenili v verige urednike, tiskarje, uslužbence in branitelje tiskarne. Sele tedaj, ko so bili vsi zvezani, so se fašisti vrnili četrtič. Vklenjene tovariše so fašisti in kraljevi redaji opljuvali, tepli jih s puškinimi kopiti in jih naposled peljali v zapor, kakor zločince. Fašisti pa so ob navzočnosti kraljevih redarjev in komisarja razdejali in sežgali tiskarno. Tako se je zgodilo, da je ostal komunistični proletariat v Julijski krajini in Istri brez svojih časopisov. Tiste, ki so tiskarno sežgali, je oblast pustila pri miru. Delavce, ki so branili imetje komunističnega proletariata, j e oblast zaprla.
Udarec je bil težak. Toda tržaškemu proletariatu, ki mu je reakcija prej že dvakrat porušila tiskarno njegovega časopisja, ki mu je dvakrat uničila Delavski dom in
Josef Oberhauser, bivši poročnik in poveljnik taborišča v tržaški Rižarni;
Otto Stadie in drugi podoficirji in agenti SS.
Niso znane podrobnosti o poteku preiskave, ker jih krije sodna tajnost, vendar pa kaže, da je bila obtožnica že okvirno pripravljena, ker sedaj iščejo preživele in svojce žrtev, da bi se prijavili kot zasedne stranke.
Združenje bivših deportirancev opozarja, kako je koristno in pomembno za preiskavo sodelovanje vseh, ki lahko pričajo na osnovi neposrednega poznavanja dogodkov in oseb.
Kar zadeva prijavo v svojstvu zasebne stranke poziva združenje deportirancev vse zainteresirane, naj se zglasijo na sedežu v Trstu, Ulica Crispi 3.	----
nešteto drugih političnih in izobraževalnih krožkov, je bilo sojeno, da še enkrat doživi razdejanje Delavskega doma. Fašisti so nekaj dni potem, ko so požgali našo tiskarno, zažgali še Delavski dom. Tokrat je bilo proletariatu preveč. Ko je Delavski dom še gorel, je pričelo goreti tudi v ladjedelnici Svetega Marka. Proletariat se je maščeval. Na plamen je odgovoril s plamenom. Udaril je kapitalistične reakcijo, kjer jo je najbolj zabolelo, kjer je najbolj
Lik revolucionarja
Jože Pertot
Ko proslavljamo 50 obletnico ustanovitve Komunistične partije Italije se nam spomin nujno vrača nazaj v prva leta po prvi svetovni vojni, ko je zlasti v naših krajih, kjer se je dejansko porodil v vsej svoji zločinski obliki, razsajal fašizem.
Tedaj smo imeli Slovenci v vrstah tržaškega delavstva in mladih slovenskih fantov mnogo prekaljenih voditeljev, ki so s pogumnim zanosom vstopili v vrste na novo ustanovljena Komunistične partije Italije.
Med temi je bil tudi Jože Pertot s Kontovela, eden izmed prvih urednikov Dela, ki je po fašističnem na-podu in požigu uredništev Lavoratore in Dela postal ravnatelj slovenskega glasila KPI. Vsestransko nadarjen in izobražen (zaradi svojega političnega udejstvovanja v komunistični partiji in predanosti svojemu narodu so ga izključili iz gimnazije), požrtvovalen in dober, hkrati pa neizprosen v boju proti razrednemu in narodnemu sovražniku, si je mladi Jože Partot nakopal v zaporu hudo bolezen, ki ga je 2. decembra leta 1924 spravila v prerani grob.
Kontovelci, ki so preživljali tedanje hude čase fašističnega in policijskega terorja, kakor tudi vsi tedanji tovariši, Slovenci in Italijani, ki so mladega Jožeta Pertota poznali, spoštovali in vzljubili ga ne bodo nikoli pozabili. Njegov pogreb, prvi civilni pogreb na Kontovelu je bil, čeprav v tako žalostni okoliščini, hkrati tudi velika manifestacija tržaškega proletariata in napredne mladine. Na zadnji poti na kontovelsko pokopališče ga je pospremila ogromna množica domačinov in delavcev iz sosednih vasi in iz mesta.
Poravnajte naročnino
občutljiva, kjer je prav za prav srce kapitalizma: mošnja in profit. To sta duša in srce kapitalizma. Udari kapitalizem v mošnjo in profit, pa ga bo bolj zabolelo in bolj bo občutil, kakor če mu uničiš cele armade njegovih vojakov,
Od požiga naše tiskarne in Delavskega doma pa do danes se ni nič spremenilo. Danes imamo priliko, da zopet govorimo našim čitateljem.
Ali toliko je stvari, o katerih bi bilo prepotrebno govoriti na dolgo in široko, pa nimamo dovolj prostora na razpolago. Današnja številka DELA je le izredna številka. Vendar smemo sporočiti že danes, da smo ukrenili že vse potrebno Za to, da pričnemo v najkrajšem času z rednim izdajanjem lista. Reakcija si je domišljala, da lahko uniči celotno komunistično gibanje v naših pokrajinah, če nam uniči tiskarno. Zmotila se je. Komunizem živi v f srcih in dušah proletariata. Plamen je pač uničil zidove in stroje. Naših duš in naših src ni uničil. Obratno. V plamenu se je utrdila volja in se je utrdilo prepričanje. In iz pepela v plamenu uničene tiskarne se bo rodil, kakor ptič feniks, nov list, ki bo še naprej širil komunistične nauke povsod, kjer žive množice razžaljenih in ponižanih.
