GLAS SVOBODE. SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! - ^ ‘ KDOR KE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! V OjJ -i “Entered as Second-Class Matter /"'41 • Til • • ktev. 1. Chicago, 111., 1. januarja 1 Subscription, *1.50 per year. T a+a VITI Naročnina $1.50 za leto. JUvLU v lili SREČNO NOVO LETO! Razgled po svetu. Italija. OBSOJENI. Voščilo! Voščimo vsim našim cenjejnim čitateljem posebno pa naročnikom “Glas* Svobode” kateri naročnino redno plačujejo. Nadalje se zahvaljujemo pretežni večini naših cen j. naročni kov, ki so upoštevali naš poziv in so se odzvali s tem, da niso samo zaostalo naročnino plačali temveč se tudi nadalje naročili. To nam je v zadoščenje, ki vidimo da se naši rojaki zavedaio, se probujajo iz sna duševnega spanja ter sprevidevaio, da je po-trebno napredovati in se družiti, ker v združitvi je moč, katero nobena sila ne premaga. Precejšnje število se je novih naročnikov zglasilo, toda še jih manka, da bomo mogli našo obljubo, pričenši o veliki noči, izpolniti! Tora j rojaki kličemo Vas, da se prej ko slej naročite na list ‘ ‘ Glas Svobode”, da pripomorete tem večjem duševnim užitku. Konečno pa tudi sebi nekaj želimo, in to je malo ker smo skromni. Le ta naša želja obstoji v tem. da bi se še ostali naročniki prebu dili, in nam poslali kar dolsruje-io ker s tem ne zahtevamo več, kakor nam sre! Na ta način bo Vam in nam vstreženo, ter se bodete novega leta iskreje veselili, kar Vam že limo! Upravništvo ‘‘Glas Svobode”. PROTEST! Sklenjen rpri fclubovi seji dne 20. dec. 1908 : 'Nekaj slovenskih časopisov, posebno pa dnevnik “Glas Naroda” v New Yorbu: objavlja v svojih .predalih, da se časi v Ameriki boljšajo in da je sedaj obilo delo im zaslužka. Ker pa temni ni tako, ,pač pa so čaisi še vedno neznosni:, zaslužek le pičel im brezposelnih čedalje več, uvideva pod|pisan.i klub potrebo svariti rojake v stari domovini pred izseljevanjem v Ameriko kajti tu bi ne našli opevane prosperitete, pač- pa le brezposelnost, to raj — bedo in pomanka-nje! Konečno podpisani klub protestira proti imenovanemu dnevniku. iker slepi ljudi z neresničnimi podatki o dleln. 'Rojake v starem kraju pa svarimo, da se ne dajo preslepiti in da isti, M se nameravajo izseliti, to za sedaj opustite, dokler se v Tesnici’ časi; ne zboljšajo. (Slov. soc. klub št. 2. J. Z. v Ool-linwood, Ohio dne 20. decembra 1908. Preds. Karl Kotnik. 'Alojs Skep. Nova poštna pogodba!! Z današnjim dnevom, 1. januarja 1909, stopi v veljavo uova pogodba med Avstrijo in Zdr.. državami ameriškim, (Ogrska je iz-■¡ključema.) Posahmal se lahko v Avstrijo pošle jo poštne pošiljatv e d!o 11 funtov leske a ne smejo 3 čevlje 6 palcev širjave iu 6 čevljev dolžine presegati. Plača se takoj pri oddaji po 12 centov od funta kar je manj od! funta, se za celi funt računa. Listu v podporo. (M. Tomažin lOc. za to, ker ne rabim k spovedi iti. J. Ivamšek 25c. zato ker me predsednik S. N. P. J. obžaluje ibo nisem pri njih. J. Veršeaj 15c ker obžaluje poneverbo in L. Skfcubic lOc zato. bo ji niso pravočasno na sled prišli. J. Arh in J. Mrežar 8e. M. D. Men-touy 15c. ... Avstrija. ■Dunaj, 27. dec. Okrožnica ruskega ministra za vnanje posle Iswolskiga, je v tukajšnih političnih krogih, veliko nejevoljo in presenečenje povzročila, IMindster Iswolsiki izahteva, da Avstiro-Ogrska država v Bosni-Hercegovini avt.onomijo vvede. na kar pa v sedanjih odnošajih niti misliti ni. Po vsebini okrožnice se tolmači, da ležii v tem osebno nasprostvo Iswolskiga naperejeno proti baronu Aehrenthalu, za kar naj potem ljudlstvo trpi. -- London, 27. dec. Dunajska brzojavka poroča ‘Daily Express’ da ima Avstro-Oigrska 155.000 mož vojakov v Bosni in Hercegovini, kateri čakajo povelja, da v Srbi.n vdtro. “Daily Mail”, priobčuje poročilo svojega korespondenta iz Belgrad», da vlada med: avstrijskem v ) jaštvom v Bosni legar in da vojaštvo vsled slabega vremena in neznosnega mraza, grozno trpi. Volitve v stari domovini. Dne 19. decembra m. 1. se je v 'mestni kuriji Milje-Izola pri Trstu vršila ožja volitev iza v deželi ni zbor. Izvoljen je bil od 353 odi danih veljavnih glasov, socijal-demokrat učitelj Prane Zorzenon z 182 glasovi, njegov nasprotnik krščauskiesoeijalist župnik Muje-zan, pa je dobil 171 glasov. Ljubljanske volitve v splošnem volilnem razredu so sledeče izpadle: Oddanih veljavnih glasov je bilo 21481s. Od teh> je 'dobil Josip Turk 1097, Etbim Kristan (soc. demokrat) 1067, Karl Mayer 295 glasov; 22 glasov je bilo razcepljenih. Absolutna večina je 1241 ter je bila ožja volitev med Turkom iu Kristanom potrebna, katera se je 19. -decembra vršila. Izid Volitve nam še ni znan. Nemčija. Mainz, 27. dec. Oče, bivši središča -državnega izbora, dr. Bachem, ni hotel denarja dati svo-, j emu sinui, dijaku) astronomije katerega je le-ta zahteval,.kar ga je talko razburilo, da je očeta in svoje, tri sestre ustrelil. Vsa dežela je razburjena vsled ne čuvanega zločina, (Das Land der Gottesfurcht und frommen Sitten. Op. ur.) — Bescolin, 26, dec. “Tägliche Rundschau” in “Kreuz-Zeitung” izražata nadb, da je cesarska kriza presta na in da se sporazumi j e-nje med cesarjem, kancelarjem in ljudstvom zopet ubložuje. Temu nasprotno pravijo “Leipziger Neueste Nachrichten”, da v .kakem spo razumijernju imed cesarjem im ljudstvom niti govora nemara biti, dokler se z vsemi merodajnimi faktorji ‘temeljito ne pomete. Angleška., 'London, 25. dec. Še nikdar ni bila tukaj revščina ubogih o 'božičnih praznikih', tabo silna- kakor letos; dobrodelni zavodi so čez ■vse škromno delili milodare a zasebne podpore mi bilo skoraj nič. Londonska šolska oblast je oklicala im prosila za podporo v prilog revnih šolskih otrok, da bi se jih nasitilo, toda prošnja je ostala breizvspešna. Temu nasprotno je stotisoče šterlingov romalo v drage prodajalne na Regent S tree tu i'n Piccadilly. Ako bi se bil dvajseti del! revežam podelil, ne .bi- bilo dialn na dam videti po u-licah neštetih tisočev sestradanih delavcev. kateri vpijejo: “Mi hočemo delo imeti!” Elegantno občinstvo sc je že sprevodov teh razcapanih brezposelnih privadilo, -da so popolnoma otrpneli in brez sočutja postali. Rim, 28. dec. Ob 9. uri 30. min. dopoldne je bil v Oalaibriji tabo mnočain potres da je v Mileto, Go-nedi im Stefancom izdatno škodo povzročil. ■— London, 28. dec. Iz Catalania v Sdiziliji, se poroča, da so vsled ■potresa poškodovani švedski parnik “Asta”, avstrijski' parnik “'Budiawo” in italijanski parnik “Onseola”. Rusija. Ilelsingfors, Finsko, 27. dec. Preganjenje Židov se je zopet pri-čelo po vsem Finskem. Trideset rodbin, katere so že del časa v deželi, so dobile povelje, da morajo v 30 dneh deželo zapustiti. Senat je opravičen, da dovoli nekaterem Židom ¡bivanje v deželi a si morajo dati vsakih šest 'mesecev dovoljenje ponoviti. Božična darila. V Tattersalls dvorani v Ohica-°it, so ta dam nahranili deset tisoč ljudi. Nadalje se je poslalo na dom revežem 500 košaric z kosilom in še nadalje pa se je porazdelilo 7,000 funtov puranovine, 165 funtov tputra; 1,600 funtov fižola.; 600 funtov riža; 600 funtov ■kare; 500 funtov sladkorja; 200 funtov sladščie; 2,000 hlebov kruha; 100 (konzerv koruze; 100 galunov mleka; 250 pecivov; 80 mernikov ¡krompirja; 25 mernikov repe; 500 zavojev pečene koi ruze; 30 zavojev piškotov in dva soda pickells. Tako se je godilo po- vseh večjih mestih, ker kolikor so mesta večja toliko več in večjih revežev je noter. Da 'bi .pa vsa taka darila po teh vsah mestih tukaj naštevali nima smisla, pač pa nas zanima mesto New York. V tem. mestu je rešilna armada ('Salvation Army), kakor Večinoma po vsih dlrugih mestih, 5,000 polnih košaric razno vrstnega jela ter tisoč in tisoče komadov obleke med raztrgane in stradajoče reveže razdelila. Glavni stani, kjer se je vsa hrama in obleke delilo je bila Grand Central Palace. Tu se je nad 10,000 gladilih in strganih ljudi suvalo in ruvalo za košček kruha — kosilo, zadnjič so ga dobili pred leto- dni, Krščanskemu človeku se lasje ježijo ko čita poročila, (kako so pred vratih možki odrivali ženske, ženske pa otroke, da bi prišli čim' prej do vrat in do zaželjenega — kosila. Policija je miogla khipeljtne rabiti', d'a je vzdržala ljudi v vrstah. iSlava bogu na višavah in mir lačnem ljudem, kateri se od gladu več premikati ne morejo — po zemlji. 'Sla.wu niajbogateljši deželi — Ameriki, kjer ljudje v XX stoletju na tisoče' od gladu in mraza gimejo'. Mir bodi tebi duša gladna; se je pelo po vsih cerkvah ,potem' se pa gostilo*, a reveža, kakor se nam vidi, da ra zven Salvation Army nobeden ne vidi. Mestni dolgovi v Ameriki. V 158 mestih z več 'bot 30.000 prebivalcev v Zdi*, državah so leta 1006 znašali' skulpnii dolgovi $1.536.000.000. ali $75.69 na osebo prebivalstva. V nekterih velikih mestih, kot n. pr. v New Yorbu' pride na osebo $129.30, v Bostonu $116.49 in v Cincinnati $111.24. Naj man j e dolga je imelo mesto Atlanta,, Ga., kjer je prišlo na osebo samo 21 centov. Nezgode na ameriških železnicah S 30. junijem' 1908 minulem računskem letom, je bilo na železnicah v Zdr. državah 3764 oseb u-smrčenih in. 68.989 ranjenih. V primerju prejšneiga leta je bilo manj 1236 -usmrčenih in 3297 ponesrečenih. .J.u, W.L. Washington, D. C. 22. dec. Višji sodnik Wright, nadsodišča dis-trdfct of Columbia, jie razsodil v tožbi Buidk Stove and Range Co. ’.proti Samuel' Oompers, Frank (Morisom in Johb Mitehell, s katero razsodbo je Obsodil Gompersa na 10, podpredsednika. Mitchella na 9 in tajnika. Morrisona na 6 mesecev ječe. Kakor znano so bili ti uradniki American Federation of Labor, obtoženi neupoštevanja sodnega ukaza. Tožba Bucks Company je pričela že meseca avgusta 1907 proti izvrševalnim odsekom unije, dase prepreči kompanijo v “Unfair” polo vpisati. Vse delavstvo American Federation of Labor je skrajno razburjeno in so mnogoštevilnih brzojavnih protestov že na predsednika Roosevelta odposlali. Eden protest ima 500.000 podpisov. Sedaj se bo v idilo, koliko prijatelja da sta Roosevelt.in Taft mapram delavstva, Roosevelt se je baje izjavil, da bo vm.es posegel, ko vidi kaj apelacijonsko1 sodišče reče in, koliko, da je pnsuvioe na strani Gompersa im drugov. — Washington, D. C. 24. dec Obsojeni uradniki American Fe-i deration, of Labor, so postavljeni pod' varščino, in sicer: PredsetdL mik Gompers $5000, Mitehell $4000 in Morrisoni $3000 in na prosto spuščeni. Varščino je neka družba položila, * Kdo so Gompers, Michell in Morrison, katere je nepodkuplivi in pravicoljnlbni sodnik obsodil v ječo? Vprašali smo se: Alt so to upravitelji kake zavarovalne družbe, 'ki je oropala vdove, sirote in reveže za njih delež? Ne, to niso. — Neki, veliki gospod, ene izmed' zavarovalnih družb po ime'mu Burnham je bil enkrat od preiskovalne porote krivim spoznan radi goljufije, te dni je umrl — umoril' se je s plinom:, in ves ta čas ga naša praivicoljulbna sodišča niso mogla v loviti in zapreti. — Kdo so pa Gomlpers, Mitehell in Morrison, ki so bili obsojeni na 12, 9 in 6 mesečno ječo ? So li železniški imiagnatje, ki so varali male trgovce? So li trustjani, kateri goljufajo vse v povpreg, s tem da zvišujejo .ceno živilom vedno višje in višje? Ne! Kaj so pa? To so delavski vodje, reprezem tatje delavstva, spoznani krivim in obsojeni so v ječo zaradi sod-nijskega prestopka!! Kdo je dandanes vladar te ‘lju-dovlade?” ali mi Ijnjdstvo, ali ljudski glasovi? Ne eno ne drugo. Dandanašnji vladar Zdr. držav je’ — denar. Ljudstvo ozir glasovi bi morali vladati, toda denar vlada ljudstvo, glasove in državo. 