evropSka unija v oSnovni šoli: učne priprave za predmete: Spoznavanje okolja Družba Glasbena vzGoja zgodovina geografija domovinSka in Državljanska kultura in etika uredniki: irena bačlija, ana bojinović Fenko, Danijel Crnčec, Marko lovec, jure Požgan Uredniki: irena bačlija, ana bojinović Fenko, Danijel Crnčec, Marko lovec in jure Požgan evroPska unija v osnovni Šoli: uČne PriPrave za PreDMete: Družba, sPoznavanje okolja, Glasbena vzGoja, zGoDovina, GeoGraFija, DoMovinska in Državljanska kultura in etika Izdajatelj in založnik: Fakulteta za Družbene veDe, založba FDv Za založbo: Hermina krajnc Dostopno: http://knjigarna.fdv.si Recenzentka: doc. dr. Maja umek Jezikovni pregled: adriana aralica Naslovnica: nina Šturm Prelom: nina Šturm Copyright © FDv, 2015 vse pravice pridržane. ljubljana, 2015 izvedba projekta učni načrti osnovnih šol obogateni z vsebinami o evropski uniji (št. 2014-1338) je financirana s strani evropske komisije. vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč evropske komisije. CiP - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 37.091.3:061.1eu(0.034.2) evroPska unija v osnovni šoli [elektronski vir] : učne priprave za predmete spoznavanje okolja, Družba, Glasbena vzgoja, zgodovina, Geografija, Domovinska in državljanska kultura in etika / uredniki irena bačlija ... [et al.]. - el. knjiga. - ljubljana : Fakulteta za družbene vede, založba FDv, 2015 isbn 978-961-235-752-8 (pdf) 1. bačlija, irena, 1979- 281752832 Kazalo Spoznavanje okolja 5–22 učna ura za 3. razred 6 učna ura za 3. razred 17 družba 24–65 učna ura za 4. razred 25 učna ura za 4. razred 30 učna ura za 5. razred 39 učna ura za 5. razred 48 učna ura za 5. razred 55 Glasba 67–98 učna ura za 1. razred 68 učna ura za 3. razred 82 učna ura za 9. razred 92 domovinska in državljanska kultura in etika 99–128 učna ura za 8. razred 101 učna ura za 8. razred 126 Geografija 130–138 učna ura za 6. razred 131 učna ura za 7. razred 133 učna ura za 8. razred 135 učna ura za 9. razred 137 zgodovina 140–145 učna ura za 9. razred 141 učna ura za 9. razred 143 Spoznavanje okolja Klik na povezavo 5 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Katja Erbida Spoznavanje okolja 3. UČNI SKLOP SLOVENIjA V EVROPI UČNA ENOTA EU OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE razlikujejo med evropo in evropsko unijo (v nadaljevanju eu). vedo, kaj je eu. vedo, da je slovenija članica eu. Poznajo simbole eu. vedo, koliko članic ima eu in izvedo, kako se imenujejo sosednje države slovenije. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka, individualna UČNE METODE pogovor NOVI POjMI eu, evroPa, siMboli, zastava, HiMna, Države ČlaniCe, soseDnje Države MEDPREDMETNA POVEZAVA MeDPreDMetno Povezovanje z Glasbo Pri PosluŠanju HiMen (PoGlab- ljanje GlasbeneGa sPoMina in razloČevanje razliČniH zvokov) UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT beli listki, barvni lepilni trak, lego kocke projektor, računalnik 5 igralnih kock, 5 igralnih plošč, igralne kartice, 26 figuric posnetki himen, slike zastav VIRI IN LITERATURA Grošej, n. (2014). lili in bine 3. učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. ljubljana: rokus klett. 6 Potek uČne ure Uvodni del (3 min) navodila učencem: »Pozdravljeni! Danes bomo spoznavali slovenijo in eu. odgovorili bomo na tri ključna vprašanja, ki vam jih zdaj še ne bom zaupala. nekaj časa bomo delali po skupinah, nekaj časa pa bo delal vsak sam. Pomembno je, da smo danes zelo zbrani in upoštevamo navodila, ker imamo veliko dela.« Jedrni del (30 min) »Prva trditev, s katero se bomo srečali, je, da je eu enako vendar vse gradijo eno hišo. Točno tako je tudi v Evropi. Te evropa. na listek napišite, ali se s trditvijo strinjate (Da) ali se kocke, ki so zgrajene v hišo, predstavljajo EU. Ena izmed teh ne strinjate (ne). Če se ne morete odločiti, napišite ne veM.« manjših kock je tudi Slovenija. Še vedno obstaja vsaka država (učenci na listke zapišejo svoje mnenje.) tudi posebej, le da je združena v celoto, ki ji rečemo Evropska unija. Nekatere države pa so še vedno na celini Evropi, vendar ko končajo: »tu spredaj na tleh je vrednostna črta. Polovica niso del EU. Preštejmo, koliko kock vsebuje naša hiša. Toliko je te črte je zelene barve, polovica pa rdeče. tisti, ki ste na listek tudi članic EU. (Eden izmed učencev (ali več) prešteje, koliko napisali Da, se postavite na skrajni konec, kjer je zelena barva, kock je v lego hiši.) tisti, ki ste napisali ne, pa na skrajni konec, kjer je rdeča barva. (5 min) kdor je napisal ne vem, ostane na sredini.« učence povabimo k tabli in tam nato tudi ostanejo. (učenci se postavijo na vred- Poglejmo si še zemljevid, na katerem se to lepo vidi. nostno črto glede na svojo odločitev.) ko so učenci še spredaj pred tablo, na projektorju prikažem (5 min) interaktivni zemljevid, na katerem so članice eu obarvane zeleno, tiste, ki so še v pristopnem postopku, pa so obarvane nekaj učencev z zelenega konca vprašam, zakaj so se tako sivo. http://europa.eu/about-eu/countries/index_sl.htm (3 min) odločili. enako vprašamo tiste, ki so na rdečem koncu. (učenci (učenci še vizualno podkrepijo svojo predstavo evropa: eu.) utemeljujejo svoje mnenje.) zdaj se boste vrnili v klopi. razdelili se bomo v običajne Glede na slišano, se učenci, ki so na sredini vrednostne črte, skupine (po 5). tam vas čaka namizna igra z naslovom evropa odločijo, na katero stran se bodo postavili – na zeleno ali rdečo. smo vsi. navodila za igro: igro eu in ti igramo tako, da meče- (učenci vrednotijo slišano in se na podlagi tega odločijo.) mo kocko in se s figurico premikamo po poljih naprej. ko pri- dete na modro obarvano polje, vzamete modro kartico, in ko »imate 7 min časa, da se po skupinah dogovorite, kako bi pridete na rumeno polje, vzamete rumeno kartico. na modrih svojo trditev konkretno ponazorili. uporabite lahko katerekoli karticah vas čakajo zanimivosti o eu, na rumenih karticah pa pripomočke iz razreda. zeleni boste torej ponazorili trditev, da vas čakajo naloge. naslednji meče šele, ko je prejšnji opravil je evropa enako eu, rdeči pa, da ta trditev ne drži.« (učenci vse naloge. vedno na glas preberite, kaj piše na kartici, da vas razmišljajo, kako bi ponazorili svoje mnenje.) slišijo tudi sošolci. (10 min) ko učenci pripravijo ponazoritvi, vsaka skupina predstavi svojo. (učenci sošolcem predstavijo svojo ponazoritev.) ko se čas izteče, pozornost učencev pridobimo tako, da jim predvajamo evropsko himno. Himno predvajamo dvakrat, tako na koncu povzamemo z demonstracijo z lego kockami. Celina da nastane tišina. nato učencem povemo, da smo poslušali Evropa je kot ta zelena plošča, na kateri so kocke. Ampak evropsko himno. opozorimo jih, naj jo pozorno poslušajo še na tej celini je nekaj kock postavljenih posebej, nekaj od njih enkrat. Potem jim naročimo, naj pospravijo vse pripomočke v pa je zgrajenih v hišo. V tej hiši so kocke različnih velikosti. vrečko. (5 min) Nekatere so zelo velike, druge manjše in in tretje najmanjše 7 Potek uČne ure Zaključni del (5 minut) Poišči vsiljivca. katere so sosednje države slovenije? »Predvajala vam bom himne različnih držav. ko zaslišite evrops- ali se ti je zdela učna ura zanimiva? zakaj? ko himno, vstanite, če pa zaslišite vsiljivca, počepnete.« rad delaš po skupinah? zakaj? kako bi ocenil svoje sodelovanje? enako naredimo tudi z zastavo. kadar je evropska zastava, stojijo. ali imaš kakšen predlog ali željo, kako bi pouk vnaprej potekal kadar je vsiljivec, počepnejo. (morda posebna aktivnost, ki ti je všeč, ali kaj podobnega)? učenci prepoznavajo vsiljivca in z gibanjem pokažejo pravilne odgovore. Prilagoditve: učenci, ki že poznajo odgovor, ali sta eu in evropa enaka pojma, razmišljajo, kako bi to ponazorili tistim, ki tega PoGovor z uČenCi (5 min) ne vedo; vključevanje različnih spodbud - vizualne (slikovna Pogovorimo se z učenci. ponazoritev in demonstracija), avditivne (razlaga ter poslušanje ali je slovenija članica eu? posnetkov), kinestetične (lastna aktivnost - vrednostna črta, ali je evropa enako eu? sestavljanje kock). so vse države v evropi članice eu? 8 priloga kartice za igro eu in ti. računi. zemljevid evrope z obarvanimi članicami eu. križanka. rebus. slike zastav. o at. kolik ? vi. ujejo? eu . Preštej,eu , meči še enkr ve uje evropski denar? avilno o se imen il pr ezdic je na zastazv vor ve. kak o se imen emljevidu poišči naše sosednje drža ali so tudi te članice kak a zn v škatli je slika zasta Če si odgo ?eu slovenija , nato pa . ? razloži. emljevidom. ?eu ačune eu euo venija članica Dobil boš letnico vstopa venije v slo katerega leta je vstopila v uži. slo evropa enak ali je o si pomagaš z zlahk ali je ali te zanima, reši na listu zapisane r rezultate zdr at. . iložen . eu . ? reši ga in ega člana edeli eu emi pr us. e himne e slogan . , meči še enkr , vz eu o za vsak avilno avilno ižank o članic ima il pr il prvor . rešite jih in izv boste slogan kolik vor zemljevid in preštej članice , da vaša skupina izv iloženem listu imaš reb dobil boš ime evropsk skupine Če si odgo Če nisi odgo a prn Čas je v škatli imate kr ✁ 9 priloga ljati ab venski ljali sloab evropska unija edel? edel? . tolar ali si v pomeni ali si v eu Prej smo upor veniji smo evro začeli upor kratica v slo leta 2007. . azličnih lja evroab ov. edel? imo kar 23 r edel? vor ali si v go adnih jezikur ali si v kot valuto upor eu eu Prebivalci 18 članic maja v ljudi (v edel? edel? oj rojstni dan 9. ali si v ali si v uje sv veniji 2 milijona).slo azn pr skupaj živi 500 milijono eu v eu ✁ 10 priloga - ki ovanca za . ega k ance Prešeren, avljico edel? ki je bil gluh. edel? vensk zdr e himne je napisal skla ven, ljen Fr ali si v ali si v ani slo beetho je napisal datelj a je upodob a hrbtni str Melodijo evropsk n 2 evr - - va ija -slo , je Hr vsto pr ot eu emljevidu. eu eu avstr v. v je v nato edel? iloženem z edel? edel? ska (istega leta k ali si v ki je vstopila v ali si v ali si v vaška (2013). va, pilo še 9 drža 2004) in nazadnje še Hr italija (leta 1952), oišči jo na pr venije je v istem letu v Madžar P slo venija, d naših sosednjih drža zadnja drža vaška. Poleg o vstopila (1995), . ati? va ot 50 v članic eč k ani enaki, vsaka drža em jeziku glasi: . edel? ali znaš prebr edel? edel? azlični. oje sidad. vljena pred v ali si v er ali si v ali si v ima sv se v špansk Danes jih je 28. ovanci so na eni str ani pa r eu at je zajemala le 6 drža ski k ugi str slogan je bila ustano unida en la div eu leti in takr vsi evr na dr ✁ 11 priloga 12 priloga rebus K +1 V IO reši račune, seštej rezultate in dobil boš letnico vstopa slovenije v evropsko unijo. 