Reakcija pa ni samo v Trstu in tudi ne samo pri nas v Julijski krajini in v Istri. Vsa Italija je preplavljena z reakcijo. Fašistične skvadre nemoteno divjajo po vsej Italiji. Požigajo, ubijajo, terorizirajo. Delavski domovi, delavski krožki in tiskarne delavskega časopisja gorijo kakor ogromne grmade, okoli katerih pleše kapitalizem svoj poslednji ples. Na prvi pogled se zdi, da se je reakciji posrečilo zavreti kolo zgodovine narobe in da smo se vrnili v srednjeveške čase. Dejansko pa ni to nič drugega, kot krčevit razpad mogočne kapitalistične stavbe.
In kakor ni poznal kapitalizem sočutja, dokler se je dvigal in dokler ni utrdil svojega gospostva, tako ne pozna sočutja niti v dobi svojega razpadanja. Zaradi njegovih templjev, v katerih časti svoje zlato tele, so narodi krvaveli in izkrvaveli. Delavci so morali stradati in umirati v glokih rovih pod zemljo, da so iz nje prinašali na dan bogastvo za kapitalizem. Ves svet se je gibal, delal, stradal in umiral za kapitalizem. Uničil je družino, odpravil je moralo, podjarmil si je znanost in umetnost, onemogočil je poštenje. Zaradi profita! Kako si more kdo misliti, da bi danes imel srce nestvor, ki se je mogel dvigniti do gospostva samo zaradi tega, ker ni imel srca! Danes umira in umira kakor človek brez srca. Brani se z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Še upa, da si bo ohranil življenje in gospostvo.
Od tod požigi, od tod teror.
Proletariat pa se ne sme ustrašiti. Nasprotno. Njegova dolžnost je, da pripravi svoje armade. Slabo je bilo, da se ni povedalo proletariatu odkrito že vnaprej, da pride do tega. Vendar ni treba zamujati še danes, kar se je zamudilo do sedaj. Proletariatu se mora povedati resnica, če je prijetna ali ne. In resnica je, da kapitalizem ne bo oddal svojega gospostva iz svojih rok na miren način. Boril se bo. Boriti se mora tudi proletariat. In tem prej bo proletariat zmagal, čim bolj bo organiziran, čim bolj bo- njegov nastop junaški, čim več poguma bo imel v tem boju. -.......... —	....- -
Sodni postopek proti zločincem Rižarne
12. 3.1971
-DELO•3
Občni zbor Kmečke zveze
Kmečka zveza v Trstu je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem je podala obračun enoletnega delovanja .analizirala stanje, v katerem se nahaja kmetijstvo na Tržaškem in izdelala smernice za bodoče delovanje
Na občnem zboru je bilo med drugim podčrtano, da «Kmečka zveza z zadovoljstvom ugotavlja, da je začel delovati kmečki patronat, ki nudi potrebno pomoč članom. To je nov dokaz, tako je bilo poudarjeno, da je imelo vodstvo Kmečke zveze prav, ko je pred leti sklenilo vstopiti avtonomno v vsedržavno kmečko zvezo — Alleanza Nazionale dei Contadini — in se vključiti v splošna prizadevanja vseh kmetov za napredek in boljše življenje. Povezanost z močnim gibanjem in pridobitev patronata je velikega pomena ne le za člane Kmečke zveze ampak za kmete sploh.
Spodbuden je tudi razvoj družne misli in pobud, ki ga opažamo v zadnjih letih in ki potrjuje naša stališča, izražena že pred tremi leti v študiji o vrednotenju kmetijstva na Tržaškem. V zadnjih letih se je, po Konzorciju vinogradnikov v Križu in zadružnem hlevu v Praprotu lani, lani ustanovilo še zdrušenje rejcev goveje živine, cvetličarsko-vrtnarska zadruga in zadruga za kraško mlekarno. Vse te pobude je Kmečka zveza podpirala.