'S tem' hočemo to povedati: Naši sodniki za katere delamo mi obsodijo v ječo človeka, kateremu je uštavno zajamčen goivor, obsodijo* pa ne v ječe kapitalistične lopove katerih edini iprofesjou je rop. Ustava nikjer me pravi, da naj 'bojo tatje ne kaznovani in vendar go ne kaznovani. Le r*reei-tajmo ustavo), ter bodimo oravič-ni in odkritosrčni; v njejj .borne čftali, da govor je vsakemu za jamčem. Kdo je vladar te države? Ugani! POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. (Vsem društVam in cenjenim članom “¡Slovanske Delavske Pod, pome Zveze” v Conemaugh, Pa. prisrčno voščim, srečnoi in veselo novo leto! V pretečim letu so naši bratje Slovani dejansko pokazali, d'a jim je napredek pri srca in da 'se zavedajo koristi' “Zveze” katera nas vežei v celoto in brani bratskega .pogibelja, Bratje! To ste ¡pokazali s tern, da ste .pristopali k “Zvest” bot ediem zavedni nci, ter ste pripomogli k prelepi zgradbi “Zveze” katera sp lepo m čvrsto razvija in1 obeče obilega sadu- Bratje! Tudi v prihodnjem letu pričakujem', da se .bodete za vedali svoje 'dolžnosti ter privedli rojake, znance in prijatelje pod ■a*črto “S. D. P, Zveže”, katero nai previdnost vodi na vrhuineo sreče in veselo (bodočnost! S bratskim ¡pozdravom Ivan Pajk, gl. tajuik. Listnica uredništva. Zaradi priimonkanja prostora, smo morali zojpct .več dopisov odložiti, toda pridejo na vrsto. Gosp. Zoroastar v Olimpu. U-redniški odgovor v “Proletarcu”, nia K. L. v Madison, Pa., nas niti majmanje ne spravi iz ravnotežja, tor bodemo o uradovanju S. N. P. Ji. še pisali 'dokler bo kaj gradiva,, tega pa je še toliko, da kar smrdi. Tako n. pr. je dat gl. tajnik g, Krže na vsa društva Jedtiote neki “fermian”, v 'katerem društva vpraša, Skaj hoče gl. odbor % g, Klobučarjem: storiti, ali ga 'dati zapreti, ali na meh odreti. To vprašanje je zopet- prevara društev in članov, ker glavni odbor 'takisto dobro ve, kot mi, da se g. Klobučarju ničesar zgoditi nemo-re, ker ima pri odvetniku sklenjeno in od gg. Potokarja in Kr-žeta ’’odpisano pogodbo, dla ima Jednioitá1 ožinama njej uradnikom, po “natančno” pregledanih računih $11.468.04 izročiti in kar je tudi g. Klobučar storil. To svoto so bili Jednotmi miatemaltikarji “iztnhtali” in sami od g. Klobučarja zahtevali. Glavni odbor j,e v smoli in sedaj se hoče oprati, kot zamorec a črn le ostane. Kar dingo O' “Proletarcev!” 'čenčariji zadleme, moramo pripomniti, 'd!a tam v unddništvu sedi pet mož 'in se1 ni ž njimi ¡za kosati, ■kajti so prefrigane glavice, vse vedo iu vse znajo, celo zvezde štejejo, in tudi v trgovini so spretni. Na kratko rečeno: “Ljudje se po svojih delih Spoznajo!” Zdravi! S. N. P. “ZVEZA” v Chicago, 111. Ker list “Glas Svobode” en dan pred ko po navadi zaradi novega leta ilzilde, smo morali obširno poročilo S. N, P. “Zveze”, do prihoduič odložiti. 'Za dšnes le toliko omenimo, da prične S. N. P. “Zveza”, z dnem 1. januarjem 1909 javno poslovati, im da je vspeh “Zveze” do sedaj nepričakovano velik. Uredništvo “Glas Svobode” DENARJE V STARO DOMOVINO poSiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 .............. 100 kron, za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 .............. 500 kron, za S 204.50 ............. 1000 kron, za $1018.50 ............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St., New York 8104 8t. Clslr Are., N. E. Cleveland, Ohio —wor^'vix'fll^aivv> fr^\) Strahovalci dveh kron ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. V. 1 Pogledal ji je v oči din ona se ga je 'zbala, kot bilka je vztrepetala. Zupančič Kržan' se je dober todera boril s smrtjo. Stari vojvoda Dali Perro je 'kmalu okreval ira bi bil lahko že odpotoval, a moral je ostati v skrivnostni hiši blizu samostana, kler Asunta ¡nikakor ni hotela za-ipuistiti svojega rešitelja, dokler ni Ibálí iz nevarnosti. tBffllot je še rano zjutraj, ko se je Tomo, ki je vsako moč bedel pri svojem gospodarju, prebnidil iz spanja, ves • plašen, da ga je bil spanec prevzel. (Pater-zdravnik imu1 je bil prejšnji dan zaiuipal, da je Kržan 'rešen im, da pride naslednji dlani ponolnoiina k zavesti. Mi-silielč, da je prespal ta tneraloitek, se je Tolmo skilotnil nad svojega gospodarja in ga nekaj treinottoov skrbno motril. .— Še vedtnO' nič, je mrmral Tomo. Še vedlnO' ne vem, ali spi ali je brez zavesti. Talko sem bil vesel, ko mil je pater-zdravnik rekel, da bo moj gospodar danes zdrav, a zdaj leži tu tako slab in bled, kakor bi se hotel preseliti v večnost’ ... A kaj je bilo to? Vzdih? . . . (MMostivi gospod, kaj me ne poznate ? Jaz sem pri vas . . . Tomo!. . . Lej ga! Mene ne spoizna, a že zopet kliče “Asunta” . . . No, to se bo smejal, kadar miu bom povedali, da je ves čas svoje bolezni klical im vzdihoval “Asunta” — “Asunta”1. Mar bi bil klical Mater božjo tr-satsko! Niejelvoljein se je usedel Torno nia >mehkd, s svilo prevlečem! stol poleg Kržanove postelje im njegovo oko se je oziralo po knežje-bogato opremljeni sobi, v kateri se Tomo kar mi mogel udomačiti — “Asunta” — “Asunta” je Tomo porogljivo posnemal mrzli« čno fantaziranje svojega gospodarja. Kaj moki ima s to bledo punteo'? Tako je drobna, da bi jo pod pazduho meset rna Učko goro. Če bi bila lepo mesnata in rdečelična, bi že: nič ne rekel, a dla se mu sanja o 'taki igrači, ki komaj petdeset funtov tehta, tega res ne ume jem. Zopet se je Tomo 'Ozrl n,a svojega gospodlarja im nezadovoljno (zmajeval z glalvo, videe, da se kar ne game . — Že ivid-iim, dia se je pater-zdiravnik zopet zmotil iin da boni moral jaz vmes ¡poseči, sicer mi gospodar še umre. Čim pride goi spodična, pa odjezdim na Trsat. Saj sem že tako predolgo 'odlašal. Materi božji sem dolžan, š" dve sveči, ker je zadnjič mene in gospodarja srečno pripeljala A morja na breg. Veš, ljuba Mati božja, nič me zameri, da sem amalo nate polzabil, pa te dni sem imel res veliko skrbi. Danes pa pridem gotovo. Dve sveči sem ti dolžan, dve borni pa še dodal, dve prav debeli, da 'boš mojemu' gospodarju na noge polmaigala. S patrom-zdrarvnikom talko ni nič. Štiri sveče, to je .že- nekaj. Takih razsvetljav ti ne delajo vsak dan. Dame®, ljuba Mati božja, se boš žč lahko mallo pobahala, no, in. jaz upam, da se boš izkazala hvaležno. Tomo so je mogel odpraviti na Trsat še prej, melgo je mislil, zakaj kmalu so se odprla vrata in skrb za bolnega Kržana je prevzela vojvodinja Asunta Dal Ferro. Asunta je tiho in mepreimnčno sedela poleg postelje. Tudi njej je bil pater-zdravnik .povedal , da bo Kržan' ta' -dan iiz nevarnosti. Toda Asunta ni tako nestrpno čakala, kd-alj se Kržan vzbudi iz globokega svo.jieiga spanja, kakor poprej Tomo1. Mirno jie sedela poleg postelje, Njene misli so begale ¡kdove kje in' n jene Oči so žrle Skozi okno, ne da bi kaj videle. Kržani se je bil mddtem prebu- dil in se začel z živimi in jasnimi pogledi «ozirati -okrog sebe. Bil je pri zavesiti, a toga menda sam ni prav vedel', kajti zavzdihnil je “Asunta”, ko je uzrl poleg sebe svojo čuvarko, kakor bi ne1 bedel, nego bi bil v sanjah uzrl njen-o podobo. Ta rvlzdiih je zaslišala tudi Asunta. Vístala je hitro in stopila 'k postelji. Z rahlo roko je pogladila Kržanu kodre s čela — Danes vaim je bolje, kaj ne? je vprašala sočutno. Le -mirni' bodite. 'Zdravnik je ukazal, da se še ne smete mialknlti. Kržan je gledal Asunto kakor da je čaiznaravetn -pojav. — Morda me niti ne poznate več, je imenllla Asunta. Ali vam moram še v spornim poklicati, da ste vdi, plemič, mojemu očetu in meni rešili življenje? Kržan -je še vedno .gledal Asunto kakor bi bil' zamaknjen,. Hotel je nehaj reeif, ali medostajalo mu je moči. Toda ko je videl, da se je Asunta Odvrnila od1 njega, se je ivzlie svoji slabosti .nekoliko dvignil s postelje in zaklical: — Mildstiiva gospodična . . . prosim vas . . . nikar ime ne zapustite. iSmieh-ljaj-e se je Asunta obrnila k n jemu. '— ¡Saj ne mislim oditi, le zdravilo vam hočem dati, kakor mi je naroči pater-zdravnik. Slabi ste še, jako slabi in se morate -čuvati. Kakor dober otrok je Kržan zaužili grenko tekočino, ki mu jo je dada Asunta. — Tako — in, izdaj (poskusite zopet spati ali vsaj- imiirmo ležite. — Kako morete misliti, -da bom zdaj zaspal, je vzkliknil Kržan. Čutim se dobrega in dosti zdravega. Ah, gospodična,, toliko vam imam povedati - . . Asunta se je ozrla na Kržana in videč žar plamena, ki je udar-jal! iz njegovih oči, se jie plaho odmaknila od njegove oostelje in zatrepetala po vsem životu. A premagala se je hitro dn se zopet vrnila k postelji, četudi nekako previdno in- boječe. — Meni ¡pač nimate ničesar (posebnega povedati, je rekla ■Hladno in dostojanstveno. In tudi poslušati bi vas ne mogla, ker utegne govorjenje škodovati vašemu zdravju. 1— Dotvolite mi vsaj, da vas •vprašam', kako je z vašim očetom. Kaj se je zgodilo z vašo ladjo in kako «te zadovoljni s svojim prebivanjem v tej hiši. — Oče moj je zopet ¡zdrav in •čvrst, -ladja naša -se je potopila in v tej hiši sem 'popolnoma zadovoljna, je 'še hladneje kot poprej -odgovorila Asunta. ¡Sicer pa vam imtoram reči, da zapustim takoj to sobo, če izpregovori-te še eno sarmo besedo, ker nočem -biti kriva, da bi se vaša itak težka bolezen zavlekla. — Gospodiču a. mika-r me ne zapustite, je prosil Kržan, — Potem mirujte in zaspite, je uikaza.la Asunta, tako energično, da je Kržani takoj zatisnil oči in umlolknil. Njegovo neenakomerno dihanje im njegova nemirnost je sice^ izda jala, ¡da ne spi, toda A-suinita ,se je delala, kakor bi tega ne zapazila. Sedla je na stol. na katerem je pred njo počival Tomo, in se zopet vdala svojim mislim. Tako je .minilo dopoldne. Prav ko je v samostanu zapel zopet zvonec, je prilomastil v solbo T-o-mlo. — Vse sem srečno opravil, je rekel Tomo polglasno. Dve debeli .sveči sem 'kupil Materi božji tr-satski, dla bi mojega gospodarja vzbudila iz nezavesti. Zdaj se mora to kmalu zgoditi. — -Saj seto 'že davno vžbujen. -moj ljubi Tomo, se je oglasil- Kržan, gotovo že tri ali štiri ure. *— Tako? se je čudil Tomo. In jaz sem daroval dve -debeli sveči za vas? O. ljuba Mati božja, tako se pa midva nisva zmenila. Ti dve debeli sveči 1-e vzemi na račun, za prihodnji slučaj, ho te bom prosil pomoči. Tomo se je 'nagnil nad svojega gospodarja, in ko je videl, da ima jasne oči in se mm prijazno smehlja, ga je obšlo toliko veselje, da je hipoma poljubil Kržanu roko. 