18 – 16 = 15 – 12 – 3 = 3 – 3 = 2 + 2 = slovenija je v eu vstopila leta . 13 priloga križanka 2 12 1 17 18 3 4 10 5 6 16 7 8 14 1. napiši naslov sloven- 2. 3. 4. katero je glavno mes- 5 kateri izmed treh ske himne. to slovenije? dobrih mož slovenske otroke obišče prvi? 6. kako se imenuje slo- 7. kako se imenuje naša država? 7. kako se imenuje jezik, venska denarna valuta? ki ga govorimo? V 1 2 3 4 5 6 7 8 3 10 1 12 8 14 7 16 17 18 8 14 priloga zastave, ki jih bom uporabila pri zaključni dejavnosti Himne, ki jih bom uporabila pri zaključni dejavnosti: francoska evropska ruska turška britanska ✁ ✁ ✁ ✁ 15 priloga ✁ ✁ ✁ ✁ 16 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Katja Erbida Spoznavanje okolja 3. UČNI SKLOP SKUPNOST IN PROSTOR UČNA ENOTA KDO SO MOjI SOSEDjE? OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE vedo, da je slovenija članica eu, in poznajo sosednje države. znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov. razlikujejo med evropo in eu. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka UČNE METODE pogovor razlaganje delo z besedilom NOVI POjMI eu, skuPnost MEDPREDMETNA POVEZAVA UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT računalnik in projektor velik zemljevid evrope turistične brošure, enciklopedije, priročniki in atlasi VIRI IN LITERATURA učni načrt za sPoznavanje okolja: kotiček za otroke: 17 Potek uČne ure Uvodni del (10 min) v uvodnem delu učencem pokažemo interaktivni zemljevid, eu. ugotovimo, da na nekatere države ne moremo klikniti in dostopen na spletni strani www.europa.eu (dostopno na: so obarvane belo. te države niso povezane v skupnost eu, http://europa.eu/kids-corner/countries/flash/index_sl.htm). vseeno pa spadajo v evropo. Povemo, da je evropa širši pojem ugotovimo, da, ko klikamo na različna ozemlja, pravzaprav in zajema več držav, eu pa je skupek držav znotraj evrope. klikamo na različne države. Poiščemo slovenijo, poiskati poizku- simo tudi naše sosednje države. Povemo, da so vse države, na katere lahko kliknemo, povezane v skupnost, ki jo imenujemo Jedrni del (25 min) učence razdelimo v 5 manjših skupin. vsaka skupina dobi podatke preverijo tudi na internetu, vendar je ključno delo v eno od sosednjih držav, ena skupina pa predstavlja slovenijo. šoli s konkretnimi gradivi. učenci ob koncu dobijo tudi kratke učencem povemo, da morajo poiskati čim več zanimivosti opise držav, ki so jim v pomoč pri pripravi končne predstavitve. o posamezni državi, izdelati njeno zastavo, predstaviti njene (Priloga 2) najbolj poznane izdelke, prebivalce itd. (priloga 1) učencem povemo, da bodo v zaključnem delu na stojnicah Podatke naj učenci poiščejo s pomočjo turističnih brošur, svojo državo predstavili tudi ostalim. enciklopedij, priročnikov in atlasov. na koncu lahko nekatere Zaključni del (10 min) učenci na stojnici predstavijo, promovirajo državo, ki so jo dobili, in ostalim sošolcem povedo zanimivosti o izbrani državi. *ura je pripravljena za 45 minut, vendar jo lahko učitelj, po potrebi, izvede tudi v dveh šolskih urah. 18 PriloGa 1 vprašanja, s katerimi si lahko pomagate pri iskanju podatkov o posamezni državi: 1. koliko prebivalcev ima država? 2. Poimenujte glavno mesto države. 3. kateri je uradni jezik države? 4. katera je njihova valuta? 5. Poimenujte vsaj eno večjo reko. 6. Po čem je država najbolj znana? 7. Poiščite zastavo te države. 8. ali se je v tej državi rodila kakšna pomembna oseba? katera? 19 PriloGa 2 Slovenija slovenija je država, ki meji na avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in uspešne ljudi. tudi slovenska hrana je poznana daleč naokrog, italijo. je država, kjer najdemo vse; od visokih gora do morja spomnite se na kranjsko klobaso, blejsko kremno rezino, in nižin. slovenija ima le 2 milijona prebivalcev, vendar med potico ali gibanico. Glavno mesto je ljubljana, ki je poznana njimi najdemo vrhunske znanstvenike, športnike (saj poznate po svoji maskoti – zmajčku. tino Maze in Petra Prevca?), gospodarstvenike in druge ✁ italija italija je zahodna soseda slovenije. v italiji najdemo vse, od janski?), prehrambeni industriji (testenine in rižote prihajajo smučarskih središč na severu in lepih plaž ter sadovnjakov iz italije!) in izdelavi oblačil. Glavno mesto je rim, kjer si lahko na jugu. je država, ki ima 60 milijonov prebivalcev. znani so ogledaš čudovito antično areno. predvsem po avtomobilski industriji (veš, da je Ferrari itali 20 PriloGa 2 avstrija avstrija je severna soseda slovenije. bogata je z gorami, zato bil avstrijec. Hrana, ki ima svoje korenine v avstriji, je avstrije poznana po smučarskih, skakalnih in tekaških središčih. jski avstrijski zavitek , dunajski zrezek in še kaj bi se našlo. ni pa šport vse, kar lahko avstrija ponudi, je tudi zakladnica avstrija ima skoraj 8, 5 milijonov prebivalcev. Glavno mesto kulturne dediščine – Wolfgang amadeus Mozart je je Dunaj, ki v decembru slovi po čudovitem božičnem sejmu. ✁ MaDžarska Madžarska je severno-vzhodna soseda slovenije. je ravninska budimpešta, ki jo reka Donava deli na dva dela, budim in država, po njej tečejo številne reke, tudi Donava. Pohvalijo se Pešto. Madžarska ima 9,9 milijonov prebivalcev. Hrana, ki jo lahko z blatnim jezerom, ki nudi obilo možnosti za športne zagotovo poznaš in izhaja iz Madžarske, je golaž. in druge dejavnosti. Glavno mesto je 21 PriloGa 2 Hrvaška Hrvaška je južna soseda slovenije. Poznana je predvsem po Hrvaške prihaja kravata, iz Dalmacije pa izvira pasma psov svoji dolgi obali in več kot 1000 otokih, ki so, predvsem po- – Dalmatinci. Hrana, ki jo lahko okusiš na Hrvaškem, so ribe, leti, polni turistov. Glavno mesto Hrvaške je zagreb, katerega školjke in ostale morske dobrote, ponudijo pa lahko tudi simbol je licitar – lectovo pecivo v obliki srca. Hrvaška ima obilo sveže zelenjave. več kot 4 milijone prebivalcev, njihova valuta pa je kuna. iz ✁ 22 družba Klik na povezavo 24 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Aja Komel in Marko Novak Družba 4. UČNI SKLOP LjUDjE V PROSTORU IN LjUDjE V ČASU UČNA ENOTA SLOVENIjA IN EU OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE Pozna gospodarske dejavnosti v domači pokrajini in njihovo vlogo. Pozna gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice. ve, da je za opravljanje določenih poklicev potrebno pridobiti določeno izborazbo. Pozna prednosti in slabosti članstva slovenije v eu. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka, individualna UČNE METODE pogovor razlaganje prikazovanje viharjenje možganov delo s fotografijami, zemljevidi NOVI POjMI GosPoDarska Dejavnost, enotna kMetijska Politika MEDPREDMETNA POVEZAVA slovenski jezik, likovna uMetnost UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT slikovno gradivo (fotografije) učbeniki, knjige in zgibanke o eu zemljevid eu list z vprašanji za skupinsko delo Maynard, Christopher (2000): Poklici (Jobs People Do). ljubljana: slovenska knjiga VIRI IN LITERATURA Maynard, Christopher (2000): Poklici. ljubljana: slovenska knjiga. slika 1 (v prilogi) slika 2 (v prilogi) slika 3 (v prilogi) slika 4 (v prilogi) 25 Potek uČne ure Uvodni del (7 min) Učitelj Učenec Učence vprašamo: Učenci odgovarjajo na vprašanja. ‘’kateri poklic bi radi opravljali, ko odrastete?’’ ko odgovorijo, kaj bi radi bili, ko ‘’kakšne poklice, ki jih niste omenili, še poznate?’’ odrastejo, svoj odgovor dodatno utemeljijo. učencem pokažemo 4 fotografije, na katerih so prikazane dejavnosti in poklici, ki nato se skušajo spomniti čim več so značilni za ljudi v različnih državah eu (vrhunski kuharji – Francija; delavci na raz ličnih poklicev, ki jih niso omenili polju tulipanov – nizozemska; ovčjereja – irska; križarka/turizem – mediteranske in ki jih opravljajo opravljajo sorodni-države). ki, znanci, prijatelji. Vprašamo jih: Učenci odgovarjajo na vprašanja. ‘’za katere evropske države je poklic vrhunskega kuharja/delavca na polju tulipanov/ovčjerejca najbolj značilen?’’ ‘’katere poklice opravljajo ljudje na križarki? ali menite, da vsi zaposleni ljudje na križarki prihajajo iz ene države?’’ ‘’katere dejavnosti so značilne za slovenijo?’’ (Farmacevtska, lesna industrija, turizem …) ‘’ali je slovenija zaradi katere izmed dejavnosti zelo prepoznavna v svetu?’’ Jedrni del (30 min) Učitelj Učenec učence razdelimo v štiri skupine. vsaka skupina prejme eno izmed fotografij. te učenci se razdelijo v skupine. vsaka naključno razdelimo. učencem razdelimo tudi različna knjižna gradiva in učbenike skupina demokratično izbere vodjo za pomoč. skupine, zapisnikarja in poročevalca. Če se ne morejo odločiti, pri določanju vlog posreduje učitelj. naloga učencev bo, da bodo razmislili o vprašanjih, ki jih bodo prejeli zapisane na učenci poslušajo navodila. listu. odgovore in njihova mnenja si bodo morali zapisati, da bodo o tem poročali celotnemu razredu. Vprašanja: 1. kje se boste za poklic, ki je prikazan na sliki, izobraževali? 2. kje bi za opravljanje tega poklica iskali oz. dobili službo? 3. kako bi gospodarsko dejavnost oz. določen poklic naredili prepoznaven in priljubljen ali ga sploh uvedli v sloveniji? * skupino, ki prejme sliko križarke, opozorimo, naj si izbere le enega izmed poklicev (npr. kapitan). učencem naročimo, naj na zemljevidu eu poiščejo države, za katere menijo, da so obravnavani poklici značilni – imena držav so na zemljevidu napisana. učencem naročimo, naj začnejo s skupinskim delom. učenci se v skupini pogovarjajo in skupaj odgovarjajo na vprašanja. zapisnikar odgovore zapiše, vodja skrbi, da delo poteka nemoteno. označijo evropske države, v katerih menijo, da ljudje opravljajo določen poklic. Po 15 minutah sledi poročanje skupin. učencem povemo, da bo poročanje izgle-učenci poročajo svoje ugotovitve. dalo tako, da bo najprej vsaka skupina poročala svoje ideje oz. ugotovitve. nato ostali poslušajo in komentirajo. bodo sledili komentarji ostalih učencev in učiteljice. ko bo poročanje ene skupine zaključeno, bo začela naslednja skupina. 26 Potek uČne ure Zaključni del (8 minut) Učitelj Učenec učencem predstavimo možnosti mednarodnih izmenjav v eu (erasmus +) in učenci poslušajo. različnih vseživljenjskih izobraževalnih programov, ki se jih lahko prebivalci eu udeležujejo v drugih evropskih državah. Predstavimo jim tudi možnosti zaposlitve, ki jih ponuja eu. Vprašamo jih: učenci odgovarjajo na vprašanja in ‘’ali poznate koga, ki študira ali dela v tujini?’’ delijo svoja mnenja. ‘’ali menite, da je slovenija s članstvom v eu kaj pridobila?’’ ‘’ali eu z denarjem pomaga npr. kmetom, industriji?’’ (skupna kmetijska politika, trajnostni razvoj …) ‘’ali menite, da je zaposlitev npr. v nemčiji dandanes lažje dostopna za prebivalca Grčije?’’ ‘’kakšne prednosti in slabosti vidite v zaposlovanju/študiju v drugih državah članicah eu?’’ Inovativno preverjanje znanja učenec nariše izbran poklic (medpredmetno povezovanje likovna umetnost) in hkrati simbolno upodobi čezmejno dimenzijo poklica v kontekstu eu (potovanje, izobraževanje, uporaba jezika, izvor izdelka, storitve, simbol eu ipd.) Preverjanje: učenec opravi intervju z nekom bližnjim (družina, znanci, prijatelji), ki se je za svoj poklic izobraževal in ga opravljal pred čim več leti (npr. z babico, dedkom). na podlagi podatkov iz intervjuja naj učenec izpostavi podobnosti in razlike v Času ter Prostoru med takratnim in današnjim izobraževanjem za poklic, načinom pridobivanja kvalifikacij, vseživljenjskim izobraževanjem ter prostorom (npr. lokalna skupnost vs. notranji trg eu). 27 priloga 2 slika ✁ 1 slika 28 priloga 4 slika ✁ 3 slika 29 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Maša Blaško Družba 4. UČNI SKLOP EU UČNA ENOTA PRAVICE IN DOLžNOSTI DRžAV ČLANIC EU OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE spoznajo pravice slovencev kot državljanov eu. spoznajo, da so pravice slovencev kot državljanov eu povezane z dolžnostmi, ki jih moramo kot člani eu nuditi drugim državljanom znotraj eu. razvijajo medsebojno komunikacijo in sodelovanje v skupini. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka UČNE METODE pogovor delo z besedilom pisanje metoda snežne kepe NOVI POjMI PraviCe, Državljani eu, Dolžnosti, telekoMunikaCije, zDravstvo, Prosto Gibanje, soDstvo MEDPREDMETNA POVEZAVA Spoznavanje okolja UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT učni list. učni list na a3 formatu plakat o temeljnih pravicah PPt predstavitev kuverte s pravicami in imenom sklopa pravic VIRI IN LITERATURA evropska komisija. (2014). ali ste vedeli?: 10 pravic eu na kratko. luxembourg: urad za publikacije evropske unije, 24 str. učni načrt Družba označevanje živil 30 Potek uČne ure Uvodni del (5 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki učencem na PPt predstavitvi projiciramo odrezka 2 živil. naročimo jim, naj poiščejo učenci posamično PPt podobnosti, najprej vsak zase. hodijo k tabli in predstavitev z obkrožijo podobnosti odrezki živil. (vsak le eno) na vseh slikah. učence vprašamo, zakaj so po njihovem mnenju ti podatki zapisani na vseh odrezkih. učenci sodelujejo v Povemo jim, da je to njihova pravica, in sicer da velja za za vse državljane znotraj eu. na razgovoru. PPt vseh živilih mora biti navedeno, poimenujemo obkrožene dele. Dodatno na PPt predučenci poimenujejo predstavitev stavitvi projiciramo seznam. obkrožena območja s seznamom učenci spoznajo pravico, da imajo kot potrošniki pravico do navedenih točnih informacij na tabli (ime, seznam podatkov. o izdelku. sestavin, neto količina, datum uporabe itd.) vprašamo jih, ali lahko napovedo temo današnje ure. učenci napovedo temo, in sicer pravice državljanov eu. Jedrni del (30 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki učencem damo navodilo za delo v skupini, nato jim razdelimo učne liste z zgod-učenci poslušajo PPt pred- bicami. Potek dela: navodila za nadaljnje stavitev z najprej vsak sam prebere zgodbice na učnem listu in v njih prepozna pravice. delo po skupinah. odrezki živil. nato se o zgodbici in pravicah pogovori v paru. Čez nekaj časa (približno 5 min) učencem naročimo: Pogovorite se še v skupi-učni list, velik ni, kot skupina pravico poimenujte in jo zapišite na velik a3 format k ustrezni učni list na zgodbi. ko to storite, dvignete roko, da vam prinesem kuverte z listki, na katerih a3 formatu, n so zapisane pravice. Pravice razvrstite k ustrezni zgodbi in dodelite ime sklopu kuverta z pravic. ko končate z delom, dvignete roko, da preverimo rešitve, šele nato pravice odrezki pravic prepišete na svoj učni list. in imena 15 mi sklopov posa- učenci prepoznajo pravice slovencev kot državljanov eu na zdravstvenem, ko- učenci delajo v meznih pravic, munikacijskem, sodnem in izobraževalnem področju ter jih poimenujejo. skupinah in rešujejo ki se nanašajo delovni list. na zgodbo. Medtem ko učenci delajo v skupinah, preverjamo njihovo delo. ob možnih nejas-nostih odgovarjamo na njihova vprašanja. PPt učenci razvijajo medsebojno komunikacijo in sodelovanje v skupini. učenci sodelujejo v predstavitev razgovoru. Pozornost učencev usmerimo na PPt projekcijo in sicer, na prej prikazan odrezek. spomnimo jih na pravico, ki jo imamo kot državljani eu. vprašamo: kdo pa nam zagotovi to pravico, kdo skrbi za embalažo, kaj pa em- balaže slovenskih izdelkov, ali moramo tudi mi zapisati vse podatke na embalažo? spoznamo, da če želimo tudi mi omogočiti drugim državljanom isto pravico, n moramo opraviti isto delo. torej je pravica drugih naša dolžnost. 5 mi učenci spoznajo, da so pravice slovencev kot državljanov eu povezane z učenci v skupinah učni list iz dolžnostmi, ki jih moramo kot člani eu nuditi drugim državljanom znotraj eu. ugotavljajo dolžnosti in prejšnje zapišejo, kdo te dolžno- dejavnosti. sledi ponovno delo v skupinah. vsaki skupini učencev določimo eno zgodbico sti izvaja. na učnem listu. naloga vsake skupine je, da iz pravice določi dolžnost in kdo to dolžnost izvaja oz. jo mora izpolnjevati. učenci iz pravic sklepajo na dolžnosti in ugotavljajo, kdo je odgovoren za izvajanje teh dolžnosti. n sledi kratko poročanje skupin. učenci drugim skupinam predstavijo ugotovitve za preučevan primer. 5 mi učenci iz pravic sklepajo na dolžnosti in ugotavljajo, kdo je odgovoren za izvajanje teh dolžnosti. 31 Potek uČne ure Zaključni del (8 minut) Učitelj Učenec s skupinami se pogovorimo o ključnih spoznanjih v tej uri. (kaj ste se novega učenci komentirajo učno uro, njeno naučili? zakaj je po vašem mnenju pomembno, da imamo pravice? kako se pravice vsebino in delo po skupinah. povezujejo z dolžnostmi?) komentiramo tudi njihovo delo v skupinah, in sicer na podlagi kriterijev, zapisanih v tematski nalogi. kriteriji za procesni cilj: učenec v skupini podaja svoje predloge in jih argumentira, učenec kritično ovrednoti predloge drugih, učenec nudi pomoč drugim članom, če jo le ti potrebujejo, učenec sprejme kritiko na svoj predlog, učenec opravlja nalogo, ki mu je v skupini zadana, učenec sodeluje v razgovoru, učenec se ne poslužuje drugih pripomočkov, ki niso namenjeni delu. učenci razvijajo medsebojno komunikacijo in sodelovanje v skupini. 