V pretekli poslovni dobi je Kmečka zveza posvetila veliko zanimanja in dela regulacijskim načrtom, še zlasti tržaškemu. Sodelovala je pri izdelavi zakonskega predloga o tako imenovanih naravnih rezervatih na Krasu. V spomenici, ki je v zvezi z omenjenim zakonskim predlogom je Kmečka zveza poudarila, da je treba na Krasu zaščititi, ohraniti in izboljšati ne somo kot je trdil predlagatelj zakonskega predloga - bogastvo ambient — pač pa predvsem človeško in socialno sestavino tega ozemlja, ker na njem živi narodnostna skupnost, ki bogati s svojimi kultur-nimi značilnostmi, s prispevkom svojih izkušenj in pobud celotno državno družbeno tkivo. Zato nam je dolžnost tudi s tega mesta — je bilo rečeno v poročilu predsedstva — izraziti obžalovanje in protest, da še vedno niso uzakonjene pravice, ki slovenski manjšini v Italiji pripadajo po ustavi, po deželnem statutu in po mednarodnih dogovorih, čeprav so pred parlamentom predlogi in so predstavniki vseh Slovencev naslovili na predsednika vlade skupno spomenico, ki je doslej ostala mrtva črka. Mi bomo nadaljevali svoje napore — je bilo dalje poudarjemo — za dosego večjega upoštevanja vloge kmeta in kmetijstva in za priznanje vseh pravic, ki gredo našemu kmetu, ki je v naših krajih v ogromni večini Slovenec. Verujemo v bodočnost, ki si jo dobo znali naši kmetje, strnjeni v svoji organizaciji ustvariti. Potrebno pa je ,da jo podprejo pri njenih naporih pri pristojnih obla-
GLASBENA MATICA - TRST
V četrtek, 18. marca ob 20.30. v mali dvorani Kulturnega doma
KONCERT
PIHALNEGA KVINTETA RTV LJUBLJANA
Jože Pogačnik - flavta Franjo Bregar - oboa Alojz Zupan - klarinet Jože Banič - fagot Jože Falout - rog Na sporedu bodo skladbe J. C. Bacha, J. Haydna, G.Rossinija, Maric D. Milhuada in J. Iberta.
steh za pravilno vrednotenje kmetijstva, ki se kaže v perspektivi zadružništva, zlasti pri živinoreji, ki bo lahko sprostilo delovne moči za specializirane kulture.
So še sile, ki zakrknjeno in proti zgodovini hočejo socialni napredek ovirati, so še sile, ki krčevito braijo svoje privilegirane pozicije tudi na kmetijskem sektorju in ki bi rade kmeta ločile od delavca ter ga obdržale še naprej v podrejenem položaju. Toda, da je taka politika, ki ima svoje izvore v fašističnem korporativizmu, preživela in brez perspektiv, so najboljši dokaz sprejemi, ki jih je deležen Bonomi tudi v organizaciji, kateri načeluje. Kmetje so povsod spoznali, da je politika, ki jo zasleduje Bonomi, odnosno Feder-consorzi in skupine z enakimi interesi pripeljala do trajne krize v italijanskem kmetijstvu. Kmetje so razumeli ,da je v enotnosti in povezovanju v skupnih bojih, ki jih vodijo sindikati, perspektiva za njihov uspeh in razvoj. Kmečka zveza si šteje v čast, da je vključena v ta tok».
Bolj kot kdaj koli prej je bila na letošnjem občnem zboru zanimiva in konkretna razprava, v kateri so sodelovali številni delegati.
(Ker so vprašanja, o katerih je tekla razprava, izredno važna in aktualna, se bomo k njim povrnili tudi v prihodnji številki).
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita na zborovsko revijo
2MUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE - SIOVENSK* PROSVETH» ZVEZ*
KRIŽ, 14. MARCA 1971 ob 17. uri v ljudikom doi KOPER. 20. MARCA 1471
ob 20. uri v glodaliilu BUKOVICA. 21. MARCA 1'
PRIMORSKA POJE
V	soboto, 13. marca ob 21. uri
v KULTURNEM DOMU v Trstu
V	nedeljo, 14. marca ob 17. uri
v LJUDSKEM DOMU v Križu pri Trstu
Naslednji dve reviji bosta: v soboto, 20. marca ob 20. uri v gledališču v Kopru in v nedeljo, 21. marca ob 17. uri, v Kulturnem domu v Bukovici pri Novi Gorici.
S sestanka slovenskih komunistov
Prisotnost in naloge
na kulturnem področju
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom DOMINIK SMOLE ANTIGONA v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (Red B - nedeljski popoldanski)
Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA
komedija v petih dejanjih v soboto, 13. marca ob 20,30
v PROSVETNI DVORANI v GORICI
(Corso Verdi 13)
V soboto, 27. februarja je bil v Trstu širši sestanek slovenskih komunistov. Na njem so razpravljali o prisotnosti in nalogah komunistov na kulturnem področju. Uvodni referat je podal M. Kapelj, v razpravi so sodelovali: V. Bogateč, G. Can-ciani, A. Gregorič, S. Hrovatinova, M. Kodrič, A. Kranjec, D. Lovriha, S. Spetič, A. Škerk, E. Švab in D. Wilhelm, zaključke pa je povzel tajnik federacije A. Cuffaro. Sestanka so se udeležili številni tovariši iz mesta in iz okoliških občin.
Skušali bomo v krajšem izvlečku iz poročila, razprave in zaključkov povzeti nekaj misli.