'česar še milkdiar ni štorih — Da ste le zopet pri zavesti, izdaj je že vse dobro, se je nadeval Tomo. Pasja dlaka — prav, resnično se'mi se 'že bal, da ipojde-te tja, kj¡er je zdaj dolgi Juri. No, zdaj -vam pa tudi Muko povem:, da bi 'bil jaz patra-zdravnika prav gotovo vrgel v morje, če ibi vas ne bil spravil na noge. Zdaj jte pristopila k postelji vojvodinja Asunta. Zopet so se srečali njeni pogledi' z gorečimi pogledi Kržanovimi, a to pOt se niti zganila ni. — D o vili te mi, plemič Kržan, da vas zdaj zopet zapustim, saj je zopet vaš zvesti sluga pri vas, je rekla Asunta in ne da bi počakala na odgovor, se j-e obrnila in je hitro odšla. Asunta ni videla., kako hrepeneče je gledal Kržan za njo in kako je stegal roke po njej, pač pa je to zapazil Tomo in obšla ga je velika ne vol ja do vojvodinje in jezno izasikmil. -— Ta vražja -čarovnica . . . naj bi jo . . . — Molči! je .zakričal Kržan in se vzravnal v svoji postelji. Nikdar več se ne predrzni, tako govoriti o tej gospodični. — Pri moji veri, zdaj pa vidim, da ste res zdravi. Dokler niste name zavpili, nisem -prav verjel. — Stopi semkaj, Tomo, im povej mi, kaj se je vse zgodilo med mOjo bolelzniijo in tudi vse, kar veš o tej gospodični im njenem o-četiu. Tomo se je rado vol j,no vdal temu naročilu-. Vsediel se je zopet na imehtki, s svilo preoblečeni naslonjač, ki mm je nad vse ugajal in stegnil noge od selbe. — Koliko časa sem- že bollan? je vprašal Kržan svojega slugo, zakaj vedel je. da samo z določnimi vprašanji doseže jasne odgovore. -— 'Skoro štirinajst dni, je odgovoril' Tomo. Prav trden in krc, ¡pak mlož ste, mi-1'ostilvi gospod1, da ste se izlizali. Jaz sem večkrat mislil, da ste izgubljeni in sem že tudi vaša samokresa spravil na strani, da bi jih lakomni dediči ne dobili.. Zdaj vam jih seveda vrnem, a prav težko. Navadil sem se jih . . . — Le nehaj. Tomo, najpoprej mi odgovarjaj na moja vprašanja. Kaj se je med tern zgodilo v naših krajih? — O, nič posebnega, je menil Tomo. Vaš -gradič -je pogorel, in kar ni zgorelo, so odnesli ljradje,. Vašo jadrenico so ukradli in vaša konja so odpeljali- Tudi vinograd so vam o pustošili. Sicer se pa ni nič takega zgodilo, da bi bilo vredno povedati. — In kaj je s kupčevaleem s konji? — Ta je kar izginil. Zvečer je 'legel spat im zjutraj ga ni bilo -več v hiši', dasi sem jaz zaklenil hišna virata in imel1 vso nloč ključ v žepu. —Cuješ, Torno, to je pa čudno, se je norčeval Kržan'. Kaj če bi bil mož skozi okmo# zbežal. — Ne, skozi okinio ni ušel, ker so vzidani v vsa okna trdni križi. — Pri -vseh oknih? — Da, pri vseh. A jaz se nič ne čudim, milosti vi gospod. Ali veste, kdo je bil kupc-evale'e s konji, — Kdo? — Hudič je bil! Da, da, hudič je ¡bil! Nič se mi treba smejati. Tisti dam, ko srno vas sem prinesli, sem že to*uganil. Naslednji večer sem tujcu skrivaj poškropil posteljo z blagoslovljeno vodo in — izginil je. Zdaj mie le skrbi, da izginejo na kak čeiznaravem način tudi tasti trije tolarji, ki mi jih je dal. Rajna moja mati so mi pravili, dia je hudič dal nekoč neki beračici cekin — drugo jutro pa se je cekin spremenil v 'metulja in je odfrčal. Torno bi bil še dalje razpletal svoje misli, dia ga rai prekinil Kržan. — Dosti o tem. Povej mi zdaj, ali1 te je gospidična Asunta med mojo 'boleznijo kdaj vprašala, kako se mi godi'. — Ne, je lakonično odgovoril Tomo in tehtal -ter ogledoval tolarje, kil jih je bil vzel iz suknje. — Ne enkrat ni vprašala po mie-nd ? Pomisli^ Tomo, -morda te je le kdaj vprašala, Kržan j-e (bil ves razburjeni, ker se mu je 'zdelo nemogoče, da bi bHa Asunta tako brezsrčnai. Ta mmjma vprašanja pa miso bila Tomu po volji in rekel je malo osOrnO : — ‘Čemiu naj !bi me pa -bila vpraševala, saj je vse dni im skoro vse -noči presedela oib vaši postelji im sama vidlela, kako se vam godi. — Kaj praviš, Tomo ? Si-li govoril resnico? —Seveda! Saj je bila tudi d jena dolžnost, dla vam je stregla. Kaj niste njej in njenemu očetu rešili življenja? — Ali, ¡vse' žive dimi ji bom 'hvaležen, je vzdihnil Kržan. Da, hvaležen ji bom . . . — Meni pa nič? je razžaljen Vprašal 'Tomo, Jiaz sem vam- tudi stregel, dobro stregel noč in dlan. dasi meni niste rešili- življenja, Da, im še stroške sem imel zaradi vas. Davi sem kupil materi božji trsatski dve sveči, da bi vas 'kmalu irešiM Kržani je smehljaje podal Tomu roko. — Tudi tobi sam hvaležen, Tomo, iz vsega srca, Midva se več ne ločiva, nego ostaneva skupaj vse žive dni. Tolmio je vzel te besede ravnodušno na znanje. Posebnega vtiska niso nanj napravile. Toda o. braz se mm je razjasnil in Skoraj bi bil zavrisnil veselja, ko mn je Kržan rekel: —>V dokaz moje hvaležnosti ti darujem samokresa,, ki si ju že na stran spravil. — Ob, milostivi' gospod, oh, m,i- lostivi gospod, je ves gin jen, jecljal Tomo imi stiskal Kržanovo roko. v — Le ¡pusti, Tomo, ga je miril Kržan. Povej mi raje, če veš, kdo da sta ta gospodična in njen. oče. -— Vem, kdo dia sta. Pater-zdravnllk je ž njima vsak dan govoril. Stari -gospod j-e silno bogat. Cel ot-oik je njegova last. Menda se imenuje vojvoda Dali Ferro, Tndi njegova brata sta. imenitna gospoda-. Eden je -nadškof, drugi pa je general neapeljskega kralja-. Zena mu je že -davno umrla in ta -drdbna gospodična- Asunta je njegova edina hči. Kržan je bil tako presenečeni, dla je v -nememu strmenju gledal Toma, če govori resnico ali se mu 'blede. —Vojvoda Dali Ferro in Asunta vojvodinja-------=- so mrmrale njegove 'blede ustne. — Da, take je, je potrdil Tomo. 'kakor da bi bile te besede njemu nadiemjene. In bogat mara biti ta vojvodla, pravi samostanski valpet, dla bi lahko kupil ves Kastav z Reko vred. A kaj to pomaga nama, milostivi gospod. Premislite raje kaj bodleva zdaj počela, ko varat je zgorel gradič. — :Kaj bo z nanna, vprašuješ. Tomo? je zakričali Kržan tako glasno, dia je Tomo plaho Skočil ? sedeža, boj ep se, dia je gospodar -začel Zopet fantazirati. Po svetu pojdeva, Tomo, vojskovala se bodeva, bogata in mogočna postaneva in- grad si sezidava, -da- ga še krški 'knez Frankopan mi imel takega. Kržan je mislil' še reči, da 'bo v tem -gradu vladala njegova soproga vojvodinja Asunta, a umolknil je še o pravem času. >— To je pa lepo. je -menil Tomo. 'Prosim, jmiiostivi gospod, ali bom jaz potem imel boljšo plačo ? In pa, če smem vprašati, -kako pa mislite postati tako mogočen in bogat? ■— Tega še sam ne vem, je rekel Kržan', a prisegam ti, da se vse to zgodi in izpolni, če me prej ne 'zasači smrt, Tomo ni utegnil odgovoriti. J^iajti moral je priskočiti Kržanu na pomoč, ki se je (bil vslad razburjenja zopet onesvestil. (Dalje prihodnjič.) Ely, Minn. 10. dec. 1908. Prosim za malo prostora v našem delavskem listu, da nekoliko .priobčim tulkiajšne razmerem, ker se malo kedfa-j sliši po naših Listih o teh krajih ali bolje rečeno iz te mrzle doline. Tu sem prižene veter v časih take neprijetne glasove, 'dia ibdi (bilb boljše, ko bi človek na ušesih sedel, kedlair brijejo od kapiitialistiene stranke. Oni pišejo v svojih listih', koliko da je tukaj dela, toda opekel bi se kdor bi tem vrjel. Tukaj jo slabo življenje,, alko greš za delo 'Vprašat, dobiš za odlgovdr, da jih imajo dosti ih Ida jih bodo še nekaj Odslovili. Posebno za one, ko ji imajo družino jimi je gorje. A-ko- bi hotel vse popisati, bi pač prostora primanjkovalo, torej zaključujem s željo, dia bi enkrat že soLmce zasijalo. Soc. pozdrav I. Sk. IMPORTIRAN tobak iz stare lo-movine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kalkor sport, sultan in damske cigarete. J. VOKOUN, 559 W 18th St. Chicago, III. NA ZDAR ROJAKU SALOON z lepo urejenim kegljiščem Sveže Schoenhofen pivo v sodčkih in buteljkah in druge razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke- Vsem Slovencem in dragim Slov. sa priporoča. Anton Mladič, 937 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. ©RVI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri- 652 Blue Island Ave. Odprtvo ako soboto večer do 8 ure J. C. HERMANEK,. SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111 ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove. £ * 9 * + Vil vil * Vil vil * Vil Vil * Vil vil vil LO WISCONSIN PHONE 413 Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in brano. 24 Union KENOSHA, Street. WISC. * «a * **• 4» m 4» 4» LEPA GOSTILNA, domača kuha, Sehlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno ikeglišče za zabavo. JOSEPH P. BOLEK, 621 Blue Island Ave vogal 19. St. ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 IZ STARE DOMOVINE (Nadaljevam 'je.) Kaj pomenili jo ti maj luni -tržiei «mesta na kopnem, kaj Ljubljana proti temu bogtomu morju! Taiko maghmo je vse drugo proti morju — Trstu. V tefli važnih krajih je ¡pa trdleiu Lak. Hvala avstr, .vladam, trdem je ¡postal tudi po njihovi pomočil. Mej dvema lačnima sosedoma žiivi to ubogo kmetsko Slov. rjiudistvo; — Lah in Nemec imata vse važnejše panoge gospodarstva ma Slovenskem v svojih rokah. ¡Navezami smo ma tujino, akio hočemo živeti v zdajšnjem gospoldlarstvu; sami me moremo vsbvarjati velike industrije, trgovstva ion prometa. Nobeden ¡narod' v Evropi se dlanes ne more ob« dlatii s kiitajskiim zidom, prodati moramo naše poljske pridelke, ¡naša živino tujini ¡in delo iskati v; tujini. Mesto, realk, gojili smo gimnazije, nimamo domačih tehnikov,-teh prevažmiih delavcev; pa o pa imamo duhovnikov, advokatov, pisarjev kolikor jih kdo hoče. Kmetsko ljudstvo (siuo, pa malq je šol za kmetijstvo, malo je gmotne pomoči uhožnejšian kmetskim fantom, iza obisk teh šol. Naš kmet delavec nte najde 'doma zaslužka, se vozari v tujino, v daljno tujino. Homa ¡življenje zapuščenih žen ni naj lepše. Zakon, trpi; otrok je dosti, za katere se očetje iig brigajo. Hosti kmetskih posestev amrikancev razkosavajo. Naš meščani dobil je slabo 'dediščino'; on mora popravljati stare hiše, zidati nove. Po večjem z najetim denarjem. Dosti ima dOvklov v primeri z dohodki. Naš 'krnet nima dosti prebitkov iza tega ¡meščana^ Naša učeča se Madež revna in komaj gotova z nauki stopi hitro v zakoni s praznimi rokami. — Tuje ivlade nameščajo Nemce in Lahe ma boljša mesta; iz Koroške in Štajarske pošiljajo slov. uradi mike na Kranjsko; na Koroškem in Štajerskem za Slovenca ni več. v uradu prostora! — Umevno' je, sko naš liberaJle« puško vrže v koruzo, ko je v manjšini in ne more kaj prida dloseči za svoje gospodarske, politične in socijaine ¡Domene; slogo tndi išče z duhovništvom. Liberalne stranke na Kranjskem danes ni vele. Abo bo še obstajala na Goriškem, kjer je jako trdima, ne vemo. Ali kranjska odpoved oslablja tudi liberalizem drugod. Veliko veselje zdaj' vlada v naših farovžiiih. Smejijo se, bo slišijo tožbo jadikovanje v liberalnem “Slov. Narodu.” Pa res niimamlo taoega tepea, ‘ki ibi bil prepričani, da se bodle Uloviti dal s klicem na slogo, narodnost., tujstvo itd. kat. dluhovmik, da bo isti puščal svoje pozicije in objemal liberalce ! — ¡Kat. ¡duhovnik je člen miejmarodne organizacije, ki ima pred očmi le obstanek svoje nadvlade nad narodi. 