32 PriloGa 1 PRAVIcE DRžAVlJANOV EU Prirejeno po: evropska komisija. (2014). ali ste vedeli?: PraviCa za eriko 10 pravic eu na kratko. luxembourg: urad za publik- eriko so na počitnicah v drugi državi članici eu fizično acije evropske unije, 24 str. napadli in oropali. na policijski postaji je prejela informacije o svojih pravicah v maternem jeziku, poklicali pa so tudi tolmača, da je lahko dala izjavo v maternem jeziku. napotili so jo tudi na specializirano organizacijo za podporo žrtvam. Matejev raČun za storitve Gostovanja Po vrnitvi domov so jo organi iz države članice, v kateri je Matej nekaj dni preživlja v londonu. veliko uporablja svoj bila napadena, obveščali o vseh fazah kazenskega postopka. pametni telefon in tablični računalnik: vsak dan si ogleduje Pričala je na sodišču in storilec je bil obsojen. spletni zemljevid, zvečer brska po internetu, objavlja počit- niške posnetke na svojem blogu. zaradi sedanjih predpisov eu o gostovanju bo to Mateja stalo največ 20 eur, kar je skoraj 500 eur manj, kot bi moral plačati, preden je sloveni- ja postala tako kot velika britanija članica eu. janova selitev jan se je odločil, da bo zapustil delovno mesto arhitekta na Češkem in se pridružil ženi, ki študira v italiji. Prek mreže eu- res se je pozanimal, kakšne so njegove zaposlitvene možnosti v italiji; njegove poklicne kvalifikacije arhitekta na Češkem so neposredno priznane v italiji, tako da se bo lahko prijavljal na delovna mesta pod enakimi pogoji kot italijani. Prejel je tudi informacije o možnostih učenja italijanščine. sabinin Gleženj sabina iz nemčije si ja na obisku v litvi zlomila gleženj. Dogodek, neprijeten že sam po sebi, še toliko bolj pa, če se zgodi daleč od doma. vendar ji vsaj glede zdravljenja ni potrebno skrbeti. samo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in osebnim dokumentom je upravičena do ce- lotne oskrbe, ki jo potrebuje. evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ji omogoča, da ji nemška zdravstvena zavaroval- nica povrne stroške v skladu z litovskimi cenami storitev. 33 PriloGa 2 PODAtKI V KUVERtAh ✁ kazniva Dejanja in soDstvo Prosto Gibanje kot državljan eu imate pravico: kot državljan eu imate pravico: • do posebnih zaščitnih ukrepov, če ste žrtev • do usposabljanja in študija v kateri koli državi kaznivega dejanja kjer koli v eu; članici eu pod enakimi pogoji kot državljani te • do poštenega sojenja kjer koli v eu, če ste os države; umljeni ali obdolženi storitve kaznivega dejanja. • delati kjer koli v eu in izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja trg dela po celotni eu. ✁ zDravstvo telekoMunikaCije kot državljan eu imate pravico: kot državljan eu imate pravico: • do zdravstvene oskrbe v kateri koli državi eu, • do zagotovljene primerne kakovosti telekomunik- če nepričakovano zbolite ali se ponesrečite acijskih storitev po dostopnih cenah, ne glede na med obiskom v drugi državi eu; to, kje v eu živite; • do načrtovanega zdravljenja v drugi državi eu, • do uporabe svojega telefona po celotni eu po stroški zanj pa vam bodo v celoti ali delno, poštenih cenah gostovanja. odvisno od okoliščin, povrnjeni doma. 34 PriloGa 3 elektronske prosojnice (PP) za učitelja 35 PriloGa 3 36 PriloGa 3 37 PriloGa 3 38 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Maruša Sivec Družba 5. UČNI SKLOP EU UČNA ENOTA POMEN IN POVEZANOST DRžAV V EU OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE Poznajo glavne razloge za nastanek eu. vedo, da države eu sodelujejo med seboj na različnih področjih. znajo našteti in razložiti nekaj področij sodelovanja med državami eu. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka UČNE METODE pogovor razlaganje dela z besedilom vrednotenje NOVI POjMI eu, povezovanje, kmetijstvo, skrb za okolje, meje v eu, pomoč državam MEDPREDMETNA POVEZAVA Spoznavanje okolja UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT brošura odkrivajmo evropo brošura ali poznaš lizbonsko pogodbo listi z vprašanji za skupine besedila za pomoč pri odgovarjanju na vprašanja učni list s povzetki VIRI IN LITERATURA vrbanić, M. (2010). ali poznaš lizbonsko pogodbo? Maribor: europe Direct (brošura) učni načrt: družba (2011), brošura odkrivajmo evropo. brošura skupna kmetijska politika na dlani. e-vir 39 Potek uČne ure Uvodni del (10 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki učencem na elektronski tabli pokažemo strip, ki govori o dveh sosedih, ki si med seboj Dva učenca glasno pomagata (priloga 1). Določimo dva učenca, ki ga na glas prebereta. bereta strip, ostali učence vprašamo, o čem govori strip. ga spremljajo na Ali je pomembno, da si sosedje med seboj pomagajo? elektronski tabli. Zakaj je to pomembno? Kaj pa v razredu? Ali si med seboj kdaj pomagate? učenci sodelujejo Zakaj se vam zdi dobro, da si v razredu sošolci med seboj pomagate? v pogovoru. Zakaj pa mislite, da smo si prebrali ta strip, če se danes pogovarjamo o EU? skupaj ugotovimo, da si države članice eu med seboj pomagajo. elektronska Zakaj pa je EU sploh nastala? učenci sodelujejo prosojnica ob tem na prosojnici pokažemo sliko vojakov 2. svetovne vojne (priloga 2). Pogovorimo v pogovoru. se o dogajanju v evropi v prejšnjem stoletju. Povemo, da je prišlo do dveh velikih vojn. Še enkrat ponovimo vprašanje: »zakaj je nastala eu?« Države, ki so se povezale, so želele preprečiti, da bi prišlo do novih vojn na področju evrope. ugotovile so tudi, da se bodo lažje in hitreje razvijale, če bodo gospodarsko sodelovale. Jedrni del (30 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki učencem povemo, da bodo v nadaljevanju delali v štirih skupinah. vsaka skupina dobi listek z besedilom in odgovori na zastavljena vprašanja (priloga 3). učenci preberejo listki z nalogami vsaka skupina dobi drugačne naloge. zgodbe in odgovo- rijo na vprašanja 1. Opomba: naloge 1. skupine so nekoliko bolj obsežne, zato jo svetujem za hitrejše učence. o vseh vprašanjih se najprej pogovorijo ustno. Povedo svoja mnenja in poskusijo najti rešitve za zastavljena vprašanja. Preberejo besedila besedila za pomoč nato preberejo besedila, ki so v prilogi označena s številko 3. s pomočjo teh in odgovorijo na pri odgovarjanju besedil tudi pisno odgovorijo na vprašanja številka 2. vprašanja 2. na vprašanja Zaključni del (5 minut) Učni Učitelj Učenec pripomočki ko odgovorijo na vsa zastavljena vprašanja, dobijo še eno nalogo. Pokažemo jim list, na katerem sta sliki dveh klobukov (priloga 4). Črn klobuk, ki je klobuk pazljivosti, in rumen klobuk optimizma. učencem povemo, da ko si nekdo nadene rumen klobuk in razmišlja o neki stvari, išče njene pozitivne stvari in prednosti. ko pa si nadene črn klobuk, razmišlja o negativnih učinkih. razmišljali bodo o sodelovanju v eu, ki so ga spoznavali v njihovi skupini. Poskuša-učenci razmišljajo listi s klobuki li bodo ugotoviti, kako to vpliva na njih in kako na slovenijo. o pozitivnih vplivih najprej si zamislijo, da si na glavo nadenejo rumen klobuk. v skupini se pogovar-sodelovanja držav jajo in iščejo čim več pozitivnih stvari, ki jih sodelovanje z eu prinaša sloveniji in eu. njim osebno. razmišljajo še o nato pa si zamislijo, da imajo na glavi še črn klobuk in iščejo negativne vplive, ki negativnih vplivih. jih morda prinaša sodelovanje z ostalimi članicami eu. 40 PriloGa 1 41 PriloGa 2 42 PriloGa 3 1. SKUPINA 1 jaka in lara sta soseda in dobra prijatelja. vsak živi v svoji hiši z velikim vrtom. okoli vrta imata visoko ograjo, saj se bojita, 2 tudi države evropske unije so svojim državljanom želele omogočiti, da, da brez težav obiskujejo druge države eu. da bi jima kdo z vrta kaj ukradel. z dvorišča vodijo na ulico vra- kako so to uredile? ta, ki se jih lahko odpre samo z notranje strani. jaka in lara se z večjim odpiranjem mej so omogočile tudi boljše gospodar- med seboj veliko obiskujeta. ni pa jima všeč, da morata vedno, sko sodelovanje. kako? ko pride drugi na obisk, oditi do vrat in mu jih odpreti. kako bi lahko rešila ta problem? 3 svoboDa! Prebivalci eu lahko živijo, delajo ali študirajo v kateri koli državi eu, ta pa si prizadeva storiti vse, kar je v njeni moči, da poenostavi selitev iz ene države v drugo. Pri prečkanju meja med večino držav eu več ne potrebujete potnega lista. eu spodbuja študente in mlade ljudi, naj nekaj časa študirajo ali se usposabljajo v drugi evropski državi. Gospodarska unija pomeni, da ima opravka z gospodarstvom – z drugimi besedami z denarjem, poslovanjem, službami in jAKA LARA trgovino. ena glavnih idej je bila, da bi imele države eGs skupni trg in tako lažje trgovale med seboj. Doslej so se morali tovornjaki, vlaki in ladje, ki so prevažali blago iz ene države v drugo, vedno ustaviti na meji in treba je bilo preveriti dokumente ter plačati določen znesek denarja, ki se je imenoval carina. to je zadrževa- lo prevoz, blago iz tujine pa je bilo dražje. smisel skupnega trga je bila odprava vseh teh mejnih kontrol, zastojev in carin ter omogočiti državam, da trgujejo med seboj, kot da bi bile del ene same države. eGs – eu se ni tako imenovala že od začetka. nekaj časa se je eu imenovala eGs, kar pomeni evropska gospodarska skupnost. EVRO v preteklosti je imela vsaka država v evropi lastno vrsto denarja (valuto). sedaj obstaja skupna valuta, evro, ki ga lahko imajo vse evropske države, če to želijo. obstoj enotne valute lajša poslovanje, potovanje in nakupovanje po vsej eu, saj ni treba menjati denarja iz ene valute v drugo. Poleg tega je zaradi enotne valute gospodarstvo v kriznih časih stabilnejše. Če primerjate kovance evra, vidite na eni strani upodobljen znak, ki predstavlja državo, v kateri je bil kovanec izdelan. Druga stran je enaka za vse države. 43 PriloGa 3 2. SKUPINA 1 vesna, anej in klara vodijo vsak svojo kmetijo in se preživljajo s kmetovanjem. svoje pridelke prodajajo na tržnici. ljudje radi kupujejo pri njih, saj vedo, da so njihovi pridelki zdravi in dobri. letos so vesna, anej in klara posadili zelo veliko korenja. vse njihovo korenje je zelo lepo in okusno. vendar niti vesni, ne aneju in ne klari ni uspelo prodati toliko korenja, kot so si želeli. kaj jim svetuješ, naj naredijo, da bodo v prihodnje lahko prodali več svojih pridelkov? 