Potrebno je, da ugotovimo, da vsaj skušamo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje na slovenskem kul-turno-prosvetnem področju in kakšen je delež komunistov na tem področju. Ne bomo odkrili nič novega, ko ugotavljamo, da je kulturno-pro-svetna dejavnost med Slovenci v zamejstvu pestra, razgibana, vsestransko živa, čeravno razmere, v katerih slovenski kulturno-prosvetni delavci delujejo niso ugodne. Navzlic določenim premikom in nekaterim spremembam na političnem torišču in četudi v določenih krogih danes gledajo na Slovence drugače kot v preteklosti, smo še vedno, žal, potisnjeni ob stran, čestokrat zadenemo na nerazumevanje. Vendar pa
S seje repentabrskega občinskega sveta
Regulacijski načrt, ki ga je odobrila večinska skupina, je treba zavrniti
Na zadnji seji repentabrskega občinskega sveta je večina svetovalcev, ki pripada listi Slovenske skupnosti, odobrila spremembe občinskega regulacijskega načrta in zadevnih gradbenih pravil. Odobritev tako važnega sklepa je šla tako hitro nimo, kot da bi to ne zanimalo vseh občanov, marveč, da bi šlo za postavitev kakega novega napajališča za živino. Seja je bila zato izredno razburljiva, ker so svetovalci napredne liste predlagali, naj občinski svet pred odobritvijo popravkov imenuje posebno komisijo, ki bo proučila celoten regulacijski načrt, in naj občinska uprava priredi po vaseh sestanke z občani, da se sliši tudi njihovo mnenje. Župan je ta predlog enostavno zavrnil in so zato svetovalci napredne liste zapustili sejo v znak protesta, kar se do sedaj še ni zgodilo v tej najmanjše slovenski občini na Tržaškem.
Poudariti je treba, da je popravke regulacijskega načrta izdelal občinski tehnični urad, kot je izjavil župan, «na podlagi pripomb deželnega od-borništva za urbanizem in občinskega odbora». Župan je tudi priznal, da odbor ni imenoval nobene komisije in da je občinski svet razpravljal le o nekaterih določbah.
Sedaj je regulacijski načrt na ogled občinstvu za 30 dni. Nato bodo lahko prizadeti v roku nedaljnjih 30 dni predložili ugovore in pripombe k regulacijskemu načrtu, o katerih bo naknadno ponovno odločal občinski svet.
Kakšen je pravzaprav regulacijski načrt repentabrske občine, ki je se-
daj na ogled občinstvu? Iz poročila pod naslovom «Splošni podatki o občini Repentabor», ki je bilo razdeljeno občinskim svetovalcem, bomo na kratko povzeli nekaj značilnih podatkov (k stvari se bomo bolj podrobno še povrnili), ki dokazujejo, da je sedanji regulacijski načrt repentabrske občine v narodnostnem pomenu samomorilni. Regulacijski načrt določa tako obsežna zazidalna področja, da je na njih možna naselitev 9.200 prebivalcev. Možna je torej gostota naseljenosti v razmerju enega prebivalca na 1412 kv. metrov, ali 708 prebivalcev na kvkm.
Samo te številke nas opozarjajo na nevarnost, da bo sedanje slovensko prebivalstvo, ki je nastanjeno v občini, v doglednem času utonilo v morju novih priseljencev iz mesta, med katerimi bodo gotovo zelo redki Slovenci.
Kot smo že omenili, je repentabr-ska občina tako po številu prebivalstva, kot po obsegu, najmanjša občina v naši pokrajini. Občina meri 1299 ha in je bilo v njej leta 1970 skupno 711 prebivalcev. Zanimivo je tudi vedeti, kako je bila občina s tem regulacijskim načrtom, ki so ga izdelali (ali popravili) dejansko samo občinski funkcionarji s privolitvijo sedanjih upraviteljev Slovenske skupnosti, razdeljena na posamezna področja. Če bo regulacijski načrt dokončno odobren brez nujnih bistvenih popravkov, bo področje strnjenih naselij obsegalo 21,50 ha; kmetijsko področje 93 ha; zeleno področje (ki je tudi zazidljivo, čeprav na zelo ob -sežnih parcelah) 617,25 ha,
področje za gradnjo javnih ustanov 22,20 ha; področje za športne naprave 10,20 ha; trgovsko-carinsko področje 55,80 ha; gozdno področje 370 ha; področje kamnol mov 51,80 in zgodovinsko argeološko področje 935 ha.
Torej sedanje število 711 prebivalcev v repentabrski občini, naj bi se po regulacijskem načrtu lahko povečalo na 9200 prebivalcev.
To pomeni, da občinska uprava odpira na stežaj vrata raznarodovanju te male, toda strnjene slovenske občine, odpira na stežaj vrata uničevanju njenih naravnih kraških lepot in značilnosti, v kolikor jih še niso iznakazale nove gradnje «mestnih» priseljencev v zadnjih desetih letih.