'Narodnost mu nič n'e šteje: to je stara resnica.) ¡mu me sme šteti. Kamor ga pošle-jo, tam mora živeti, delati. — Nima svoje violi je. — In to malo, 'bo ubogo slov. kmetsko ljudstvo bo seveda papeštvo s posebno skrbjo branilo proti Lahom in Nemcem! — Ali ga je, ko je še bilo vsegamioigočmo, ali ga je, ko je bilo mogoče razvijat,i veliko gospodarstvo ob morju okolu Ogleja in Trsta mej ¡Slovenci?! — Proti velikim ¡Nemcem in Lahom ,in njenim koristim ta mali milijon Slovencev kar nič ne šteje. Važen bi bil ta milijon za avstrijsko dinastijo, bi 'bo jenkrat rabila to važno morje in. vsa Avstrija, ko bo šlo, ¡kakor je šla rodovitna Furlanija., — 'Benetke. — Vodstvu kat. cerkve sedaj ne štejemo Slovenci in nikoli ne bodemo kaj vredni. Nemci in Lahi nas bodo hoteli imeti in mas bodejo tako dolgo suvali, dokler ne izdahnemo. Vodstvo 'kat. cerkve ‘bo Lahom ndvorlLjiva, ono bo, kolikor bodo kat.'Nemci in Labi dopuščali prijazno habsburški dinastiji. Ali bog zna, ako bi se hotela Lahom ¡zameriti, ako bdi ti hoteli Avstriji jenkrat, vzeti Trst im njegovo morje? Slov. duhovnik ne sme drulgjalec, kakor vodstvo cerkve zahteva. Aid sme bojkotirati Nemca ali Laha? Bog me daj! Nemški avstrijec in ves Lah so veliki narodi in tem se ne sme vodstvo ¡cerkve zameriti. Na Kranjskem so klerikalci zvezani z Nemci, v državnem zboru bodo ¡zvezami z nemškimi katoliki. ¡Septembra meseca ko se je razljutilo vse Slovenstvo nad malšimi ponemčen ci im Nemci, so naši klerikalci 'trobili z nami dimzilmoi v isti rog, — ali škof je javno izjavil, da mu bojkot Nemcev mi ¡všeč. Mogoče je, da tudi klerikalci kranjsko hranilnico, ta nemški izaVOd, uni-¡čevaje, saj dobivajo potem njihovi denarni ¡zavodi več denarja, ali potrpimo še nekaj mesecev, ko se vroča kri Slovencev v Ljub-ljami malo ohladi; —• tako lepo bodo klerikalci Nemcem ohranjevali sedež zraven sebe, kakor so to v lami, bo so se šklemili ž njimi ¡v deželnem zboru kranjskem'. Dokler 'bo šet ¡kaj liberalizma na ¡Slovenskem, se ti mloižje ne bodo sprijaznili s sldv. liberalci, taiko malo ne, kakor se niso krščanski soei-jali na Dunaju z liberalnimi Nemci.'Vse kar klerikalci o tem govorijo, je hlimba, ¡da se iožje liberalna stranka uničuje. Zdaj jo ¡klic po šllogi precej močan, zdaj prihajajo klerikalni volkovi v volčjih 'kožah, da se vrši proces razpadanja stranke hitrejše. Ali tuldi v Ljubljani ¡bodo morali liberalci klerikalcem .pustiti posla-rniška mesta za državni in deželni zbor — in občinske zastopa v vseh mestih in trgih. Rezultat tega bo, — liberalizem pojdi se solit m klerikalci 'bodo še dovtipe delali ma jokajoč oidbod vodji liberalcev dz političnega pozorišea. Liberalci se 'bodlo sevdda, — v sili-žre zltodij muhe,, — tolažili s tem, da so domoljubno ravnali, da vsa odgovornost pade na klerikalce:, a-ko se ne preobrne na boljše v narodnostnem oziru na Slovenskem. Ali iz tega si kat. duhovnik 'kaj stori ! Kakor doslej bo tujima dai vila slov. narod im najprej čez mas bode šlo novodobno gospodarstvo, novodobna omika im morda mam tuje! še pustijo Kras im njegove dotóme. Klerikalec im narodna odgovornost! “¡Sama sveta ¡kat. cerkev je narod čuvala pogina”, se k famozni ‘ ‘ Izjavi,” IV ipeitim odstavku ki se čita: “Prepričana1 sme tudi, da pomočnik mi Jedlhoti v škodo, ampak v koriislt. To pa radi točnosti in natančnosti (?) pri bolniških podporah, pri katerih ¡se njegova ma-lemtolstna plača dvakratno pri« hira,ni, Naša Jedrnata je centralna in nima tet talka opravka ¡samo z diruštvii, ampak tudi s posameznimi člani. ” i.. ■ • 1 T-a je zopet prav izvrstna! Čemu pa je potem gl. tajnik, ako pomočnik najvažnejši posel opravlja?! Ali naravijinška jajca izbi-ra, ali si pa kožo drgne od dolgega časa? 'Ato pomočnik Vse o-pna vi j a, potem gre g. Kržetu naslov geinieralmega ravnatelja, katerega, veže edina dolžnost, da na uro gleda. Glavni tajnik ima z posameznimi ičllani1 'tako ¡malo opraviti, da ni niti govora vredno, ker vsa korespondenca gre te potom društev. Mogoče pa ’’c. ldla g. Krže z konii-denti pismeno občuje, da potem čllame izključuje, kateri mu na prste gledajo in se ne puste za. bedake imleti. Totdla o tem še spregovorimo, kadar se bomo edino z njegovo osebo, toit glavni tajnik, bavifli. Betsediilo te točke v “Izjavi” da pomisliti. ¡Mogoče je, dla so bili -gospodje madlzornega odbora, vendarle toliko “natančni” , da so prišli ido prepričanja, da "09-ipod' Krže ni zanesljiv, da ud točen in nataničem o zadevah bolniških piod|por, ter d*a je nnjnO' potrebno, da se ¡min pusti pomočnika, kateri namesto g. 'Krlžeta dela in ga Ob enem nadzoruje. To bi bilo nekako kuraitelistvo! Kako si gg. nadzorniki njih trditev predstavi j a- jo, Ida se “ malenkostna ’ ’ niača pomočnika, radi “točnosti in natančnosti, dvakratno povrne”, to nam ostane večna zagonetka, in proteina, da nam gg. ,‘Izjavljači” to po jasne, jo, sicer ostanemo pri mašam' mnenju, da je cela “Izjava” najeto delo! (Bolniki imajo pravico ,dlo podipone in to mora gl. tajnik nemludiomla rešiti, kar je njegova prokielta dolžnost in ,za kar je jako dobro — in ne malo, kakotr Krže pravi — plačan. Take budalosti si naj gg. Amdolšefc. Pr. 'Mflladič in Bernik v bodoče, prihranijo, ketr nismo otroci, da nebi vidfiM, kje zajec tiči. Gabi se nami, ker moramo o taki budalosti pisati, ktera prekaša ves “hum-bug” ki se pri Jednoti godli,. To je naravnost sramotilno za vse člane Jednote, ker se jilh za neznanske “bebce” simatra; toda prepričani srno, ¡da se, tnldlii temni konec -naredi. “lajava” ntaidlalljuje: “Naj bodo društva prepričana, da pazi nadlzorni odbor maltiainčno (?) na to, ¡d'a se pri Jedtnoti ne izda niti cenita po nepotrebnem. Kot -do zdaj, tako bodemo tuidi v ¡bodoče gledali na ito, dla se1 pri Jedrno ti kar nlajbioljše gospodari.” (!!!) Ta odstavek je eden izmed vsi h dlrulgib najoripravnejši, društva im člane do dbbraga oslepiti. Da :se pa to me zgodi, im da se nepogojno zaupanje, katero glavni odbor oziroma g. Krže. zaih*-'--"!- temeljito pretehta, koliko da je e--den ia.lil drugi zaupanja vreden, poglejmo nekoliko, kakšno ie to hvaliizano gospodarstvo. ¡Običajno jte bilo, -da je glavni tajnik pri vsaki rčdni mesečni seji, račun o 'mesečnih izdatkih uredlložil in čast» so se živahne debate vpriizorile tuidi o neizogibnih izdatkih. 'Sedaj, kolikor nam je znano, gl. tajlnik račnni trimesečno vknjilžli in mirna Bosna. Kam, kaj in zaikaji, to ne vpraša nihče! No po čemu tudi ? Denarja j-e ja dbvel, in pa še delavski denar in delavec — ta ho molčal, ker resnice ne zve. Ta tajniški račun z komeam oktobra izkazuje, da se je natrosilo v trojih mesecih za -znamke, poštnim in brzojavov ogromno sv-oto $65.44 ali na mesce $22. Brzoja-ve! Čemu? Jednota se je ustanovila, ker se je pri agitaciji in, organizaciji iniekaj več pisem odposlalo, kakor sc sedaj pošljejo ; potema so se morali vsaki mesec ases-menti društvam razposlati, kar selda-j m'i, a klj-ulb temu so znašali poštni izdatki vsaki mesec $3 do kvečjemu $6 a brzo-java ni bilo in se ni oddalo uiti enega! To so izdatki, katere me-imore gl. tajnik im ne v-es glavni odbor opravičiti. In maše .mnenje bi bilo. da ako hoče g. Krže kavalirsko postopati, naj vse brzoiav-ke iz svojega žepa plača, ker Jednota jih ne potrebuje. iBdtem, ali spada k vzornemu gospodarstve, da se je $30 za kli-šej na Glasi-lo tje -vrglo? Kakšno 'privlačno moč ima slika in v kitko konfet Jčdtuoti služi tista? Društvo “Ilirija” št. 38 v Keuoshi, Wis. je čisto prav imello, ki je protest trato proiti taki potrati Jed» notneigta denarja, rna račun- delavca — trpina.. Le škoda, da g. Kiirar ni 'vsitiriajal :pri zahtevku, d», se le ta točka pri računu ne pri-pozna, Tu smo za seidlaj -dva slučaja navedli, katera ne kažeta ne slnha ne duiha o ¡kakem 1 ‘ vzor gospodarstvu1”; sicer pa. pridemo tudi v gospoda.rstveni ¡kritiki' še na to. Za dlain-es le .pripomnimo, ta “Izjava tudii v tern slučaju ni “počenega groša vnedha.” (Pride še.) IZ STARE DOMOVINE. (Nadaljevanje iz 3. strani.) Nobeden pameten 'duhovnik si me domišljuje, da bo -zaspala na ¡Slovenškelm sliOhadlma misel. Kar jc v razvojih gospodarstva in duševnosti, se me ¡da ¡z -noben» silo za vedno zadržavati. Čez stare, skrhane voditdlje liberalne stranke stopa mladež naprej, strmi j e po uresničevanju .časovnih idej. Boji s kat. duhovnikom so -bili od 12 stoletja naprej tudi na Slovenskem iu bodo. Torej še me bode ■konec bojev, proti. klerikalizmu. ■ (Konec.) odlikovanja povodom jubileja avstrijskega cesarja. Ljubljanski “Slovenski Narod” navaja celo vrsto imen, kateri so bili višje ali- nižje: odlikovani ,po-vodaim jubileja cesarja Franc Jožefa, Da so oidllitovamja v na vadi’, kadar se na cesarskem dvoru kakšna slavnost vrši, je vsakemu znano, ne bo pa znano, -kako da se .pnidle dio odlikovan j a; in to je naš namen-, dh nekoliko o tem spregovorimo'. Nekteri imajo mieznasko veselje in ponos, ako si aamorejo kak 'križec, ali kaj takega na prsi pripeti, ali pa v gumlbemo 'luknjo vtakniti; mepovejo pa, zakaj da so odlikovani, ker čestokrat sami ne vedo. Drugi -zopet križ -ali ned v oma.no -zaprejo in tam čaka dokler imiovitelj živi, P.ripolmináti nam je, da se mora vsaki arvstrijlski red, razvem vojaške kolajne (-zlata in srebrna I. in II. reda.) po smrti odlikovanca nazaj dati, ter pridie v dvorno za-IHIaldinico na Dunaj, kjer j-e videti Ogromne take- šare. Pri sprejemu reda, mora -odlikovanec re-vers ¡podpisati, da po smrti, njeigoivi dediči red vrnejo. 'Tu maj navedemo -tržne cente' ne, kte-nih nižjih redov, Srebrni križec stiame 1 gl. 80 ikr.; taki z krono, 2 gll. 20 -kr; zlati križec, 4 gl; taki z krono-, 4 gll. 80 kr,; Franc Josipov red stane 8 gl. itd. Se- ve -da, iviisoki- reldi m, pr. zvezde k redovom z demanti itd. so visoke vrednosti, pa kaj, ki jih i-movit-ei me 'liastuti-e. torej -so brezpomema. Nesejo td redi nič. Vse drugače pa je z redovi' Marije Terezije,, katere dobijo izključno visoki vojaški' dostojanstveniki n, pr. nad-'vojivodi im -taki,, ki se v vojnah od-liku j-e jio. S 'to vrsto reddv, katerih je omejeno število- im troje razredov, se dobijo- denarne svote in sicer vsakoletno 1. razred po 800 gl., 2. razred po 1200 gL in 3. razred po 1800 gl. iGilviltni višji redovi- so podvrženi gotovi taksi-, 'katere pa -cesar o« 'bičajmo spregleda. Razven. redov se podeljuje — ali pa ¡kupuje — plemstvo n. ¡pr.: plemeniti', vitez, baron-, (pri kterim- šelej človek -prične) grof iu -kn-ez. Vojvodi postanejo v izvanreidinih jn redkih slučajih, ,a .nadvojvodi nikoli, ker ta naslov je dedni v cesarski rodbini. To smo v pojasnilo napisali, da si zamore -Vsak predstavljati, kaj soi mašil patrij-oti v stari -domovini diobili, im da bojo s ponosom pov-idarjal: “Mi smo tisti, ki smo Avstrijo rešili- im. pa “lonce” pro» idlalfit! ’ ” Marsikdo .bo radoveden', če je morebiti kateri iz med znancev odldtevair- torej -povemo, da v celi -im dolgi vrsti, so v neznansko ¡pretežni večini klerikalci, ikterim jo billa “sreča” imilla. V-povsemi znani dunajski župan Luieger, je poistal tajrni svetnik, torej iima častmi naslov “efcsiel ornea ”; kramjški -deželni glavar, dvomi svetnik Šuklje je dobil pTemštvo, tedaj se mu reče. H-err von Šuklje ”; ktarikalmi kolovodja Idr. Ivam Šušteršič je dobil ■komptaiitai križec Fran Josipovega reda z tziveizrilO'; itd.' Trapisti, frančiškani, -prošti, dekani, župniki in, heriči; vse je odlikovano, samo da po klerikalizmu diši. No, saj v Avstriji mi druzega za pričaikovatii bilk) im mi -zapričako-vati v bodoče, vsaj v doglednem času me. Da so večinoma klerikalci' odlikovani, ni čudla; ker deželni ipredseldhilk, novo pečeni “baron” Fekete, sam pristni -klerikalec, je pač predlagali -za odlikovanje može njegovega mišljenja in rnjeigo-¡vega kalibra. 'Predlog oSeb -za odlikovanj-e se talko godi : Y -dvornih me vsakdanjih prigodlkih da ministrstvo na deželne ¡vlade, in le te -zopet na 0-krajna glavarstva tajni ukaz, da se imajo zaslužne osebe za -odlikovanje predlagati. Okr. glavar predllaga osebe m.iižjih slojev m. p. -župane,' sluge iin ¡kake trgovce. Ti dobijo navadno križce do Frane J-oietfovega reda. Deželni predsed» mik v sporazumSjen ju škofa, pred- laga višje uradnike, iduhovnike itd. Da se pa vidi, kako natančno se pri) takih predlogih postopa, mavedelmo tukaj dva slučaja. INa Kranljisklem je' velika čez 5000 duš broječa vas, kjer “vladata”’ dva -župana. V -enemu ¡delu je županji žtei 30 let -paša, a v drugem delu je pa bil dotičnik še- no 3 leta za načelnika. Ofcr. glavar je imel ipreldlloig slaviti, fcteri naj se odlikuje im izamadii omenjenih dveh 'županov je -bil v -zadregi. Ko je -glla-var pisarju poročilo1 narekovali, se nakrat usta-vi, svojo dolgo Ibradb pogladi -in reče: “Kaj hočem storiti? M. je že 32 lelt župan, torej -mora biti odlikovan; drugi ipa še ni 3 leta, a če ne- -bo tudi odliikavam,, bo- jeza. E, pa naj hodteita olbedva oldlitovana”; im pisar je obedva izabileižil-. Dva-inrtridlešet letni župan je že umrl, ta drugi se1 pa še s zlatem križcem z krono 'postavlja, kakor pet.elam na 'gnoju-. Leta 1881 je 'bil v vasi N. velikanski požar. V veliki zmešnja-vi so pozabili- 'domačini na nekega bolnika im se ga spominjali ko je bila že vsa hiša- v plamenu. -Občinski -tajnik skoči v goreča hišo iu bolnika prinese -veni v trenutku, ko se j-e streha porušila. Orožniki in drugi navzoči sp bili o teni dogodku od okr, glavarja zasliša-nti in -nekega -dne je dloibil ibe. tajnik Obvestilo-, dla umu je pri dav» kari ji 25 gl. 5-0 kr. kot rešilna talija nakazano. Rešitelj je odgovoril, da mi volka. -Ustrelil in dla iza rešitev človeka de sprejme nobenega 'denarja, ako se mu pa hoče dati kaki 'spornim, na j se mm srebru 'križec po-dteli, kakor je to navada. -Čez pol leta je dobil obč. tajnik od okr. glavarstva polo-"papirja na kateri je zapisano bilo, “dh se .njegovo odločno posipanje pri požaru dne .... v N. pripoznava.” Bilo pa ni ne denarja in me križca, toraj tudi veimo' ceniti take otročje igrače. 