2 kako eu pomaga svojim kmetom? 3 Hrana in kMetovanje ena od posledic 2. svetovne vojne za evropo je bila, da sta bila po koncu spopadov proizvodnja hrane in njen uvoz z dru- gih celin močno otežena. Še v začetku petdesetih let dvajsetega stoletja je v evropi primanjkovalo hrane. zato se je eGs odloči- la za ukrep, v okviru katerega je plačevala svojim kmetom, da so pridelovali več hrane, in s tem zagotovila, da so lahko kmetje z obdelovanjem zemlje zaslužili dovolj za dostojno življenje. ta ukrep se je imenoval skupna kmetijska politika (ali skP). Deloval je dobro, celo tako dobro, da so navsezadnje kmet- je pridelovali preveč hrane in ukrep je bilo treba spremeniti. Dandanes kmetje prejemajo denar iz skP tudi za to, da skrbijo za podeželje. eGs – eu se ni tako imenovala že od začetka. nekaj časa se je evropska unija imenovala eGs, kar pomeni evropska gospo- darska skupnost. eu skrbi, da kmetje v evropi ne pridelujejo prevelikih količin ene vrste izdelka. kmete usmerja, da pridelujejo tisto, kar ljudje potrebujejo in kupujejo. eu se namreč trudi, da bi se njene države s hrano čimbolj oskrbovale same in da bi morali čim manj hrane uvoziti iz drugih držav. kmete tudi usmerja v ekološko kmetijstvo, saj tako pridelajo bolj kakovostno in zdra- vo hrano, obenem pa tudi skrbijo za okolje. 44 PriloGa 3 3. SKUPINA 1 Peter in robi sta prijatelja, ki živita v istem kraju. zaradi več- dnevnih močnih padavin nekatere hiše v njunem domačem kraju zalije voda. Med njimi je tudi Petrova hiša. robi ima srečo, da živi na nekoliko višjem predelu, zato je njegov dom varen pred poplavo. želi pa pomagati svojemu prijatelju Petru. Predlagajte mu, kako mu lahko pomaga. 2 ali si tudi države eu med seboj pomagajo? kako si med seboj pomagajo? 3 PoMoČ reGijaM življenje ni enostavno za vse povsod v evropi. v nekaterih krajih ni na voljo dovolj delovnih mest, saj so rudniki ali tovarne prenehali delovati. na nekaterih območjih je kmetovanje oteženo zaradi podnebja ali pa je otežena trgovina zaradi pomanjkanja cest in železnic. eu te probleme rešuje tako, da zbira denar od vseh držav čla- nic in ga uporablja za pomoč regijam, ki so v težavah. Pomaga na primer pri plačevanju izgradnje novih cest in železniških pov- ezav, gospodarstvu pa pomaga zagotavljati nova delovna mesta. 45 PriloGa 3 4. SKUPINA 1 nuša in tadej sta soseda. Mimo njunih hiš teče lep potoček. Potok priteče izza nušine hiše in teče čez njeno dvorišče, nato pa pot nadaljuje mimo tadejeve hiše. tadej zelo lepo skrbi za okolico svoje hiše. ima urejeno dvorišče in večkrat sedi ob potoku in ga opazuje. zelo pa ga moti, ker po potoku večkrat priplavajo odpadki, potok pa je kdaj tudi čudne barve in čud- nega vonja. tadej sumi, da je za umazanijo v potoku odgovorna nuša. kaj lahko tadej stori? 2 nušino onesnaževanje torej vpliva tudi na čistočo tadejeve- ga vrta. Podobno je pri državah. Če v neki državi prekomer- no onesnažujejo okolje, to vpliva tudi na druge države. kako to težavo rešuje eu? 3 PoDnebne sPreMeMbe in okolje okolje pripada vsem, zato morajo države sodelovati, da ga ohranijo. eu ima predpise o prenehanju onesnaževanja in o varstvu (na primer) divjih ptic. ti predpisis veljajo v vseh drža- vah eu in njihove vlade morajo zagotoviti, da se tudi upošte- vajo. Podnebne spremembe, znane tudi kot globalno segrevanje, so še ena težava, ki je države ne morejo reševati same. Države članice eu so se zato dogovorile, da bodo sodelovale pri zmanjšanju proizvedenih emisij, ki onesnažujejo ozračje in povzročajo globalno segrevanje. eu poskuša prav tako vplivati na druge težave, da bi jo posnemale. 46 PriloGa 4 klobuk optimizma klobuk pazljivosti 47 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Družba 5. UČNI SKLOP EU UČNA ENOTA POMEN IN POVEZANOST DRžAV V EU OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE Poznajo glavne razloge za nastanek eu. vedo, da države eu sodelujejo med seboj na različnih področjih. znajo našteti in razložiti nekaj področij sodelovanja med državami eu. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka UČNE METODE pogovor razlaganje delo z besedilom vrednotenje NOVI POjMI eu, povezovanje, kmetijstvo, skrb za okolje, meje v eu, pomoč državam MEDPREDMETNA POVEZAVA UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT listi s predlaganimi zakoni učni list s povzetki alternativni učni list VIRI IN LITERATURA vrbanić, M. (2010). ali poznaš lizbonsko pogodbo? Maribor: europe Direct (brošura) učni načrt: družba (2011), brošura odkrivajmo evropo. brošura skupna kmetijska politika na dlani. 48 Potek uČne ure Uvodni del (15 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki Opomba: Če drugo učno uro izvedemo na drug dan kot prvo učno uro, na začetku učence spomnimo, kaj smo počeli zadnjič. učencem povemo, da bomo imeli danes v našem razredu zasedanje evropskega parlamenta. na zasedanju bodo sodelovali evropski poslanci in strokovnjaki s posameznih področij. Člani vsake skupine bodo strokovnjaki s področja, ki so ga v prejšnji uri spoznavali, ostali sošolci pa bodo evropski poslanci. vsak strokovnjak dobi tablico z nazivom, ki si jo obesi okrog vratu (priloga 1). učenci na današnjem zasedanju boste poslanci glasovali o predlaganih zakonih, ki jih boste dobili razpravljajo o listi z zapisanimi zapisane na listu papirja. naloga strokovnjakov pa je, da podajo svoje mnenje, ali se jim zdi zakonih s svojega zakoni (priloga 2) predlagan zakon dober ali ne. Poslance boste morali prepričati, naj glasujejo za to, da bo področja. zakon sprejet ali pa da bo ovržen. vsak učenec dobi svoj dokument predlaganih zakonov (priloga 2). strokovnjaki z enakih področij se sestanejo in pogovorijo o primernosti zakonov z njihovega področja. Jedrni del (25 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki ko skupine strokovnjakov zaključijo svoje sestanke, umaknemo mize in zložimo učenci pomagajo stole v krog, da se lahko vsi usedemo in se dobro vidimo. pri oblikovanju nato pod mojim vodstvom za vsak predlagan zakon posebej povedo svoje kroga iz stolov. mnenje poslanci, potem o njihovem mnenju povprašamo strokovnjake. ko oni povedo svoje, o zakonu poslanci glasujejo z dviganjem rok. Preštejemo glasove, učenci izražajo svo-povemo, ali je bil zakon sprejet, in si to tudi zabeležimo. ja mnenja, se med seboj poslušajo in se odločajo o na- jboljših možnostih. Zaključni del (5 minut) Učni Učitelj Učenec pripomočki na koncu učencem razdelimo liste s povzetki (priloga 3). opomba: kot alternativo povzetkom za učence lahko uporabimo napisane pred- lagane zakone, kjer obkrožijo, ali je bil zakon sprejet in napišejo kratko razlago, zakaj da oziroma zakaj ne (priloga 4). na koncu lahko tudi naredimo plakat, kamor napišemo vse zakone, ki smo jih listi s povzetki sprejeli. (priloga 3) alternativni učni listi (priloga 4) 49 PriloGa 1 ✁ StROKOVNJAK ZA KMEtIJStVO ✁ StROKOVNJAK ZA MEJE MED DRžAVAMI 50 PriloGa 1 ✁ StROKOVNJAK ZA VAROVANJE OKOlJA ✁ StROKOVNJAK ZA POMOČ MED DRžAVAMI 51 PriloGa 2 PREDlAGANI ZAKONI ✁ kMetijstvo Meje MeD DržavaMi eu 1. vsak kmet, ki bo v eu uporabljal strupena 4. ko bodo želela podjetja prodajati svoje izdelke škropiva na svojih poljih, bo moral v drugi državi in ne v državi, kjer so bili narejeni,, plačati 2.000 € kazni. bodo morala plačati carino. 2. kmetom bomo vsako leto namenili nekaj 5. vsak državljan eu si lahko poišče denarja za lažje kmetovanje. službo v kateri koli državi eu. 3. kmetje svojih pridelkov ne smejo prodajati v drugih državah, ampak jih lahko prodajajo samo v svoji. ✁ skrb za okolje PoMoČ DržavaM v stiski 6. vsako podjetje, ki nima nameščene čistilne 8. Če pride do naravne nesreče (potres, poplave, naprave na svojih tovarnah, jih mora namestiti ali požari itd.) v eni izmed držav eu, ji pa plačati 50.000 € kazni. ostale na pomoč 7.v vseh državah eu bomo prepove pošljejo gasilce, vojake in policiste. dali lov na ogrožene živali. 9. eu bo pomagala slabše razvitim državam, da se bodo lahko hitreje razvijale. 52 PriloGa 3 KAKO DRžAVE EU MED SEBOJ SODElUJEJO? Kako je nastala EU? v preteklosti so se države v evropi med seboj pogosto bo- jevale. Da ne bi več prihajalo do vojn, so se nekatere države Kaj pomeni beseda gospodarstvo??? odločile, da se bodo povezale in med seboj začele sodelovati. to so vse dejavnosti, ki so povezane s trgovino, proizvodnjo, denarjem, poslovan- ugotovile so, da se bodo hitreje in bolje razvijale, če bodo med seboj sodelovale tudi gospodarsko. jem in službami. sčasoma so začele države v eu med seboj sodelovati tudi tudi na drugih področjih.. KMETIJSTVO SKRB ZA OKOLJE • eu si želi, da bi čim več hrane pridelali • eu spodbuja vse države, da skrbijo za sami. tako je ne bi bilo potrebno pripel- svoje okolje. jati od drugod, na primer iz amerike ali azije. • kmetom svetuje, katerih pridelkov naj več posadijo, da jih bodo lahko čim več prodali. POMOČ DRŽAVAM V STISKI • kmete spodbuja, naj čim lepše skrbijo za • eu pomaga državam, ki jih prizadene naravo. kakšna naravna nesreča. • Pomaga tudi tistim območjem, ki so slabše razvita. MEJE MED DRŽAVAMI • ko gremo čez mejo v druge države eu, nam na meji ni potrebno pokazati doku- mentov. • Če želimo svoje izdelke prodajati v drugi državi, nam ni treba plačevati carine. Carina – znesek denarja, ki ga je potreb- no plačati, če prodajamo izdelke v tujini. 