Rekli smo že, da se bomo k stvari še povrnili. Toda že sedaj opozarjamo repentabrske občane, vse slovenske organizacije in ustanove, politične stranke in razne ustave za varstvo narave in umetnosti, da odločno nastopijo proti dokončni odobritvi tega regulacijskega načrta. Vsi politični ugovori, ki bodo lahko prišli v odgovor na te naše vrstice, da je bil regulacijski načrt sestavljen že pred mnogimi leti, ko je bila občinska uprava v rokah «levičarjev», so in bodo ostali jalovi. Sedaj moramo gledati stvarno v to, kar se dogaja in ne v to, kaj bi bilo, če bi bilo... Kdor je v dobri veri in se resnično zavzema za obstoj naše narodne bitnosti na Tržaškem, mora, ker je to njegova dolžnost, zavrniti repentabrski regulacijski načrt in storiti vse, kar je v njegovih močeh, da se ga prilagodi življenjskemu razvoju domačega prebivalstva.
smo Slovenci vztrajni, delamo in se tudi bojujemo za to, da bo — kot je zapisal Cankar — padla poslednja barikada.
Prisotnost slovenskih komunistov na kulturno-prosvetnem področju je pomebna, čeprav mnogokrat in na premnogih mestih to ne pride do pravega izraza. Komunisti delajo, so prisotni v veliki večini kulturno-prosvetnih ustanovah, v vseh laičnih društvih in organizacijah.
Prosvetna društva, ki so včlanjena v SPZ so laična društva kot je laična tudi zveza. Tako društva kot zveza, ki jih združuje, se sklicujejo na izročila slovenskih kulturnih velikanov in temeljijo na načelih protifašističnega in narodno osvobodilnega boja.
Združitev laičnih in naprednih kulturno-prosvetnih organizacij, do katere je prišlo pred nekaj leti, je ustvarila pogoje za boljše delovanje in je rodila mnogo sadov, potrebno pa je, da se odpravijo vse usedline preteklosti, da se z večjim zaletom dela za nadaljnjo razširitev delovanja. To je predvsem potrebno v mestu, kjer živi večina tukajšnjih Slovencev in pa v predmestjih, kjer je delavski sloj najmočnejši. In prav na teh področjih doslej ni bilo storjeno vse, kar je potrebno. Kultur-no-prosvetne organizacije in ustanove se niso v dovolj ni meri približale našim ljudem, niso v pravilni meri prisluhnile željam in potrebam prebivalstva. Prosvetna društva se še vedno drže stereotipnih metod delovanja, imajo še vedno čitalni-ški značaj, ki je preživel in ne ustreza sedanjim razmeram. Prosvetna društva morajo postati bolj prožna, bolj sodobna in se ne bi smela še naprej zapirati v ozek krog.
Tudi gledališče in druge eminen-ne kulturne ustanove bi morale storiti potrebne korake, da se čimbolj približajo širokim množicam, delavskemu sloju in torej tistim plastem slovenskega ljudstva, ki so zlasti v mestu in v predmestjih najbolj izpostavljene asimilaciji.
Posebno poglavje predstavlja mladina. Prosvetna društva so še vedno preveč oddaljena od mladine in se niso še dovolj potrudila, da b; se približala mladini.
Na sestanku so tovariši govorili tudi o sodelovanju s sorodnim; katoliškimi organizacijami. Še enkrat je bilo poudarjeno: sodelovanje, da. toda ne za vsako ceno. Ni mogoče pričakovati, da bi razvejano kultur-no-prosvetno dejavnost silili v nekakšno brezbarvno skupnost.
Izražena je bila želja, da bi se slovenski komunisti pogosteje srečavali na širših sestankih. Tako bi se bolje seznanili z raznimi vprašanji. Izražena je bila tudi želja, naj bi bili prihodnji sestanki na deželni ravni, saj je slovenska narodnostna skupnost na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini ena sama nedeljiva celota,
Sestanek slovenskih komunistov v Trstu je bil pozitiven. Lahko pričakujemo, da bo rodil dobre sadove. To je poudaril tudi tajnik federacije inž. Cuffaro, ki je med drugim poudaril, da moramo Slovenci storiti, kar je potrebno, ne le za učvrstitev organizacij, v katerih delujemo temveč tudi zato, da bodo državljani italijanske narodnosti bolje poznali slovenska kulturna izročila in slovensko kulturo.
4 • DELO-
Rajonske konzulte v Trstu
«L' ESPRESSO» :
Govori se o atomskih minah
Priprave na začetek dejavnosti krajevnih konzult in mestnih središč je v polnem teku. Pred dobrima dvema tednoma je občinski svet sprejel sklep o imenovanju stodvaj-setih krajevnih svetovalcev za prvih šest konzult. Imena kandidatov so predložile stranke, ki so zastopane v občinskem svetu. Te dni bodo stranke izbrale zastopnike za ostale konzulte, ki bodo potrjene ob koncu tega meseca.
Večina strank je priredila vrsto sestankov svojih članov, na katerih izbirajo svetovalce, Krščanska demokracija pa je organizirala tako imenovane «primarne» volitve za imenovanje svojih predstavnikov. Očitno pa je, da so te «primarne» volitve samo nekakšna farsa, s katero hoče KD prikazati svoje «demokratično» obličje in to potem, ko je skupaj z drugimi strankami leve sredine preprečila, da bi krajevne svetovalce volili na rednih upravnih volitvah, kar bi ustrezalo volji in željam večine prebivalstva in kar so komunisti zahtevali. To dejstvo daje slutiti, da namerava KD izkoristiti ustanovitev krajevnih konzult kot nekakšno pripravo na volitve novega občinskega sveta. Komunistična partija imenuje svoje zastopnike na javnih shodih, na katerih se razpravlja o pomenu konzult, o poslanstvu krajevnih svetovalcev in se sestavlja spisek krajevnih zahtev za posamezne rajone.