'Svetovno Znani ¡barom dr. Hinsch na Dunaju, ušt-aniOviMj društva rdečega križa, je bil dobrotnik vsega civiliziram-ega človeštva toda čez vse skromen mož, preprost v vedenju a velikan v delovanju. Nikoli se ga ni videlo- z kakšnem križcem ali redom ter se id sploh mislil-o, da nima nikafcor-šnega odlikovanja. Po njegovi smrti se je našla v zaprašenem kotličku neke sobe preprosta le-setaa skrinjica in v njej je. biil-o 53 visokih im raznih redov vseh držav. John 0. Hruby 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. Biar NAJNIŽJE CENE“®® Najsolidnejše blago“©a Siovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1909 je dobiti s poštnino vred za 30c_ Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božic ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu “Glas Naroda”. 82 Cortlandt St., New York BRATJE ARNOS. Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim- sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje. 639 Blue Island Ave. Chicago, Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine. PRESELITEV!! F Frank t in Sakser Co. “Gla s Naroda” se nahaja od sedaj naprej v lastni 1 • v • lisi 82 CORTLANDT ST., gjgS To je tik Pennsylvania železnice, postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice...................... t Slovanska Delavska Podporna Zveza v Conemaugh Vstanovljena dne Pennsylvania. 16. avgusta 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC Glavni tajnik: IVAN PAJK. P. O. Box 328 ” ” Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, ” ” Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 ) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 ” ” Nadzorniki J dl. nadzornik: /OSIP CUL/KAR, ” ” i III. ” IVAN GLAVIČ, ) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park A ve, Johnstown, Pa Porotni \ jr. odbornik: IVAN SPEND AL, Conemaugh, Pa odbor j. /n » MARTIN PETRIČ, Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ, Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, ” ” Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. DOPISI. Forest City, Pa. dec. 1908. Vem da se Varni čudno -vidi, iker se ttako poredkoma oglašam z na-ročniin.'o urn “GUa® Svobode”., češ ker ai dosti i pridla v injeimu, je vseeno pridobi li katerega ali pa ne, za ta delavski prekoristni list; o. ai.i oseil je rekel: ‘ ‘ Naj raste trava, ali pa. ne ko mene ne 'bo.” Toda temni ni tlako, prosim malo potrpljenja. Jaz rad črtam vsake aso-pds in knjigo, kar mi pride v roko in da iiraaim čas, ali najrajši pa svobolomiiseime 1 čašo "piše in med temi mi je najljnlbši ‘‘Glas Svo-bodie’’; zato,pa želim tudi trnkajš-niim rojakom, v Ponest City, in prijateljem po dirugokf, da bi si ga malo bolj natančno ogledali in, ne površno prečrtali, potem bi šelej vikMli, kolike vredinosti je on za nas delavske trpine; ne meneč za to, ko eni ipravijo dia je čez vero. Neumnost, on ni čez vero, ali je morebiti iže tista oseba — vera, ki mastno živi od vere, im tebe ubogi dedavoe prepriča do mozga, ne-meneč se, bodeš li kaj imel za svojo lačno drulžimo, temveč daj meni, itdbii bo že bog dal. In to je po moji pameti prav, kajti mena se ravno tako vidi, kakor bi pri 'kakšni Slovenski Jed-noti bili uradniki im bi me delali praviInloi, ipotam bi jih eden malo prijel, a dragi ¡bd pa zaupili: “Le ta je čez Jednoto. ven ž njim!” Je lli to prav? Jaiz mislim da n,e. Tukaj v Forest City ni nič posebnega, toraj tudi nimam kaj poročati. Delalo se je eelo poletje bolj slabo; za nekaj časa se je bilo delo popokana vstavilo, kar je povzročilo, da je šlo precej mladih fantov od tukaj. Sedaj se je delo zopet oričelo in fantje se zopet vračajo. Komieeinio Vam še naznanjam,, da nas v 'kratkem za|puist;i. dobro znani rojak osip Zalar, teteri pojde v Joliiet, kot tajnik K. S. K. J. Mu želimo srečno, pot-! Frank Leben. iS. Loma in, O. 14. dec. 1908. Žei dolgo časa ni bilo dopisa iz S Loraina, O. idasi vendar v naši mali slovenski naselbini živi še nekaj zavednih rojakov; torej se jaz dianeS oglašam z nekolikim vrsticami v «njenem listu “Glas Svobode. ” Kar se tiče delia m dolge krize, katera vlada že čez eno leto, je najbolje dla molčim, ker ona nas še vedlno 'drži za vrat akoravno je “Glas ¡Nlaroda” matm obetal jako dobre čase po izvoljitvi Mr. Tafta. Taft je izvoljen a kriza je ostala, kar dakaizuje, da vsem slo-vsmsflflim in dlrugim listom, -kateri ¡količkaj po kapitalu diše, ni nič verjeti, ker vsi vpovprek lažejo. Pregovor pravi, da stara navada, je železna- srajca; vsega -smo se že priva-dli, krize im slabih časov, taki da se edlen dragega tolažimo med' seboj' pa je -dobro. Vse drugače pa je iz mašim prečastitim godoadam. Njega tlači jako hiuda .kriza, premalo mn je $66 na mesec, ter izmislil si je ta lisjak dtrago. Na '5. (božjo zapoved je pozabil’ ter pričel je oklicavari in poročiti kar v adventu' in to svedoefi, da se “gospod” ne 'briga za advent in ne za “božje zapovedi”, samo da dobi po $10 pa je vse v redim. Dne 7. decembra se je poročil par, kateri je žiivel skupaj 5 let 'brez zakona; 'zakaj niste poroko odložili do predpnsta? Iz pred' žrtvemika je oznanil, da je tem paru dovoljeno, tla se ,poročita kar v adventu. (Da se nikomur krivica ne dela, omenimo, da ge g. Štefančič prav storil. Cerkveni zakoni dovoljujejo poroke v vsakem postnem času., samo ples šopki, venci in take stvari so prepovedani. Tudi ni potrebno posebnega dovoljenja za take poroke, toliko mfenj pa še v slučaju, kakor ga navedete. Iz ravno navedenega dejstva smo dopis skrajšali, ker ni logičen,. Gosp. dopisovalcu ni zameriti, če tozadevno zakone ne pozna, toraj smo po našim principu1 postopali. Op. ur.) Svetujem tudi da naj opusti, da se ne bo vedno vtikal v narodna društva in >v socijalizem, kar ga prav nič ne briga. Dne 6. decembra se je rotil in. oznanjeval toliko časa, da je konečno rekel' da ima premalo časa. za propoved. Tudi je rekel1, dla iima .pravico hodit k sejam katoliških .društev, in da mora vsaki društveni ud iti vsake dva meseca k spovedi. ■Srečne kat. društva v S. Lo-raiinu, ker bodete dobili tako dobrega učenika,, samo vprašanje ju kaj Vas bo učil, ker izurjen je dobro pri keglanju, pri imnlličih prepir delati, kakor je to bilo prve cini novembra na 16. ulici, in da je morala policija navzoča biti itd. Tedaj gospod, poboljšajte se, že je čas. One svetohlinske može pa zamudite, da Vam nebado glavo še bolj zmešali, ‘kakor jo itak ima-'te. Prijatelj G. S. Conemaugh, Pa. 26. 12. 08. Upam, dla odmerite nekoliko prostora v našem listu “Glas Svobode”. Iz raznih “resnicoljubnih” časopisov se čilta, da se vrača boljša prosperiteta,; toda žalibog, da ni to resnično. Je mogoče, da se je pričelo po nekteriih krajih ,nekoliko delati.; kaj ker pa drugi odstavljajo delavce, tako da se je število brezposelnih le malo ali celo nič skrčilo. To je tedaj današnja “boljša”1 prosperiteta. Kriza še vedno gospodareč med delavskem slojem;, smo jo in jo še tudi tukaj v naši naselbini izdatno 'Občutimo. Ali zakaj postopajo delodajalci tako ‘brutalno z nami? Zato, ker vidijo da dčHaivstvo še mi organizirano ter se mora pokoriti pod jarmom verskih sekt. In to 'bodie še 'trajalo, dokler so 'večina delavstva ne bo zavedalo in se postavilo v boj proti kapitalizmu. Ttoraj rojaki .delavci na mo ge! Osnovajte ¡po mest-iih in, naselbinah delavska društva im organizacije. V pričetku je najbolje da ustanovite “Del. 'Podp. Društva” ter se priklopite k “Slovanski Del. Podp. Zvezi”, katere* sedež je v Conemaulgh, Pa. —Dalje, ustanovi jajte razna izobraževalna društva’ ter dielavske konsume in delavska 'podjetja, da bodemo vspeš* neje nastopili boj poloti kapitalistom in izkoriščevalcem delavstva. Danes imamo še mnogo delavcev, kteri se nezavedajo svojega pre- žalostniega nololžaja, ter jih je .potreba še podučiti, o tem. Najboljše sredstvo je dober delavski časopis kakor je “Gllas Svobode” in drugi delavski listi, a dobro sredbtlvo je pa huldi podporno društvo, kjer se lahko pri mesečnih sejah poučuje o delavskem pololžaju. Tolrej še emkrait, delavci rojaki nastopimo neizprosen boj z vsemi dopusti j ivimi sredstvi proti našim i ko riščevalcem, ker le na ta na čin zamoremo nričakovati boljših časov. K sklepu žeLiim vsem rojakom .širne Ahierike srečno novo lelto, tebi “Glas 'Svobode’’ pa ■mnogo naročnikoiv. Z pozdravom : “ V boj ! ” Ivan Rupnik. Collinvvood, O. 20. dec. 1908. Dolgo časa 'že premišljujem, ko čitam v 'oasoqpiteih o organizacijah, o napredku socijaliizma im svolboide, kair mo je napotilo da sem se dne 13 decembra t. L tudi jaz udeležil ustiauovmeiga shoda v Klavsovi dvorani, *v Clevelandu, O. Šlo se je, kakor znano, za u-sianoritev neko Jlednote ih mislil sem. da mora biti nekaj posebnega, ker se je delalo vse pod' klobukom Nastopili so razni govoril ¡v‘ med kterimd so nekteri stvar prav dobro raizmotrivali, kar se je splošno odobravalo in ploskalo, koit znak odobritve namena. Potem je nastopi 1 neki bivši Hribarjev “minilstr”, koj,i je kvasil in vezal o komur mi že h-a in leta premišljujeiuo, kako bi s 1 domača Jadnota ustanovila, tu pa pride zdražbair, ko ji niti Clevelamdčan ni in misli, dla mora vse v njegov rog trobiti. No, Vam gosp. Anton Gtrdinia odpustim, ker niti ne veste, da Collinvvood pod Cleveland spada, a če hLv Vaš rog trobil, bi bile vse v redu tuidi ako bi bil iz New Torka. Ne gremo naprej prečastiti Zakrajškov alpolstel! — Ali se še spominjate, kako ste govorili pred enem mlesecom v Collilnwoodu v neki privatni hiši, kjer so Vas vprašali o clevelandski zmagi? Kar ste odgovorili, ni še pozabljeno; ko bi ‘Slovenci hoteli skupno delovati, da bi se stvar ustanovila; — “Slovenci bi že lahko klo-šter imeli v Clevelandu, ko bi bili zložni, potem nam škof ne more odreči lastne fare.” (Oh, to pa je pač za počit!! Op. ur.) Kakor se vidi po Vaših izvajanj, se Jedbota me kuje v prid ljudlsitiva ¡marveč za “klošter”; pa se ve 'dla, v vašim “ Vorstadtu” se vedno kaj kuha, kar pa ni za naš želodec. Sveti Tonček: Jedinota, cerkev, Moštetr in take stvari res kalžejo, da napredujemo! Cerkev na cerkev graditi z Jed'notnimi denarji., potelm pa eno za drugim na “Ibolbetti”. Greha je dosti a tudi te odvelže ein saim .duhovnik; torej zadostuje edetti duhovnik, pa še tisti mora biti med fanti na hrani. Ako Vi častiti Tonček se s tem ne strinjate, pa še pridem na dan. , Collin woodcan. La. iSalle, I1L decembra 1908. V tUkajšni slovenski naselbini se vedno kaij novega dogodi, toda žal, da. le kaj žalostnega. Dne 19. dec-, se je tukaj ponesrečil obče 'priljubljeni rojak Ivan Špicmiler. Ranjki je delal v tukajšnem ipre-niogioikopu in ga je imenovanega dlne pri delu, ubile. Član je bil dveh ituikiajšnih ¡podpornih društev, katera so mu priredila sijajem pogreb. Pogreba se je udeležita tudi p remo ganska utniija in večina tukajšnega slovenskega 'prebivalstva. Poikiojmik zapušča žalujoče sorodnike, katerim izražam tem potom mloje iskreno sožalje. Zvonko Kovačič. Black Diamond, Wash. dec. 1908. 