53 PriloGa 4 PREDlAGANI ZAKONI kMetijstvo 7. v vseh državah eu, bomo prepovedali lov na ogrožene živali. 1. vsak kmet, ki bo v eu uporabljal strupena škropiva na svojih poljih, bo moral plačati 2.000 € kazni. da ne da ne razlog: razlog: PoMoČ DržavaM v stiski 2. kmetom bomo vsako leto namenili nekaj denarja za lažje 8. Če pride do naravne nesreče (potres, poplave, požari itd.) v kmetovanje. eni izmed držav eu, ji ostale na pomoč pošljejo gasilce, vojake in policiste. da ne da ne razlog: razlog: 3. kmetje svojih pridelkov ne smejo prodajati v drugih državah, ampak jih lahko prodajajo samo v svoji. 9. eu bo pomagala slabše razvitim državam, da se bodo lahko hitreje razvijale. da ne da ne razlog: razlog: Meje MeD DržavaMi eu 4. ko bodo želela podjetja prodajati svoje izdelke v drugi državi eu in ne v državi, kjer so bili narejeni, bodo morala plačati carino. da ne razlog: 5. vsak državljan eu si lahko poišče službo v kateri koli državi eu. da ne razlog: skrb za okolje 6. vsako podjetje, ki nima nameščene čistilne naprave na svojih tovarnah, jih mora namestiti ali pa plačati 50.000 € kazni. da ne razlog: 54 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Anita hrovatin Družba 5. UČNI SKLOP EU UČNA ENOTA ORGANIZIRANOST IN ZNAČILNOSTI EU OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE spoznajo nekaj značilnosti eu. spoznajo organiziranost eu. Ponovijo simbole eu. razvijajo medsebojno komunikacijo in sodelovanje v skupini. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka, individualna, v DvojiCaH UČNE METODE pogovor razlaganje prikazovanje delo z zemljevidom NOVI POjMI eu, simboli eu, institucije eu, članice eu MEDPREDMETNA POVEZAVA slovenski jezik, sPoznavanje okolja UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT kartončki za igrico spomin (PriloGa 1) 14 belih listkov pri uvodni dejavnosti Power Point predstavitev (PriloGa 2) učni list (PriloGa 3) knjižica odkrivajmo evroPo bankovec za 5 evrov zemljevid evrope, ki je obešen v učilnici zastava republike slovenije in zastava eu plakat 4 listi zdrava hrana - pojej naprej (PriloGa 4) poslušanje posnetka o evropskem parlamentu listi s ključnimi besedami mikrofon povzetek učne ure za učence (PriloGa 5) prilagoditve: učenci, ki so hitrejši pri reševanju učnega lista, rešijo nalogo v knjižici odkrivajmo evroPo, pri kateri vstavljajo glavna mesta državam članicam eu. VIRI IN LITERATURA umek, M., janša zorn, o. (2003). Družba in jaz 2: družba za 5. razred osnovne šole. Delovni zvezek. ljubljana: Modrijan. umek, M., janša zorn, o. (2013). Družba in jaz 2: družba za 5. razred osnovne šole. učbenik. ljubljana: Modrijan umek, M. (2006). Družba in jaz 2: družba za 5. razred osnovne šole. Priročnik za učitelje. ljubljana: Modrijan učni načrt: družba kako deluje evropski parlament 55 Potek uČne ure Uvodni del (6 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki učence najprej lepo pozdravimo. nato se jim predstavimo in povemo nekaj pravil, učenci sedijo ki se jih morajo v razredu držati. v skupinah in poslušajo. Cilj: učenci ponovijo simbole in spoznajo nekaj značilnosti eu. učencem najprej učenci zbrano povemo navodila za igro spomin. naročimo jim tudi, da ko zaključijo z igro, naj poslušajo navodila vsak iz para vzame po eno sličico iz vsakega najdenega para. vsak učenec ima 5 in se igrajo igrico različnih kartončkov. nato sledi pogovor v dvojicah in zapis na bele liste, kar vedo spomin. nato v kartončki za igrico o sličicah. Dejavnost omejimo s časom 4 minute. nato jim razdelimo kartončke za dvojicah razmišljajo spomin, 14 belih igro spomin (Priloga 1), ki jo igrajo v parih, in bele liste. v primeru, da v razredu ni in napišejo nekaj listov za uvodno parnega števila učencev, se pridruži k enemu učencu študent. o sličicah. ob dejavnost koncu ure označijo (naredijo kljukico) tiste stvari, ki smo se tekom ure dejansko pogovarjali. Jedrni del (25 min) Učni Učitelj Učenec pripomočki Cilj: učenci ponovijo simbole EU, spoznajo elemente zastav Republike n učenci sodelujejo v zastava republike Slovenije in EU. na tablo pritrdimo zastavo republike slovenije in zastavo eu. pogovoru. slovenije in eu učence vprašamo, če poznajo prikazani zastavi. vprašamo jih tudi, kaj posa- 3 mi mezni element pomeni. elektronska proso- n učence vprašamo, kaj poleg zastave še uporabljajo države, da se predstavijo? sku paj učenci pomislijo še jnica (PP) naštejemo vse simbole. učence vprašam, ali vedo, praznujemo prikažemo, na kateri na druge simbole, ki 1 mi dan praznujejo Dan evrope? s pomočjo animacije jim prikažem odgovor. predstavljajo državo. Povedo vse štiri Cilj: učenci spoznajo članice EU in evro območje. učencem pokažemo bank- ovec za 5 evrov. naročimo jim, naj izberejo med kartončki tistega, ki bi prikazuje simbole eu. n simbol za skupno valuto eu. učencem pokažemo elektronsko prosojnico s Če poznajo odgov-simbolom €. Preko elektronske prosojnice poskusijo ugotoviti zanimivost glede or, ga povedo. 4 mi bankovcev in kovancev. vprašamo jih, če poznajo katero državo, ki je članica eu in ima svojo denarno enoto. Če kateri učenec pove državo, ki nima evra za svojo učenci med petimi kartonček za igrico valuto, mu naročimo, naj pride pred tablo na zemljevid pokazat to državo. v prim-kartončki izberejo spomin, bankovec eru, da nihče ne pozna države, jim mi pokažemo Hrvaško, saj je vsem učencem simbol €. za 5 evrov poznana država. učenci poslušajo zemljevid evrope, vsakemu učencu damo knjižico odkrivajmo evroPo. spomnimo jih, da bodo in odgovorijo na ki je v učilnici morali v skupinah oblikovati reklamo o evropski uniji in da si lahko pomagajo s vprašanje o drža-to knjižico. učencem naročimo, naj jo odprejo na strani 37, kjer imajo zemljevid. vah, ki nimajo evra knjižica odkrivajmo skupaj si ogledamo legendo. učenci s pomočjo zemljevida individualno odgovori-za svojo denarno evroPo, elektron- jo na nekaj vprašanj, ki se navezujejo na članice eu, evro območje, sosede eu. enoto. ske prosojnice (PP) Cilj: učenci spoznajo organiziranost EU. Primer 1: evropsko komisijo sestavlja 28 komisarjev in komisark. vsak prihaja iz učenci preko elektronske proso- ene države članice. na zadnjem srečanju se je 27 držav odločilo, da člani italijan-primerov spoznajo jnice (PP) ske države ne smejo biti več v evropski komisiji. ali je to v demokraciji dopustno institucije eu. ali ne? učenci povedo 4 listi Pojej naprej, Primer 2: svoje mnenje, ali mikrofon učencem predvajamo posnetek, kako deluje evropski parlament. je to v demokraciji n učencem povemo, da je evropski parlament predlagal, da učenci sami oblikujejo dopustno ali ne. elektronska proso- zdrav obrok. učence razdelimo v štiri skupine. vsaka skupina predstavlja eno jnica (PP) 1 mi izmed političnih skupin v evropskem parlamentu. vsaka skupina oblikuje svoj učenci sodelujejo zdrav obrok. nato se prijavijo učenci iz vsake skupine in z razpravo oblikujejo pri dejavnosti. najboljši obrok. tisti učenec, ki razpravlja, ima v rokah mikrofon, ostali sošolci pa ga poslušajo. na koncu sledi glasovanje. Mogoče kdo ve še za katero drugo institucijo eu? Povemo jim, da obstaja tudi svet eu. sestavljajo ga po en minister iz vsake države članice. tudi ta institucija sprejema zakone in še druge odločitve eu. 56 Potek uČne ure Zaključni del (10 minut) Učni Učitelj Učenec pripomočki učencem naročimo, naj na belem listu iz uvodne dejavnosti obkljukajo, kar smo se bel list izpolnijo bel list iz uvodne danes naučili. svoj list nato prilepijo na plakat. in ga prilepijo na dejavnosti, plakat, Delo v skupinah: vsak študent gre k s svoji skupini. skupaj rešijo učni list. Prilepijo plakat. učni list kartončke od igrice spomin. Študentje postavijo vprašanja: kaj ste se novega naučili? vsak učenec pove njemu učenci rešujejo najpomembnejši oziroma najzanimivejši podatek. koliko članic šteje eu? naštej učni list. institucije eu? odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Inovativno preverjanje znanja Povzetkom učne ure za učence učenci doma izvedejo pogovor s starši. na spletu poiščejo (sami ali ob pomoči staršev) informacije: 1. kdo je evropska komisarka/evropski komisar, ki prihaja iz slovenije. 2. imenuj vsaj eno poslanko/enega poslanca evropskega parlamenta, ki prihaja iz slovenije. 3. kdo je ministrica/minister za okolje, ki zastopa slovenijo v svetu eu, kadar ta organ odloča o okoljski politiki eu? * nalogo lahko zastavimo tudi primerjalno; da učenci iščejo podatke za pred-stavnike ne le iz slovenije ampak iz različnih držav članic eu. Preverjanje: na učni uri učenci dobijo spodnje enostavno vprašanje, pripravljeno na podlagi Povzetka učne ure, v katerega vpišejo imena svojih predstavnikov, ki so jih poiskali doma. posameznik iz Kaj dela Kje dela Ali v svoji državi Republike Slovenije (naloga)? (kraj)? uporablja evro?* evropska komisarka/ evropski komisar poslanka/poslanec evropskega parlamenta ministrica/minister * To vprašanje dodamo, če smo uporabili nalogo iskanja predstavnikov iz več različnih držav članic EU. 57 PriloGa 1 KARtONČKI ZA IGRO SPOMIN (EU) BOLI EU SIM ✁ 7 G G 00 UR j UR 004 EL BO BO aj 2 nuar 2 US 1. m 1. ja BR EM STRAS LUX ✁ ✁ 28 ✁ ✁ 58 PriloGa 1 V okvirje prilepi kartončke. Pozoren bodi, da se bosta besedilo in slika ujemala. . 