Prve konzulte so torej ustanovljene. Imenovani so krajevni svetovalci. Pred novimi krajevnimi svetovalci stoje pomembne naloge. Nadaljevati bo treba boj za večjo demokratizacijo konzult, za demokratične volitve krajevnih svetovalcev, ki naj se vrše vzporedno z volitvami občinskega sveta. Nadaljevati bo treba boj za spoštovanje pravic Slovencev. Doseči je treba spoštovanje teh pravic ne le, kakor je predvideno v pravilniku o delovanju konzult in ne le v nekaterih krajih, temveč povsod, kjer živijo Slovenci. Nadaljevati bo treba boj za uresničitev teženj krajevnega prebivalstva, za dejansko demokratizacijo uprave, za pravično izkoriščanje raz-
položljivih sredstev, za konkretne potrebe prebivalcev mesta in okolice.
Istočasno bo potreben odločen nastop za priznanje dvojezičnosti ne le tam, kjer je predvideno po petem členu pravilnika, ki pravi, da «bo potekala dejavnost mestnih središč in krajevnih konzult, kadar bodo to zahtevale značilnosti okolja, v upoštevanju zahtev konge-njalnega izražanja državljanov».
Ne smemo dopustiti, da bi določilo, ki se tiče slovenskega jezika, veljalo samo v nekaterih krajih, samo v okviru nekaterih konzult. Slo-benci bivajo v vseh predelih tržaške občine
Komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu je zahtevala, naj se pregleda možnost o istočasnih volitvah za obnovitev občinskega sveta in krajevnih svetov. Kakor je znano pravilnik predvideva, da traja mandat konzult toliko časa kolikor mandat občinskega sveta. Komunistična skupina je predlagala, naj bi konzulte delovale tudi za časa volilne kampanje ter da bi se njihovo delovanje ne prekinilo.
JELKA GERBEC
Podpirajte naš tisk
Na pobudo goriske mestne sekcije KPI se ustanavljajo v vseh mestnih rajonih, v nekaterih tovarnah in v okoliških vaseh enotni protifašistični odbori.
Levičarske stranke so dokazale svojo občutljivost in razumele potrebo po ustvaritvi krajevnih odborov za obramo demokracije in republiških institucij. Toda prt tern so zadele na ovire, ki so jih postavili demokristjani, katerim se je, žal, pridružila tudi Slovenska demokratska zveza.
Pod naslovom «Si parla di mine atomiche - Per fermare le orde di Tito» je italijanski tednik «L’Espresso» (dne 7. marca 1971) objavil naslednji članek:
«Pred nekaj tedni je minister Tanassi poročal komisiji za obramo o sestankih atlantskega sveta, ki so bili v Bruslju na začetku preteklega decembra. Poleg vesti o večjih obveznostih za evropske članice NATO in torej tudi za Italijo, ki bo morala prispevati 10 milijonov dolarjev v petih letih za okrepitev «obrambnih infrastruktur», ni noben časopis (razen «l’Unità», ki je objavila nekaj vrstic), poročal, da so «v Bruslju izpopolnili tudi taktično uporabo jedrskih sil NATO in da so dali navodila za uporabo atomskih min v okviru tako imenovanega «gibčnega odgovora». Kaj to pomeni?
Mnogi se spominjajo, kako prizadeto so se nekateri generali borili pred enim letom, da bi se zgradil na Krasu ob meji obroč atomskih min. Njihove zahteve so prišle v odobritev pred «Nuclear Planning Group» atlantskega zavezništva. Toda nato se ni več slišalo govoriti o tem. Sedaj pa se zdi, da so generali prejeli zadoščenje.
Misel, da je treba zaščititi vzhod-
Naši tovariši v Pevmi so se srečali s predstavniki krajevnih socialistov in katoličanov. Socialisti so sprejeli predlog za ustanovitev protifašističnega odbora, katoličani pa so - sklicujoč se na njihove pokrajinske voditelje - izrazili določene pridržke.
Tudi Katoliški glas je posegel v zadevo in «opozoril na spletke komunistov, ki krožijo po vaseh in zbirajo podpise za protifašistični odbor».
Radi bi vedeli, če je zapis v Katoliškem glasu izraz celotne SDZ ali samo enega njenega dela. To vprašanje je toliko bolj umestno, ker je SDZ podpisala (skupaj z drugimi demokratičnimi strankami ) protifašistični manifest o dogodkih v mestu Catanzaro, ker je svetovalska skupina SDZ v goriškem svetu glasovala za enotno resolucijo v zvezi z dogodki v omenjenem mestu, in ker je odvetnik Avgust Sfiligoj imel zelo pozitiven govor na nedavnem srečanju protifašističnih strank v Gorici.
Kako se vse to ujema z odklonilnim stališčem glede enotne akcije v Pevmi in tudi v Štandrežu?