'Sicer nimam Vam kaj dobrega sporočati, z delom gre tukaj bolj slabo, (dela se po 3 do 4 dni v iteld-nm Po 12 dnevni bolezni je tukaj umrl dlne 12. decembra brat Frank Semprilmožnik. Kaj ,mtu je bilo, zdravnik ni mogel dognati. Delal je v iprtemoigukopih v Ros-lyin, Walsh, stair 36 let ter zapušča ženo ih 4 otroke. 'Pogreba so se udeležila vsa tmkajšma slov. društva klatenim iztekam tem potom prisrčno zahvalo. Blaž Felician. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Oceania........9. dec., 1908 Alice..........30. dec.’08 Martha Washington 19. dec.’08 Laura........ 13. jan.’09 “Laura in “Alice” sta nova parnika aa dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: £3?* Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU > J Phelp Bros. & Co., ■ S AMERIKO 2 Washington St., New York, N. Y. ohištva Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. V. KOBZINA-tu 580-582 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel, La Provence.........30.000 HP La L La Savoie...........22.000 HP La T Chicago, nov parnik.. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na j ainikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo ysak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago,’III Yeliki in brzi parobrodi. ■aine..........22.000 HP raine..........20.000 HP .9500 HP VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “'Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Dobra linijska Gostilna,1;;;,.v ST’.'WSCSi Jos. S. Stastny 650 Blue Island Ave. Velikš Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. WELKY’S Restavracija in gostilna 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 ReedSt., Mitwaukee. Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE In DVORANA V ITALIJO v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v div-nih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki Ctmard Line. Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni. CARMANIA Brojne turbine in vijaki) VHlUTIAmA , največji in uajtepSi paro-brod sveta, CAR0NIA dvojnimi vijaki) 66« čer- VHliUltlA, ljevdolp. m z 20.000 ton vse-binske moči. Dva iiajvečja parnika sveta; ČARMANI A ^aija^S.2’' CARONIA bruarja I909.e" 'orka 18, fe‘ V Ozore. Madera, Gibraltar. Genova, Neapol, Aleksandri jo, Trst in Reko. Vsi Dovi in novodobno opremljeni parniki Carpattiia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600 ,, Poiitiattia z to.ooo ,, Ultotiia z 10.400 ,, Vse pojasnila daje CUNARD pn-robrodno društvo, L. t. d. F. G. WHITING, Mgr. West Dept. S.[E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO. Kakor tudi vsi lokalni agent-i. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in popravlja Josip Jiran 459 W. 18th St. Chicago, 111. Cleveland, Ohio. (Za izadnjo' številko prepozno prejeli. Op. 'tur.) Y nediedjoj dne 20. dec. zvečer je vprizoril dinama tični odsek slov. “Sokola”, tridlejanlsiko šalo-i'g>ro “Óevljar bar on’ spisal u- mifti J. AlieSotvec. To je druga vpriizoritev v Mtošlni sezoni. “Čevljar banoin” jo znana igra med SlOvenicj im slovi po bogati vsebini .domačega humorja; za kar je tudi priljiuibljetna po .viseh ¡dille tan t-sirili odlriih. íSi'eer se je viprvič i-gralia 'že .pneld dvomi lleti, vendar je vredna, dia ¡bi še večkrat prišla na odieir. 'Da je ta vpirizoritev zaostajala za prvo, je bilo ¡oač očividtno, aiko-ravmo se je pričakovalo, da bo o-sobje sikifl?nej^ pripravljeno, jo up spila.val po vodi. Igralo se je pod vso .kritiko; a da se o ^osa-miesnih igralcih me bomo' l.ovPi ie saimooteiclbi uimetvlno^ a hlvaliiti pa slplolh nemoremo, dia si bi nam ra* dovolj e prišla pohvala iz pod peresa, ‘ko bi človek mogel hvaliti, ika.r nii hvale vredno. Gllayna stvar je kar hočemo o-meniti, da je že 'klar navada, da se .v nekem lista, vsakia stvar hivali t" to raimo vlsletd tega, ker dobi dlotičmi lilst naročila na tiskovine, ne dia bi se pretanMillb, dia to stvari več škoidluje nego 'koristi. Ko je emltonat dlfetaint pohvalen., a se zaveda, dia. pohvale no zasluži, se .za 'drugo vlogo pri .prihodnji igri prav nič ne prionavi, ker si je potovale. goltov.. In naj se stvar završi tako ali tako, .dlotiani list bo po-halil, ker mora, druigači tiskar-na naročila na itilsikovkie zgubi. Ako bi kritik imel ipred očmi le ¡korist in napredek dramatičnega dirušitva bi kritiziral kakor j.e v reSniei in ¡po ponesrečeni iigri bi se dietični igralci v drugič bolj pripravili in bi ne bilo potem od nobene strani n.iikakega napada nja. Gledlališki odler je prišel v teku .petih let toliko v veljavo, da je vpriizorjenje iger postalo neob hodna potrelba. Veselje do dela jo tu, kritika dolžnost pa je, da bo-diejo1 spravili ¡dramatično umetnost od stopinj e db stopinje in do vrhunca naimena. Naiorej’ kriško, nikar nazaj navzdol ! ©ačiumaiti se mora s tem da se diraimatična umetnost že oelih pet leit goji, toda venidlar ni vidiiti ni-kakega napredka; v nazadovanju niti me govorimo. To je. vse edina ikirivdla kritikov, ki imajo pred o-čmd le osebe in se jim hočejo .pri-kluioiti za splošno stvar ter ne pomislijo, dia s svojimi neumestnimi hvalami stvlari škodujejo. Zaimollčati se ne smie, dia je tudi v navadi, dia. se od' igre do igre menjava osohje in redko je, da eden deluje pri dveh igrih zaporedoma; od tod prihaja nazadovanje, ker dive olsebi na memórete štorih! vse. pri najboljši volji ne. Neumestno je tuidi, dia se izroče ijiubitoske vloge otrokom z 12 leti, ¡kakor se je to zgodilo pri1 “Cevi ljarjn baronu.” Dvanajstletnega oltrolkia poročiti, in naj si bo tudi lie nia odlmu, ho ne .gre. To je povzročilo, da je igra zgubila vso’ veljavo .ne gleje na druge očitne hibe in. preneblaje posebno v tretjem! .dejanju. Clevelandčan. Opomba uredništva: Nam se vidi, da g. kritik Vseeno nekoliko preostro soldi, ker na tak način bi bila Vsa igra Ido loeia za nič. Kolikor so mami nektere osebe znane imamo o njih boljšo misel. Gospoda kritika tudi povabimo da v prihodnje hibe oiznalči ako namerava stvari koristiti). Kar se tiče strankarske kritike, je to pač od sile. Kritik mora vedno stati nad Vsako strankarstvo, on ne sme poznati ne prijatelja ne nasprotnika, kdor pa v prilog sebičnosti kritizira |pa sploh kritik mi, temveč — slamnati imioz! Se ve, v Clevelandu je za kritika težavno Stališče. ker so gospodje preveč nervozni in stvarne .kritike ne prenesejo, ako ravno je .povsem v prilog prosvete namenjena. Schiller, Gothe, Humibold Sn drugi veleumi so dajali često svoj« duševne proizvode poprej kritikom v roke, kot so jih obelodanñi. (Sloveči a ¡žal, da na slovenskih odlrih malo znani dramaturg in pesnik Kotzebue, je prvo kitico svojega umotvora: “Detomorilka”, 17 krat prediedal, vztio temu da so popred trije odlični kritiki odobravno delo ocenjevali. Ko se je prvič “Detomorilka” v prisotnosti skladatelja predstavljala, je‘ pri sedemnajstkrat predelani kiltiedi: “Hoteli, die Glooken hall/en dlumpf tzusamrnan, Un,d der Zeiger haitlt ivolllbnach sein lauf; Nun), so sei es nun., im1 Gottesna- / men, Grabgefahrten,, breoht zum Ridtotplatz auif!” skočil raz sedeža ter zavpil: “Sehr sehleeht!” Tako so vedleumi kritiko pre-našali im sami sdbe javno kritizirali. _________ Federal, Da. v decembru 1908 Nilsiem šie čital, ali pa prezrl, dopisa ilz talkajšne naselbine v predalih priljubljenega listki “Glas Svotjodie”. .Se ve da tudi j.az ne. morem Yiam poročati o dobrem polPžaju tukajšnih naseljencev, a vendar se cit a jo laskavi dopisi o taikajšnih razmerah v kapitalističnih listih n. pr. v Glas Naroda. DotiSniaga dolpisavoa vprašam, kako more on trditi, .dia se tukaj dobro .delila, .ko old 6 premogorovih samo še 2 idlelata in. še te dva sa mo 2 db’ 3 dnii v tednu. To je toll ko, db. se komaj za, hrano zasluži in še to samo tisti premogarji ki v koim|p.an.ijskdh hišah stanujejo; torej nas je tukaj še zmerom par sto brez posla. 'Opisati Viam hočem tudi nefcoli ko, kakšno, stališče zavzemajo naši rojaki na političnem polju. Svo-bo.domiselcev je Itukaij, da jih lab ko na eni roki sešteješ, en par bi jih še bilo, a imajo1 svobodo le na jeziku, ker se, kadlar se gre za business, tukii klečeplazicoimi pri družijo. Žalostno je, da so naši rojaki še vedno v ozaldlju, .posebno kadar se gre za nlapredelk delavstva im pa delavske organizacije, to jim je dieveta briga- (Žal), Ida je res tako, a imejmoi uipataje, dia se bodo tudi naši rojaki pričeli zavedati. Op. ur.) Znian mi je slučaj, 'ki se je pripetil v neki hiši tukajšnih rojakov. Elder rojlakov se je izrazil. da je “Unija” le na škodo pre-mogarjem. Rojak A. ga je vprašal, kako more to tirlditi, in po j as-nil sem imte, da so imeli premogarji, predno jei unija zavladala, le t/4 tolarja od tone, ko imajo sedaj po V2 tol. Pa kaj .mislite g. urednik, da je A. za odigovor dobil? Od navzočih klečeplazcev je bil napaden, prav po kraško in tudi dotični ¡hišni gids|pold&r je ž njimi potegnil, ako ravno je šestošotec. Lepo od njega, kaj ne ? Tudi svoj.am bližnjim radi pomagamo. Navedel Vam bom slučaj, ki' sem ga sam opazoval na 'dap, ko je bi'1 nalm naš zaslužek izplačam. — V bližini office se je nastanila udova nekega Slovana, katerega je pred' kratkem ubilo in zapustil 6 nedorasitiih otrok. Prosila je reva z .detetom na rokah imilodairov!. Vsi preimogarji iz-vzemši’, nekiterih Ircev, so jo po svoji možnosti obdaroval if le nekaj rojakov j.e bilo tudi trdosrčnih, posebno eden. se je odlikoval, klateni dobro zasluži dn se je .bahal iz denarjem, .a dia bi bil siroti le en cent podaril, tega pa ne! ¡Še tisti .večer se ga je vidilo široko po cesti korakati, ter je: ‘ ‘Auf patrola!*’ A drugi: dam si je pa v “'božjem” hramu” mačka hffadKl. Toliko za danes. Srčni pozdrav vsim čiibateljeim tega lista. Opazovalec. mmm ■MOT Tax Tax ¿v’V h >4 A &A £ Sa Sa .Sa Sa Sa Sa Sa SX S%Sa'‘S\ m\Sw.,'rj POZOR! Rojakom Slovencom in Hrvatom v San Franciscu in drugim po okolici naznanjam, da sem kupil lepo urejen SALOON v katerem točim pristno Californijsko vino, »veže pivo, ter imam v zalogi izvrstne smodke.---Potujočim dobra in cena postrežba s stanovanjem in hrano. Za obilen obisk se priporoča KARL ORGAN C 3*1 Vermoat Street. BAN FRANCISCO NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mimo spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker ee lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevariii, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. m W w : ▼ w t ■ ▼ ' • “T y.** y;H y m mm T* Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom da točim v svoji gostiln-i zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo zn I5c s kozarcem pive ali vina. IG. F. HALLER, lastnik J. HERMANEK 633 Bine Island Avenne, Chicago, 111. Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv Gabriel Vouk. slovesski krojač v Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da je prevzel obrt od g. M. Erklauca, ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave. CHICAGO. ILL. VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. I5S f. IS St. Tel, Canal 6396 W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 6x6 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo redovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Kašparjeva Državna Banka, ---------vogal Bltte Island Ave. & 19. ni.- VLOGE 82,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva iti edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele L sveta; prodajamo žifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. i 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, zamožke aliženstce l8k GOLI D GOLD filled z lepo dkrašenim dvojnim krovom, derži vedno P ela vcem na železnicah. ktni čas. primerne AMČENA ZA 20 let. 'Za prihodnjih oO dni poSljeno to uro na viak naslov po C. O. D. za §5,75 i» voene treike, na pregled, in ako ni, kot __ _ g« tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomifiipa, daiahko plačal §35.00 za ravne takino uro ako to k n pil od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižica in pHvezek darujemo z vsaka uro. * EXCELSIOR WATCH CO ■M ATHENAUM B'LD’tt, ChlOfl** SEDAJ JE OAS. Zakaj ne date svojim prijateljem DOBRE SLIKE za božično darilo. Sedaj je čas,da si jih date narediti pri Izkušenem fotografu on je mož za to, in čas je sedaj, da podarite sorodnikom in prijateljem lepe «like po nizki ceni. 391*393 Blue Island Ave., vogal 14. Placa Ustanovljena l. 1883 — CHICADO — Phons Canal 287 Štev. 1005. - Garantirano pod “Food and Drugs” Act, dne 30. junia, 1906. Vsi lekarnarji ga prodojajo, ker je v resnici najboljše in nezanesljivejše zdravilo za vsakovrstem kašelj, pičtlad in za vse bolezni v grlu. Cena 25 in 50 centov. tb* »**» ***"** * I« «rf im»" •* IWüiri l<^>, C#> *! •* «BÍS. fcfl*»- U* ***** Pncumontft« CfOUp’ Ot»cv« ^___i - . pftlCfc- COJCBNJ® Gosp. Pavel Novak, 16 Chapman st., VViliman-tic, Cann., nam je pisal on dan, kot sledi “Pošiljam Vam svoje srčno zahvalo za Vaš Balzam za pljuča, ker me je rešil gotove jetike. Imel sem hud kašelj, a sedaj se prav dobro počutin.” Vf. P. SK&O’. ¡d«,, «uw* ’°** Vprašajte za Severov Almanah za leto 1909, dobite ga zastonj VPRAŠAJI E PRI DRUGISTIH. BAZNO IN DRUGO. Ssverova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah, : ! -- : ! Nasvet o rabi zastonj, Vnetje. Tonika. Otekline, vnetje in bolečine živcev; hitra živčni ali od vnetja povzročneni revmatismem, nevralgija, nervoznost trganje v gležnjih in bolečine take vrste bodejo izginile, ako boleče prostore nanažete z mazilom, kot je Ako je vala kri oslabela, ako so vaši prebavni organi v neredu, ako trpite na navadni sla-bostiali ako ste podvrženi zabasanosti, potem počnite rabiti SEVEROVO OLJE sv. GITHAH. SEVEROV BALZAM ZIVLJENSKI. Namažite boleče prostorem s tem mazilom. Lehko ga vribljeta z rokami kakih deset ali petnajst minut, To se naj nadaljuje po dva ali trikrat na dan. Ovitko nemočite v Seve-rovbOljesv. Gotharda. To Vam bo v goto f o pomoč. Cena 50 centov. Oživi in okrepča kri ter deluje na prebavne organe, ker je idealna tonika. Osebe, ki so ravno ozdrveale od kake bolezni bodejo našle v tem zdravilu zdatno pomoč in okrepčilo. Možje in žene ga čislajo. Cena 75 centov. g$3)œ§3)®?3)®§3) Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, Čistim stare obleke in izdelujem nove Kir — c:——— poa:? - -m najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 8. Centré Av*. blizo 18. ulice Chicago, lil. ©SS® <2*2X2$2>(g^@§2> <2*®<2*2><2*®<2*2>© f § Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke. Oglejte si našo zalogo OBUČE. “®8 • •• TEL. CANAL Kloboučnid a obchodnid zbožim vÿpravnÿm ZAKÁzKOvá ma veruje se sGs-eoo * ZVLAŠm' POZORNOST BLUE ISLAND AVENUE Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem saloona “Triglav” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V «abavo vam služi popravljeno kegljišče in' “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 611 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, 111 Edward Pauch ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO." GOSTILNA SLOVENSKI DOM NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18. St. Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem Mohor Mladič Izginil je iz Pulja prošt im bivši diriž. iposi. Aldlaimo Zametti,, ter baja zaipuistil' oenkivietoo1 premažem j e v miaj več jetrn neredu. Žena Leopolda Wölflinga, roj. Adamič je izpulščonla' iiz švicarska diržavnie zveze ter je zopet avstrijska ¡državljanka. Zverina v človeški podobi. V Baviji je 251eitmi Stefan in-i ulbil svojin mater in 241etao sestro ter ramiii dive mlhjšii sestri. Slovenska Turkinja? Iz Aleksandrije poročajo, da je neka 24-letnia jSHoivemlkia .postala Turkinja. V Aleksandri jo. je prišla leta 1902 Oidikoidi je doma? Gospo Steinbeil v Parizu, ki jo dbliže, da je umorila svojega moža im predsednika Faureja, bodo izpustili, ker ji me morejo dokazati krivde. Rodbinska drama. V Mahtiigho-fenu je fcmieit Kimstätter ulbil s sekira svoje tri otroke in iženo. Veter je odnesel (bankovcev za 20.000 mark v BeiroOiuu nekemu ^ bančneimiui slluižalbmikm. Le za 12.-¡ 000 mark so jih nado vili nazaj. j Velika poneverba na Ruskem, V blagajni v moskovski gulbermij-sfci blagajni manjkajo trije milijoni rubljev. Državni svetnik Ve-sel'ski itn trije drugi uradniki se pobegnili1 ma Nemško. Umor dveh šolskih dečkov. V Harzgerodu ma Harzu sta se dva 1'Oletna šolska dečka maščevala nad llletmo učenko, ¡ki ju je dražila, tako, da sta jo slekla, zvezala in vrgla v ribnik, kjer sta je toliko časa držala pod vodo, da je utonila. Zadnji Adlerjev govor v avstrijskem parlamentu je (bil klasičen dokument za praviiee narodov. Voditelji čeških meščanskih strank, ki so dobri prijatelji slovenskih meščamskitti poslancev, so mu čestitali, ker so čutili in razumeli, da je storil tudi češkemu narodu s svojem v vsakem1 oziru vzornim govorom velikansko uslugo. Iz Sarajeva poročajo, da je v vasi Stnbci v Bosniji poročnik pri takozvanih “štrafumih” posilil' nieko Mletno Srbkinjo. Ravnal je ž njo tako zversko, da je kmalu na to «mirila-. Med narodom je ta zločin- vzbudil nepopisno -ogorčenje, zato je vojaška uprava- posla la takoj stotnijo vojaštva, da je poročnika a ret o va ta in ga izročila sodišču. Društvo zoper kričanje. V Ha- #oviru je ¡ustanovil zdravnik dr, Lessing “netnlško -zvezo proti v.ri-ščn”', ki; ima svoje glasilo: “Der Anti-Rüpel. ’ ’, m-eisečnik za boj ¡priti * vrišem, surovosti in nekulturi. Priporoča se ta. list prav toplo spodnještajerskim memčurjem in “akademičnim pretepačem” v Gradcu. Punt turških vojakov v Mace-doniji. V Köprülüju so vojaki naskočili gledališče, v katerem so bik častniki ter vse razgnali z o-rdžjemi. Dragi da.n je kavailerija obšit ipil a gledališče, kjer so se u-taborili puntarji. Vnel se je boj, v katerem je padel 1 častnik in 6 ¡vojakov. Težko ¡ranjenih j-e bilo 8 vojakov. Pomiloščena srbska časnikarja v Bosni. Avstrijski cesar je pomilostili srbska ¡časnikarja Petra Ko-čika, iin Vazo Kondiča. Hude obtožbe proti moskovski policiji. Preiskava je -baje dogna-lala, da je ¡bi-1-o v Moskvi 1-16 tajnih ¡policajev v zvezi ¡z vlomilci in roparji. Razum mestnega poglavarja so zaprlli tuldi šest visokih gubeflnijškiih uradnikov. Temni policijskemu konzorciju se je dokazalo -doseda-j šest roparskih umorov in nad 120 vlomov v blagajne. Dunajska ‘Fremdenblatt’ kom-štiaituj e, d’a je bi'1 dragonec ki je prišel 6. dec. policiji pri spopadu z ¡nemškimi mlaci-onalci ma pomoč — Slovenec. Čemu (bo “ Fremden-blalt-t” konstatuje, je zagonetka, ko se vendar vedimo propoveduje, da se pri vojakih ne sme gledati na narodnost in da mora biti vo-’¡jak in ničesar drugega. Kako se kolje goska? V Starem graldlu na Hrvaškem je pri kmetu Majtamiu ¡klal svinjo Anton Podplatnih:. Ko je bil ¡z delom gotov, poklical je Miajitan nekega soseda na večerjo, kjer so se prav dobro imeli. Med razgovorom je vprašal sosed Podpliatmika, -kako se kolje -goska. Ta je prijel z eno roko za vpnašalčevo brado z dratgo pa za nož ter z njegovim1 hpbitom, torej -s topo stranjo, drgnil po sosedovem vratu. “Ne tako”, rekel je ta, prijel mesarja za glavo ter m/u porinil nož v grlo. do držaja. Pod-¡plabndk je bil takoj mrtev. Morilca so zaprli. Nemška lažnjivost. Po nemških listih kroži vefet, da sta bila -ne-m-škutarSka,kramarja Gotzl in Reis-ner v Postojni napadena in oropana. Resnica je to: 3. dec. so bili n,a semnju ¡v Postojni sami slov-enlski kramarji razen. Žida Goltzlla in mjegivega pomagača krojača Reisnerja. Zv-ečer so kramarji slavili godov an je gospe Franje Oto-llaJkove im s-e pri tej priliki spominjali tiuldi ¡žrtev 20.. .sep temibra. Gospa Ivana Miklavčič in gospodična Allbilna Mastak sta pobirali dlaro-ve za nedolžne (žrtve. Ko prideta doimize, pri .kateri sta sedela Gotzl ini Reisner, ju prvi grdo nabirali z besedami “Halt’s Maui”, Reisner pa reče “V gobec snn babo.” 'Slovenske kramarje je to tabo razburilo, -'da s-o vsi ¡planili na nelsiramneiga Žida in mu pokazali, kialko bilt-ro se pride na sveži zrak. Thidii Reisnerja so ven vrgli, Dragega pa se noben emu ni niz zgodilo ih je vse pisarjenje nemških listov gola in bre-zstidna laž. Vesela aretacija. Sumljivega miolžia, ki je brez dvoma prišel z različnimi paragrafi kazenskega zakonika Iže večkrat v nasprotje, je -ustavil orožnik v Patemionu na 'Koroškem. Možakar, na polju kazenskih nostav zelo izkušen, je opozoril orožnika, da niaj gre prej po ipuško, predirno mu naznani are-taeijo. Ko je -prišel drag orožnik, na katerem je našel vsak gumb postavno našit, mi je natiho naznani da sicer peš rad hodi, pa samo ¡tja, kamor on 'hoče', v kraj pa, ¡kamor ga. hoče kdo imeti, pa boče v -dolbi napredka- in prometa le z vozom. Občinski -sluga pripelje dvokolbrco,, na katero se spravi ptiček, iini med glasnim smehom občinstva in v potu -svojega obraza poriva sluga voziček črez klanec. Ko pripelje h kraju pravice, se aretirancu prav nič ne ljnlbi stioniti' z 'voza, “ Vzdignite me, zakaj bi se sam trudil, zakaj pa plačujejo davke, in z državljanom naj bi dlrižavni sluge ne ravnali ljubeznivo in postrežlji-vo!” 