18 eu vam no enoto ot denar lja evro kab . na enota evro je skupna drža v članic upor Denar drža oziroma valuto ✁ ancija) bruslju g). va Fr ur in sicer v gu (drža luksembva strasbour gu (drža so v 3 mestih; ur eu belgija),va luksemb sedeži (drža in ✁ ✁ osti.« aznolik o) adosti evrope uženi v r so: zdr da ro eu va (glej slik maj - dan simboli • 9. • zasta • slogan – » • himna – ✁ ✁ 59 PriloGa 2 elektronske prosojnice (PP) za učitelja 60 PriloGa 2 61 PriloGa 2 62 PriloGa 2 63 PriloGa 3 64 PriloGa 5 IZROČEK ZA UČENCE ZNAČIlNOStI EU IN NJENA ORGANIZIRANOSt osemindvajset evropskih držav, med njimi tudi slovenija, je povezanih v skupnost držav z imenom eu. Države so se med seboj povezale, da bi boljše gospodarsko sodelovale in prerasle nasprotja med seboj. siMboli eu eu ima štiri simbole: himno, zastavo, dan Evrope in evro. Himna eu ima naslov Oda radosti. Dan evrope je 9. maj. zastava je modre barve in na njej je 12 rumenih zvezd. eu ima enoten denar, ki se imenuje evro. slovenija ga je uvedla leta 1. januarja 2007. nekatere države, kljub temu da so članice EU, nimajo evra, temveč še vedno uporabljajo svoj denar. orGaniziranost eu ko je slovenija 1. maja 2004 postala članica eu, je slovenšči- na postala eden izmed uradnih jezikov eu. v evropskem parlamentu ima vsak poslanec pravico govoriti v svojem jezi- ku. najpomembnejše institucije eu so evropski parlament, evropska komisija in svet eu. EVROPSKI PARLAMENT na evropskih volitvah vsakih 5 let državljani v državah članicah volijo poslance v evropski parlament, ki sprejemajo evropske zakone. Poslanci delujejo v dveh mestih v strasbourgu (Francija) in v bruslju (belgija), sekretariat evropskega parlamenta pa je v luksemburgu (luksemburg). EVROPSKA KOMISIJA v evropski komisiji ima vsaka članica po enega predstavnika. naloga te institucije je, da pripravlja evropske zakone. sedež komisije je v bruslju. SVET EU to institucijo sestavljajo ministri, in sicer po en minister iz vsake države članice. svet eu sprejema zakone eu in ima dva sedeža: v bruslju in v luksemburgu. 65 66 Glasba Klik na povezavo 67 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Anka Krajnc OŠ Vojnik Glasba 1. UČNI SKLOP xx UČNA ENOTA XX OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE ob poslušanju vokalne in instrumentalne glasbe poglabljajo koncentracijo, zbranost in pozornost ter razvijajo slušno zaznavo in zvočno senzibilnost. navajajo se na pozorno poslušanje. navajajo se na uporabo sodobne tehnologije. vsebina o eu: Prepoznavanje otroških pesmi (uspavank) v različnih evropskih jezikih. učenci: spoznajo štiri različne uspavanke iz štirih držav (Francije, italije, avstrije, Češke) – vključi se lahko slovenijo namesto ene od teh ali kot dodatek: doživljajsko poslušajo posnetek izbrane otroške pesmi in ustno izrazijo svoja doživetja; analitično poslušajo izbrano skladbo in analizirajo razpoloženje, naravo skladbe, naravo izvajalca glasbe ter večglasje; razmišljajo o skupnih značilnostih uspavank/glasbe različnih držav eu in s tem držav eu na splošno ter slovenije v odnosu do drugih držav eu. UČNE OBLIKE Frontalna, SkupinSka UČNE METODE pogovor razlaganje prikazovanje poslušanje glacbe prikazovanje video posnetka pesmi NOVI POjMI solo, duet, zbor, umirjena glasba – hitra glasba (tempo), ženski glas, moški glas, otroški zbor, odrasli zbor, država – eu kot skupina več držav MEDPREDMETNA POVEZAVA Družba: povezava družbenih značilnosti v okviru države (jezik – država) ter med državami (npr. vsi otroci evropske unije poslušajo uspavanke) tuji jeziki: razmišljajo o razumevanju tujega besedila in iščejo poznane besede (italijanšči-na: nina-nana, češčina: dober večer & lahko noč, francoščina: la lune) sPoznavanje okolja: koncept zemljevida, površina in oblika ter geografska lega drža-ve (npr. sosednja država); koncept kontinenta (našteje, če jih pozna – evropa) MateMatika: večja – manjša država (po površini), glasovanje (preštevanje več glasov) UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT Plastificirana sestavljanka – različno obarvane površine izbranih evropskih držav in podlaga – nemi zemljevid ustreznega dela evrope (PriloGa 1). Dostop do interneta, računalnik, projekcija na platno. izrezane podobe pevke, pevca, otroškega zbora in mešanega zbora odraslih pevcev (PriloGa 2). napisi imen izbranih 4 držav. lepilni trak. Predvajalnik glasbe. barvice (iz otroških puščic). delovni list za domačo nalogo (PriloGa 3). 68 priprava VIRI IN LITERATURA Glasbeni posnetki uspavank (Youtube, PRILOGA 4): italija (0.10 – 1.50 min) Francija (2.12 min) avstrija (2.26 min) Češka (2.57 min) učne ure na temo eu, 3. razred, str. 70–75 + priloge: Možno dopolnilno gradivo za utrjevanje: Delovni zvezek lili in bine. 2012. ljubljana: rokus klett. barvam evropo. 2014. Pobarvanka za otroke na temo nacionalnih zastav držav članic evropske unije. izdal svet evropske unije. evropa in ti. 2014. Države članice eu, značilnosti in glavna mesta – delovni listi. izdal svet evropske unije. 69 Potek uČne ure Uvodni del (7 min) učenci sedijo na tleh v krogu. najprej zapojejo in zaplešejo – vsak le z eno barvo v skupini. vsaka skupina ima tako 4 člane; pesem »Head and shoulders, knees and toes« (ideja: tujejezična rjavo (Češka), rdečo (avstrija), zeleno (italija) in modro (Francija) in živahna pesem). učitelj povabi k oceni narave pesmi (vesela, državo. Položijo jih na ustrezno mesto na zemljevid, na katerem poskočna, živahna), tempa (hiter) in melodije (razgibana). učence je slovenija edini obarvan del. ugotavljajo, katere države so to; povabimo k razmisleku, iz katere države pesem izhaja (jezik – učitelj pomaga z namigi glede na povezavo lokalnega okolja/ država) in kako daleč je ta država od slovenije, na katerem kon- regije s temi državami (delo, potovanja, pobratene šole, športne tinentu se nahaja ipd. vsebino navežemo na pojem geografskega ekipe, tipična hrana ipd). učenci ugotovijo, za katere države gre, položaja države in jih povabimo, da vsak učenec iz košare izvleče in zapustijo delo v skupini – posedejo se v klopi. učitelj pokaže en kos sestavljanke – zemljevida. otroci se razporedijo v skupine zemljevid evrope za vizualno predstavo umestitve izbranih držav okoli zemljevida (del evrope) glede na barve kosov sestavljanke na celoten kontinent evropa. Jedrni del (30 min) Doživljajsko in analitiČno PosluŠanje (15 minut): izvede se enako za vsako od 4 pesmi. učitelj predvaja posnetek skladbe države. učence spodbudi, da Po 15 minutah sledi poročanje skupin. učencem povemo, da bo ob poslušanju razvijajo odnos do pesmi. vpraša, kakšne narave poročanje izgledalo tako, da bo najprej vsaka skupina poročala je skladba (uspavanka), kakšen je tempo (mirna, počasna), kdo svoje ideje oz. ugotovitve. nato bodo sledili komentarji ostalih poje (moški glas – solo), poskušajo ubesediti razpoloženje pesmi, učencev in učitelja. ko bo poročanje ene skupine zaključeno, bo analizirajo naravo skladbe, večglasje in svoje počutje. Po tem začela naslednja skupina. pogovoru eden od otrok na tabli, kjer je projekcija enakega zem- ljevida kot prej pri sestavljanju kosov na tleh, prilepijo ime države na njeno površino in izberejo podobo izvajalca (ženska, moški, zbor – odrasli, otroški). učitelj naredi vzporednico s slovensko uspavanko – prevod (Možnost: učitelj zapoje ali v osnovi pripravi tudi slovensko uspavanko – PriloGa 4). Francija: moški glas; solo; la lune italija: ženski glas; solo; nina-nana avstrija: moški glas (solo) in odrasli zbor – možnost učiteljskega dueta v slovenščini Češka: moški glas in otroci; solo + otroški zbor; dober večer in lahko noč; hitrejši tempo kot pri prejšnjih treh, bolj poskočna – nenavadno za tip skladbe Zaključni del (8 min) učitelj pozove učence, da izberejo štiri barvice iz svojih puščic in z dvigom ustrezne barvice (glede na barvo površine izbrane države) glasujejo za ogled video posnetka najljubše uspavanke; preštejejo glasove za vsako od 4 izbir. učitelj opozori, da se na tak način (glasovanje z večino) države v eu dogovarjajo o skupnih zadevah. ogledajo si videoposnetek (projekcija na platno). učitelj povabi k domači nalogi – na pripravljenem delovnem listu učenci pobarvajo obravnavane države na zemljevidu in zastavo evropske unije ter narišejo, kaj počnejo otroci eu. 70 Potek uČne ure Inovativno preverjanje znanja naslednjo učno uro učence vprašamo, 1) če jim je bila učna Preverjanje: (glasbeno znanje) ura všeč (narišejo smejčka in dvigujejo risbo) ter 2) kaj so se Preverjanje znanja ob učni predlogi. učitelj ponudi učen- naučili (ustno poročajo). cem učni list, ob ponovnem poslušanju posnetkov učenci obkrožujejo rešitve: pevec/-ka – solist/-ka, zbor – odrasli, Utrjevanje in povezovanje z drugimi predmeti: otroški, zborovodja. učence povabimo k raziskovanju potovalnega kovčka, v katerega je učitelj prej pripravil spominke, predmete in knjige Povratna informacija učencem: učitelj pregleda in oceni obravnavanih držav. Prepoznavajo, primerjajo med sabo in s učenčevo znanje (za dosego standarda) s simboli smeška: slovenijo. učenci si ogledajo pripravljeno projekcijo izbrane države - ne dosega (možnost ogleda vseh štirih predstavitev PP držav eu). učenci doma starše sprašujejo o skupnih značilnostih - delno dosega držav evropske unije oz. kako so povezani z eu. o odgov- orih ustno poročajo v šoli (npr. enaki pogoji za potovanje - dosega – prehod meja, zaposlitev, izobraževanje, plačevanje z evri, ločevanje odpadkov, solidarnost med državami). 