Protislovja so velika in dajejo slutiti, da obstajajo v krogih SDZ različna mnenja. To je sicer do neke mere tudi razumljivo, saj je znano, da so pri SDZ na eni strani ljudje, ki so pod fašizmom mnogo trpeli, na drugi strani pa ljudje, ki so sodelovali s fašizmom in nacizmom.
Potrebno je, da se nadaljuje boj proti tistim, ki se protivijo enotnosti protifašističnih sil in s tem dokazujejo, da nasprotujejo tudi interesom slovenske narodnostne skupnosti.
Mi bomo storili vse, kar je v naši moči, za objasnitev našega stališča vsem goriškim Slovencem. Storili bomo vse, kar je v naši moči, za to, da preprečimo, da bi fašizem še enkrat pahnil naše ljudi v nesrečo, za to, da bo fašizem pokopan!
ne meje s pasom atomskih min, datira iz prve polovice šestdesetih let, in je izključno zasluga generalov iz Bonna. Toda, ko je za «Wer-nerjev načrt», najbrž hote, zvedelo nemško javno mnenje, je nastala huda reakcija, in načrt so morali umakniti. Poleg tega so ZDA zahtevale umik enostranske jedrske sile in njeno nadomestitev z novo strategijo «gibčnega odgovora». Toda že prej kot se je vse to zgodilo, je generalom uspelo, da so se vključili v zahteve glede atomskih min na Krasu.
Kot rečeno, je bilo vprašanje predloženo v proučevanje «Nuclear Planning Group», novemu organizmu, ki ga je leta 1965 želel Mc Namara, predvsem zaradi tega, da bi se uprl evropskim in nemškim zahtevam na jedrskem območju.
Toda med tem se je območje največje nevarnosti začelo premikati iz srednje Evrope proti jugu, proti Sredozemlju. Postavitev atomskih min sta zahtevali, in to sta tudi dosegli Grčija in Turčija. Toda, ker je Italija neposredno vključena v ta premik vroče cone, vse kaže da je «Nuclear Planning Group» generalom odgovoril pritrdilno. V tem smislu je razlagati tudi najnovejše Tanassijeve izjave Seveda ima vsa ta zadeva svojo nesmiselno plat. Atomske mine, ki imajo dejansko moč samo nekaj kiloton (bomba v Hirošimi je imela moč 20 kiloton) napravijo veliko luknjo, ozračje in teren pa postaneta za zelo dolgo bodo radioaktivna. Sovražnik ne bo mogel prodreti preko luknje, toda tudi «naši» se bodo morali držati daleč proč».
Prerani grob
Umrl je Anton Čefuta iz Domja. Kruta bolezen mu je v cvetu mladosti pretrgala nit življenja. Za njim žaluje neutolažljiva mati, žalujemo pa tudi vsi, ki smo ga poznali in cenili.
Pokojni Anton je bil član pevskega zbora Slavec v Ricmanjih, hkrati pa se je udejstvoval tudi v športnem društvu Breg. Njegova prerana smrt je v obeh društvih povzročila občutno praznino.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Tudi Delo izraža neutolažljivi materi globoko sožalje.
PRISPEVKI ZA DELO
V	spomin prijateljice Olge daruje Lina Sull! 1.000 lir za Delo.
Tovariš Starc z Opčin daruje 1.000 lir za Delo.
V	počastitev spomina Maria Kariža s Kolonkovca (Kobcev), ki je umrl pred 15. leti, daruje žena Marija 1.000 za sklad Dela.
V	počastitev spomina pokojnega brata Jožeta Žerjal iz Bo-liunca št. 297 doruje Matija Žerjal 5.000 lir za sklad Dela.
V	počastitev spomina Marije Žerjal iz Boljunca daruje Matija Žerjal 1.000 lir za skl. d Dela.
Vsem darovalcem j toplo zahvaljujemo.
ZAHVALA
Vsem vam, ki ste na kateri koli način počastili spomin našega dragega
{ožeta Žerjala
se prisrčno zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo darovalcem cvetja in udeležencem pogreba.
Družina Žerjal in sorodniki
tl orda	pa so te sanje?
Iskreno povedano. Mislil sem se opravičiti Igorju z Novega lista, ker sem z maslom mazilil njegovega vzgojitelja. Očital sem si: Črt, Črt, zadnje čase te zanaša... Tedaj pa mi je slučajno prišel v roke Katoliški glas. Tisti, ki piše o tem, da niso partizani nikakršni «padli za svobodo», ker so se borili za komunistično partijo, in da jim zato ne gre postavljati spomenikov z javnim denarjem, ki ga imajo naše občine.
Ne, Igor, pred časnikas-sko etiko, ki nima nič skupnega s strpnostjo in meščanskim liberalizmom à la «mi se imamo radi», so trda in neizprosna načela človečanslva, torej prctifašizma. Ker vem, da se boš strinjal z menoj, da je fašizem izrodek človeštva, prav tako kot sodelovanje z njim.