'Tako je bril norce, dokler ga ¡državne -c. kr. roke niso ljubez^ nivo posadile z vozička, na. mater z-emljo in ga izročile pravici. , ¡ Oberdankova mati. Pred kratkem je «umrla v Trstu stara 73 let mati ¡onega Viljema Obe «tanka., ki jie dime 20. dete. 1882. končal svoje življenje na vislicah, ker je hotel 'z b-omibo Ubiti avstrijskega cesarja v Trst«. Oberdlank je bil prijet. iu¡ vojaška sodnija ga je obsodila nia amirlt. Od takrat vsi irre dentovci ¡častijo Oberdlanka kot narodnega mučenika. Pri rvo-grebhi Gberdlalnlklove matere so nosili ¡člani društva “La giovane Trieste” vernice z laškimi trakovi in -napisom I giov-ani Triestiini alia madre di Oberdlank. Bili so aretirani pri pogreb« in. venec odstranjen. Obeirdataikova mat-i je Slov¡enka iz Šempasa ipri Gorici. Viljiem jo .bil njen neza.kon.ski sin, v Trstu ir reden tilsfičmo vzgojen. Mat-i- se je ¡sramovala sinovega či- \ na. Ravno izdan! Severov -Slovenski Almanah za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpošiljatev. Ta kolen-darček 5-ma 64 strani na katerih so opisana zdravila in kako je ista rabati v slučajih bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti enega teh kol-endar-jev pri roki. Vprašajte za istega pri Vaših groceristih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga zastonj. Vsak slovenski delavec mora čitati “Glas Svobode”! PREPREČEN SODNJI DAN. Živefl; ja mía (Knaujslkem Mepar-iski mojster po imemu Ivam Lesko-i-vietc, a .niaziivaM so ga po domača “Ipetnglier”. Tai mojster ja imel slabo inavadO, d!a se jie za tedenski ■trud is 'tam odškodoval, da se ja vsialkio raadellljo po moči1, palm vinskih 'duhov, ali kaikoir »e pravi dlo ■cela “natilkiaim” v posteljo vleigel. N poinideljeik jie Ibill, kakor vsaki dlani, bn!jem', kajti sam se me bi bili izbuldlill, ker vislled mirne vesti je spali, kakor kliaida. Njegova boljša polovica ran je zmerom čas za ivstati naianiamijala z besedami: “Vstati, Ivam, vstati, je že 'časi’ Vadimo ja “plabniati čevljar” vlboigal, fe ob pomdaljfciih je ua-vadlmo obležali in alko injegova 'žan'a mii prenehala klieati: “Ivam vsita-mii, je že 'zadnji čas!” ipotem je izpoidl odeje zarenčal: “Drži igotflp, damas maireldim ‘ ‘iplav *’ (aaspaini ponldaljidk.) ’' 'Tlako ja počenjali iže 'mnogo, mnogo let; olb nedeljah je popival, 'namesto dia ¡bi v ceilkev šel, tuldi strašno groimeinje žuipnika mi mile komistiillo, ko mu je zabičCml, dia takemu.' bmeizbožmemu človeku; kot je on, ne da vodne cevi pri cerkvi popravljati. Nič ni ipoma-igafflo. Ob ¡niedleljabi pozmo- po mloči ja 'hladil slej ko prej domu z razbitim nosom, kojii se je svetil kot žareče spajalo, ter kot da od ka-miaainlilkie ženitve prihaja. Radino jo patelrn olb pOnddljfcih renčal, na klic njegove žetne: “Ne odpiraj gofio tako široko, danes naredim “.plavi” 25|pet je bila nade1!ja in bolj natikam kot dlruigokinat, isa je pomoči Ivam v postelj zvalil. Imel je posebno bogati tedian za seboj, ka-komšniilh ni' polgostomio bilo, kajti imeli ja veliko in raznega cerkvenega. 'popravila. Materi božji je zavrtal v prsi nov plahnati meč, sv. Ivanu, njegovemu patroniu1 je -glorijo z likalnim papirjem osmažilt, da se je svetila,, ™ '¡sv- 'djulbui, v podobi goflloba.) ikateri j-e bili nad lečo pritajiem je Ikosiitiraiste noge zravnal. ¡S posebnem 'zadoščenjem j-e sv. Petru, kukmjo v palcu na nogi zvarili, katero So stare ženice z jezi-bi izvotlile. Tu je moral zakovico v penciti arhiamigelja Gabrijela zabiti, tam je 'odrgnil rjo raz golide sv. 'Florjana. Na, stranskim žrtve« uiku je paraldiž na nlovo z povla-bom namazal in jabolka nta drevesu spoznanja prdštel, dali je z povlakom levemu izdajalcu prijaznejši obraz, pritrdili je grešnici Magdiallemi predpasnik in zaslužil si je s takem delom lepe denarce. “Klepar na deželi mora za vsako delo prijeti’’. To je bil navaden odgovor, alko ga je kdo vprašali, Ikiaiko da stvari 'dala, katere v njegovo obrt ne spadajo. iSamo zia obžalljievati je bilo, da mi deinar, katerega je raje 'zapil, v boljše namene obrnil, kot na primer: iza rešitev svoje grešne duše, imilodare, maše itd. ITistto madeljoi, k» je Ivan izvan-redinio pijan domov prišel, vršila se je Ibuirtnia seja v nebeškem državnem .zboru, katere so se Vdele-žffi vsi 'arhanigeljii, angeljii-varuhi, in drugi’ amgelji brez uradnega oddelka. Na dlnievnem redu je bil “sodniji dan.” Bile so dve stranke med abbangelji in angeljibvarulhi. Prva stranka je bila za, a druga proti razpadu sveta. Bog-oče je bil sicer odločno nasproten toda tko-melčnio se je 'dal old arbangeljev pregovoriti, .da prihodnji pande 1-jdk svet uniči. A .pristavil je po«, ■goj, ld'a angelj, kateri je postav-Ijm m priireidlnlika razpada sveta, v petih miinuitalh vse pokonča, nasprotno .mioira poigibelj izostati. (Billi so vsi s pege jem >zadovolj« mi iter izvolili arhianlgeljia Gabrijela, iza reditelja, kar je bil že vajen, takih stvari iziza časa, ko je Adamu1 in Evi paradiž razdjal. Potem so večni sodni stoli pripravili, tekmica grebav osmažili, da. se je 'lepo svetila, zapisnike na mizo položili im 'Vsih sedem nebes prezračili. Y pekel So brzojavno naznanili, d'a naj bojo pripravljeni nia izda» ten priirastek. Sv. Peter je na nebeška vrata žico pritrdil, da miu ne ¡bo treba vedno odbirati in zapirati, pri takšnem navalu marajo vrata na stežaj odprta biti ;im tako jih je nameraval z žico h kakšni zvezdi privezati. PoniMjeik je prilše., Ikoji je bil določen za poigibelj sveta in že se j.e črni grozni vriše v svetovnem prostoru, kateri se je pričel polagoma cepiti. INla postaji zobate železnice vodeče v nebesa, je bila strašna gnjeea, vdzpvii niso zadoščali in bilo je vse, kakor je na “južni že-leznici”. Mlajše 'duše so šle po nebeški lestvici, maltančno po prognamn. je Ihilo pOVsddi slišati tulj'enje in škripanje s zolbmi, kolikor so jih ljudje imeli. (Najlepše so imeli muzikanti. So li bili pridni ali izlobmi, vsi so prišli1 v nebesa im še celo taki, ki so Smrtni greh nad sabo imeli; samo ¡da so znali na “itrombo” bučiti! To je moralo tako biti, ker gosp. prirednik ailhangelj ni hotel prerokovanje državnih namestnikom Kristoivih osmešiti. Med bučanjem tromb se je razločno slišalo tuljenje in škripanje pristanih im poma rejenih zob. Že so tr! minulte minule im ar-baingelj je postajni nervozen, kar so se Ikoniečnio itiuidi grobovi 'od|pi-rali in. začeli mrtveči iz rajih laziti. Zaznamki so bili prav slabi in duše so veliko časa zgubile, 'kar so za ipot v uebelsa popraševala. Catata minuta se je bližala. eze penast je prirednik duše priganjal, katetre so se mudile in po razglednicah o pogibeilju sveta, pOpraševale. Aihamgelj se je neskončno jezil četz malobrižnlofet te tolpe, ki si niso druzaga želeli na takem važnem dnevu, kot razglednice, Komeenjo So bili ivsi zgoraj. An-geljbvairuhi so -vštrajmo pomagali in vse je kazalo, ld!a je antbangelj Gabrijel nalogo vrlo dobro pogodil, nakar prijavi evidenčni uradnik nebes, da še enega manjka,, in sicer kleparjá^Ivana! 'Prestrašeno poskoči fcviško arh-¡anigeil, da si je levo parat nekoliko zvil. '“Toda Poljska še ni zgubljena!” je zaklical in drgnil skupaj dva oblaka, Ida. se je zabliskalo ter se vsedel na blisk in na zemljo zdrknil. Vražja stvar! Tukaj je vidiil pijanega 'kleparja, koji ju ravnodušno srnrče v postelji ležal, a lanigelj je k postelji stopil in glasno zaklical: “Vstani, Ivan., vstani že je zadnji čas!” Toda naš mojster misleč, da ga žena kliče, nejevoljno zarohni: “Drži gobce, jaz naredim danes “plavi” “Rednik, srda iz sebe, mu je kiar sapo zaprlo. Taki 'Odgovor! Njemu, arhanigielju! En klepar! •Gelih 30 sekund je minulo, prad-mto je aibam,gel Gabrijel k sebi prišel. Tu se je niebó v najlepši svitlobi razsvetilo;, naenkrat strašanski pok itn razdrapana zemlja je biiila zopet, v njenih tečajih. Določanih .pet minut je bilo minulo. Vmičanje sveta, je preprečil — kle« pair. 'Ne vede za njegovo velikansko dejanje, s fcojim je soidnji dan odložili, int delal! iv postelji “plav” Ikij-er se imi je sanjalo, da arhan-ge'lj pri postelji stiojii in se mu zahvaljuje. ker mm je tako lepo zvito perotaiiieo pritrdil - Njegova želnia, prJšedlša ¿Iz prodajalne je strme čulia, ko je klepar raa aihan-geijewo zahvalilo odvrnil: “O, prot simi, nikiake zahivale, miikake za« ■hvale, gospod airth . . . ‘Lump!’ je zaupita raakiaičema žena “Vstani je ‘že: zadnji čas! ’ ’ “Drži golilla, idlanies je sodnji dan, jaz naredim “plav!” je bil odgovor. ________________ VABILO NA VESELICO! katero priredi društvo “Boritelj” št. 1. S. D. P. Zveze v Conemaugh, Pa. dne 2. januarja 1909 v dvorani društva sv. Alojzija št. 36. Spored jako zanimiv z dobitki in plesom. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina $1.00 dame vstopnine proste. Pivo brezp’ae.no: za dober pri-■ grizek bo tudi preskrbljeno. K obilni vdiležbi vabi: Odbor IZ STARE DOMOVINE. Dnevnik za Sp. Štajersko. V Celju prične z novim letom izhajati dnevnik kot glasilo “Narodne stranke”. List bo izdajala“ Na-rodlna založba”. Kakor čujemo, se bo novi dnevnik imenoval “Domovina”. Vseučilišče za Bosno. Minister baron Buriain dela baje z vso vnemo za ustamoiviiteiv vseučilišča v Sarajevu. Izpiti iz nekaterih predmetov .na item vseučilišču bodo imeli veljavo tudi za Avstrijo. Ubil je 10. dec. čevljar Surina v Li|pi svojo ženo, ki ga je prišla kliaalt iv gostilno. Surina je ženo ■ooldrl na tla in je toliko časa bil po nji, da je bila mrtva. Ubijalca so orožniki izročili sodišču. Nesreča. Te dni je šel na Praprotnem pri Št. Viški gori na Goriškem 341e>ttni' Peter Biček po v i-do k bližnji jami, Ker ga preteej časa ni' bilo Blaža!. ga je šel iskat njegov 'oče in .ga našel mrtvega s polno brento vode na- hrbtu. ¡Sno-'dršnilo se mu je bilo in ja padel-na taebud) v vodlo. Slovenski učitelji, ki so dolga leta zvesto služili — lahko bi se reklo: tlačanih — liberalni stranki so spričo ponovnih prot,¡učiteljskih niaistiopoiv strankinega vod-tva skfenili, da izstopijo iz liberal-rae stranke. Cesarska 601etnica v Ljubljani. Praznovanje je vzbudilo spomin na nesrečne ranjence, na mrtve, na kruto kaznovane. Pelo se je po 'ljubljanskih ulicah: “Hej Slovani”, “Nalprej zastava Slave”, “U boj, u boj,’”. 'Sreča, da niso zahrbtno .pritetele zopet hrosrle, bar je marsiikdio zopet pričakoval. Župan je miril, da se 'Vkljub velikanski demonstraciji ni zgodil noben izgred. Na vislice obsojen je bil v Trstu 24 letni Korijančič. Imel i-e z nekim dekletom otroka.; sodnija ga je obsodila nla 4 K mesečnega plačila, To je bilo .možu preveč. Vtihotapil se je v hišo, vzel dojenčka iz zibeljike, ga nesel v klet in držali v vodi,; dokler ni bil mrtev. Porotniki so brezsrčnega de-tomorillca na vislice obsodili. Milijone akrov državne zemlje zastonj. Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj Kupiti zamoreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki o-pisuje vso to zemljo, te poduči kako jo dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske naselbine Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovim'; ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600. Knjig izšlo 1000, polovica je prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle. Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v 'kateri državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej. WM. BRUNSHMID, 708 So. 10. St., Minneapolis, Minn. Tri stvari. Sveto-vnio znani govornik Be-e-eher, je svojeeasno rekel, da. človek potrebuje tri stvari v ohranitev zdravja, in sicer hrano, spanje iini delo. Tn ako pregledamo vse tri stvari, vidimo da je bistveno ¡najpotrebnejše iz med vseh teh treh hrama, in sicer raidi tega, ¡ker 'brez mje neimoreimo delati in ne spati. Pri vsem tem pa je naš strd:eu namen oh raniti si slast in reldtao prebavljemje. Torej kakor hitro imamo Slabo sllast in neredno prebavljen je rabimo naj Tri-merjevo ameriško zdravilno gren ko vino. Oho uredi prebavne or« gane' im jih primora k rednemu ter vtpcšnemiu dtetovamju iin ojači živce. Pomaga pri vsih želoidičraih bo lezniih in prebavnih neredmostih. INa prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Ohieago, 111. Dr. Richters če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno Bteklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro «¡j. na steklenicah. i F. Ad. Richter C& Co. / 215 Pearl St. J ff' NEW YORK. CL-1 GOTOVO ZA VAS Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niških cenah blaga. Od..................................... se dobi najboljše, pri S [n'-erity Clothes Copgñpht, s»~ Zimska razprodaja možkih oblek in sukenj Najboljše blago po najnižjih ===== cenach -- - = Možke suknje po $ 7.50 do o o • o m Možke suknje po 12.00 do 15.00 Možke suknje po o o 00 i—H do 20.oo Možke suknje po 25.00 do 30.oo Suknje za dečke po - 3.50 do 10.oo BLUE ISLAND AVE. vogal 14. cesta