In to v tolikšni meri, da je zakonodajalec v Italiji čutil potrebo, da ga z zakonom preganja. Naj citiram le nekaj stavkov iz zakona štev. 645 z dne 20. junija 1952, ki — čeprav ne zgleda — velja kot vsi zakoni te republike. «Za obnavljanje razpuščene fašistične stranke gre tedaj, ko društvo ali gibanje zasleduje protidemokratične cilje (...), obrekuje demokracijo, njene ustanove in vrednote odporništva (...)».
Kot večina, tudi sani nisem poznal tega zakona, a mi ugaja. Spomnil sem se svojega zapisa «Gute reise», v katerem sem grozil urednikom goričkega «glasa» (dober tisk!) z drugim Turjakom in se skesal. Čemu toliko slabe krvi, čemu sem se toliko izpostavljal kritikam, da sem prenapatež, ko je že vse predvideno v zakonu.
Berimo dalje zakon, ker je opojno sladek, kot briška rebula: «(...) zaplemba časopisov in drugih periodičnih publikacij je lahko v pristojnosti sodne policije (...). Sodnik v razsodbi ukaže odpoved registracije lista za dobo od 3 mesecev do enega leta, če pa je (list) prekršek ponovil, od 6 mesecev do treh let».
Ljudje božji, si lahko kaj takega predstavljate: celih 3, 6, 36 mesecev brez «glasa»? Celih 3, 6, 35 nepopisno krasnih mesecev brez Miklavža Božiča! Pomislite samo, o kolikih stvareh bi se lahko Slovenci domenili med seboj, od komunistov do katoličanov, koliko enotnih akcij, koliko razprtij manj, koliko koncilskega duha več. In dialoga, Igor, dialoga o današnjih dneh, brez raznih Bartolijev slovenske krvi in drugih prikazni.
Morda, morda pa so le sanje?
Lahko noč!
Črt
PS. - Naj optimisti ne mislijo, da bi ostal črt v tem primeru brez dela. Ta njegov okvirček bi ostal vseeno pri življenju. Res bi ne mogel polemizirati z M. Božičem, a pravijo, da po Krasu še vedno straši prikazen duhovnega očeta «slovenske levice». Brez skrbi, torej.
Enotni protifašistični odbori na Goriškem
- 12.3.1971
Nadaljevanje
Za poraz fašizma
(Nadaljevanje s 1. strani) vilom spomenikov, tudi zgrajenih s podporo javnih in krajevnih ustanov. Naj navedemo, da je majhna vasica Prebeneg v enem tednu spravile skupaj pol milijona lir, da se v vasi postavi spomenik in da bo dolinska občina, če bo tega zadovoljen ali ne Katoliški glas, dala svoj prispevek ter v bližnji bodočnosti zgradila tudi občinski spomenik padlim partizanom in vemo, da ne bo občinskega svetovalca, ki bi temu nasprotoval. Kot dokaz zvestobe našega ljudstva slavni protifašistični in osvobodilni borbi potrjujejo tudi primeri Bazovice. Križa, Vrha in Štandreža, kjer so v teku akcije za postavitev spomenikov padlim partizanom, kakor tudi primer Opčin, kjer spomenik že gradijo.
Borba proti fašizmu je nedeljiva z borbo za uresničitev reform in vedno popolnejšo demokracijo in v to borbo spadajo tudi vsa prizadevanja za uzakonitev vseh pravic slovenske narodne manjšine, ki jih nam osrednja vlada levega centra kakor tudi deželna vlada predolgo ospo-ravata.
Komunisti smo bili vedno in smo za enotne nastope proti fašizmu, za razvoj demokracije in za uresničitev narodnostnih pravic, zato sodelujemo v vseh enotnih akcijah, v protifašističnih odborih, in želimo, da bi se protifašistični odbori osnovali vsepovsod.
Razumeti moramo, da je za poraz fašizma in reakcionarnih načrtov potrebna enotnost vseh demokratičnih množic, delavcev, mladine in žena. Komunisti, kot vedno, morajo pa v tej borbi dajati vzgled.
Spomenik jim ni pogodu
(Nadaljevanje s 1. straniò Predstavnik neke večinske stranke (ki je med podpisniki omenjenega osnutka resolucije) je sprožil zami sel, naj bi v Štandrežu, namesto spomenika padlim, zgradili novo šolsko poslopje.
fasno je, da ne nasprotujemo zamisli glede nove šole, vendar pa smo trdno prepričani ,da se za vsem tem nekaj skriva. Dejstvo je, da partizanski spomenik z dvojezičnim napisom nekaterim ne bi bil po volji.
Zelo čudno izgleda, da je med podpisniki omenjenega osnutka resolucije tudi podpis načelnika skupine PSI v goriškem občinskem svetu, odv. Petra Sanzina. Nekoliko manj se čudimo temu, da je osnutek resolucije podpisal prof. Bratina. To pa zato, ker je med maloštevilnimi prebivalci Štandreža, ki niso podpisali peticije za spomenik, prvak SDZ, dr. Pavlin.
Svojcem pokojnega tov. Josipa Žerjala iz Boljunca izražamo globoko sožalje.
Uredništvo DELA
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk:, Tip. Biva - Trst Ulica Torrebianca, 12