71 PriloGa 1 nemi zemljevid ✁ 72 PriloGa 1 nemi zemljevid (izbor) ✁ 73 PriloGa 1 sestavljen zemljevid 74 PriloGa 2 ✁ ✁ 75 PriloGa 2 ✁ 76 PriloGa 2 77 PriloGa 3 ✁ Pobarvaj. 78 PriloGa 4 Posnetki uspavank 1. Posnetek: italija (0.10−1.50 min) (ženska glasova) − poje lucija Mannucci 2. Posnetek: Francija (2.12 min) (moški glas) Peter in luna (janez bitenc) − glasba jean-baptiste lully (učenje uspavanke v 3. razredu) trka, trka Peter: trka, trka Peter, striček, kje si bil? luna se smeji, rad bi pesmi pisal, Petru pomežikne: pa peresa ni. pravi pesnk si! sveča ne gori mi, Peter moleduje, v peči ognja ni. striček se jezi: kaj počneš, moj striček? pojdi brž, pokora, reši me skrbi! v hišo in zaspi. 3. Posnetek: avstrija (2.26 min) (moški, zbor) Glasba − johannes brahms lahko noč − P. oblak (učenje uspavanke v 3. razredu − priloga notni zapis) 4. Posnetek: Češka (2.57 min) (moški, zbor) karel Černoch iz Prage 79 PriloGa 4 80 PriloGa 4 81 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Milanka Kralj Glasba 3. UČNI SKLOP xx UČNA ENOTA XX OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE Plešejo ljudske plese. navajajo se na pozorno poslušanje in gledanje. navajajo se na uporabo sodobne tehnologije. ob gledanju ljudskih plesov poglabljajo koncentracijo, zbranost in pozornost ter razvijajo slušno zaznavo in vizualno senzibilnost. vsebina o eu: seznaniti učence z različnimi ljudskimi plesi evropskih narodov. učenci: spoznajo štiri različne ljudske plese iz štirih držav članic eu (slovenije, Češke, Grčije, Španije) – vključi se lahko še druge države namesto ene od teh ali kot dodatek; doživljajsko poslušajo in gledajo videoposnetek izbranega ljudskega plesa in ustno izrazijo svoja doživetja; analitično poslušajo in opazujejo izbran ples in analizirajo nošo, število in spol plesalcev, naravo in tempo glasbe, instrumente; pojejo slovenske ljudske pesmi; plešejo ljudske plese; razmišljajo o skupnih značilnostih in razlikah med prikazanimi ljudskimi plesi različnih držav članic eu ter slovenije v odnosu do drugih ljudskih plesov držav članic eu. UČNE OBLIKE Frontalna, skuPinska, v DvojiCaH UČNE METODE pogovor razlaganje prikazovanje poslušanje glacbe prikazovane video posnetka pesmi NOVI POjMI Polka, sirtaki, FlaMenko, noŠa, teMPo Plesa/Glasbe MEDPREDMETNA POVEZAVA Možnost: likovna uMetnost, sPoznavanje okolja, ŠPortna vzGoja – Možnosti za utrjevanje in Preverjanje znanja UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT projekcija na platno, internet prostor za ples v razredu delovni list (PriloGa 1) prostor za ogled ljudskega plesa v izvedbi šolske plesne skupine 82 priprava VIRI IN LITERATURA Glasbeni posnetki uspavank (Youtube): slovenska Polka (1.59’–2.36’) ČeŠka Polka (0.00’–0.42’) GrŠki sirtaki izvedba (0.16’–3.14’) noša (2.10’–2.30’) ŠPanski FlaMenko (0.15’–2.15’) *izberemo lahko druge plese glede na regijo, v kateri živimo in kar učenci bolj poznajo (npr. kolo). učne ure na temo eu, 3. razred, str. 70–75 + priloge Možno dopolnilno gradivo za utrjevanje: barvam evropo. 2014. Pobarvanka za otroke na temo nacionalnih zastav držav članic evropske unije. izdal svet evropske unije. evropa in ti. 2014. Države članice eu, značilnosti in glavna mesta – delovni listi. izdal svet evropske unije. 83 Potek uČne ure Uvodni del (10 min) Prepojemo znane slovenske ljudske pesmi, na katere se izvajajo ljudski plesi. zaplešemo znane slovenske ljudske plese ob lastnem prepe- vanju. Ponovimo, kaj pomeni ljudski ples, pesem in kako sta se ohra- nila; ustno izročilo, oblačila plesalca, plesalke – izgled in namen. Jedrni del (25 min) Ponovimo države članice eu. Pomislimo, ali tudi v teh državah obstajajo ljudski plesi. učence skozi razpravo glede na njihovo poznavanje vodimo do napovedi, da si bomo ogledali nekaj tipičnih ljudskih plesov izbranih držav članic eu. Doživljajsko in analitiČno PosluŠanje (15 minut): izvede se enako za vsako od 4 pesmi. slovenska Polka: izvor, ogled posnetka, noša, zaplešemo ČeŠka Polka: izvor, ogled posnetka, noša, podobnost s slovensko polko, zaplešemo GrŠki sirtaki: izvor, ogled posnetka, noša, podobnost s slovenskim belokranjskim plesom lepa anka, zaplešemo ŠPanski FlaMenko: izvor, ogled posnetka, noša, iskanje podobnosti s slovenskimi ljudskimi plesi, zaplešemo Pri vsaki izvedbi učenci izpolnijo ustrezen del učnega lista in ga dopolnijo ob razgovoru z učiteljem. Zaključni del (8 min) učenci primerjajo plese: ugotavljajo podobnosti in razlike glede na kategorije na delovnem listu. Poskusimo jih tudi navesti na spoznanje, da v posamezni državi članici eu obstaja več ljudskih plesov in da je kakšen lahko bolj podoben tujemu kot pa drugemu iz države (npr. slovenski belokranjski ples lepa anka v primerjavi z gorenjsko polko). ugotavljajo, zakaj je tako. Če imamo možnost, da na šoli deluje plesna skupina, učence povabimo k ogledu izvedbe kakšnega ljudskega plesa (sloven- skega ali tujega). 84 Potek uČne ure Inovativno preverjanje znanja Domača naloga: učenci ob vsak ples na učnem listu doma Preverjanje: (glasbeno znanje): Plesalci se organizirajo za narišejo plesalca/plesalce. izvedbo plesa (posamezniki ali v skupini), ocenjevalci pa si izmenjajo podatke o drugih plesih, ki jih bodo ocenjevali. naslednjo učno uro učence vprašamo, 1) če jim je bila učna Posamezna skupina prikaže svoj ples, pri čemer jo druge sk- ura všeč ter 2) kaj so se naučili (ustno poročajo). učence upine ocenjujejo. za glasbeno podlago poskrbi učitelj (zvok razdelimo v skupine glede na 4 plese (1 skupina ima 1 ples, gornjih posnetkov). PriloGa 2: ocenjevalni list. učitelj smiselno razporedimo velikost skupine glede na število beleži točke skupin; sešteva ocene za izvedbo s strani skupin izvajalcev plesa, ocenjevalca v skupini sta 2). najprej svoji in doda lastne točke (ocenjuje enako z zvezdicami). tabela z skupini dajo ime. v skupini dobijo delovni list (enak kot na ocenami je lahko na tabli (osnutek v PriloGi 3). učni uri), na katerega izpolnijo podatke o svojem plesu (enem od štirih obravnavanih). razdelijo se na plesalce in ocenjevalce. Dogovorijo se, kako bodo izvedli ples (približno pol minute). na naslednjo učno uro prinesejo pripomočke (oblačila, obutev, pokrivala) za izvedbo plesa. ocenjevalci pa morajo dobro poznati vse plese – ocenjujejo vse skupine razen svoje. 85 PriloGa 1 Ples 1 država članica EU ime ljudskega plesa koliko je plesalcev kdo je plesalec ženska moški par skupina noša plesalca/plesalcev oblaČila: barve: obutev: pokrivalo: tempo glasbe/plesa glasbila RISBA (nariši doma) 86 PriloGa 1 Ples 2 država članica EU ime ljudskega plesa koliko je plesalcev kdo je plesalec ženska moški par skupina noša plesalca/plesalcev oblaČila: barve: obutev: pokrivalo: tempo glasbe/plesa glasbila RISBA (nariši doma) 87 PriloGa 1 Ples 3 država članica EU ime ljudskega plesa koliko je plesalcev kdo je plesalec ženska moški par skupina noša plesalca/plesalcev oblaČila: barve: obutev: pokrivalo: tempo glasbe/plesa glasbila RISBA (nariši doma) 88 PriloGa 1 Ples 4 država članica EU ime ljudskega plesa koliko je plesalcev kdo je plesalec ženska moški par skupina noša plesalca/plesalcev oblaČila: barve: obutev: pokrivalo: tempo glasbe/plesa glasbila RISBA (nariši doma) 89 PriloGa 2 ocenjevalni list ime skupine: Država: Ples: *noša: *izvedba plesa: *izbrane barve: *Pobarvaj 1, 2 ali 3 zvezdice (1 ustrezno, 2 dobro, 3 zelo dobro) 90 PriloGa 3 AJ SKUP (celostna ocena) ZVEZDICE UČITELJA VE IZBRANE BAR ALCEV A PLESA IZVEDB ZVEZDICE OCENJEV NOŠA i ocenjevanja o z rezultat venska polka taki tabela SKUPINA Slo Češka polka Sir Flamenk 91 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Emilija Kladnik Sorčan Glasba 9. UČNI SKLOP Rock in pop UČNA ENOTA 60 LET EUROSONGA OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE s poslušanjem prepoznavajo, primerjajo, ugotavljajo, vrednotijo temeljne značilnosti glasbe 20. in 21. stoletja. ob poslušanju poglabljajo glasbena znanja in sposobnosti. uporabljajo glasbene vire, interaktivne medije in sodobno tehnologijo. Študija primera: eurosong vsebina o eu: učenci osvežijo svoje poznavanje največjega in najstarejšega festivala popularne glasbe v evropi. Primerjajo izvedbo zmagovalne pesmi izpred treh desetletij s trenutno aktualno; glasbeni vidik: scenski izgled, izvajalci, glasbene značilnosti, zgradba in dolžina pesmi, instrumentalno ozadje (orkester), kvaliteta vokala; kontekst eurosonga za izvajalce pesmi; vsebina nastopa: celostni vidik, vsebinsko sporočilo besedila pesmi in izvajalca ter nastopa, jezik izvajanja, družbene okoliščine, v katerih je pesem nastala oz. na katere opozarja. zaznavajo spremembe v glasbenem okusu poslušalcev. Poslušani pesmi vsebinsko analizirajo in razmislijo o vrednotah, ki jih sporočata; varstvo človekovih pravic, enakost (rise like a phoenix, 2014) ter vrednote sobivanja, miru (ein bisschen Frieden, 1982). vsebino povezujejo z zgodovinskim in družbeno-političnim kontekstom evropskih narodov in držav: 9. maj; 70 let konca 2. svetovne vojne (zmaga nad fašizmom in nacizmom), vrednote eu (svoboda, mir, enakost, varstvo človekovih pravic) – razmislijo o poslanstvu glasbe v luči teh vrednot. vsebine za poslušanje in analizo: nicole: ein bisschen Frieden (zmagovalna pesem eurosonga 1982) Conchita Wurst: rise like a phoenix (zmagovalna pesem eurosonga 2014) *druga možnost: toto Cotugno: insieme 1992 (zmagovalna pesem eurosonga 1990) (s slovensko zasedbo back vokalov Pepel in kri) UČNE OBLIKE Frontalna, v DvojiCaH UČNE METODE pogovor razlaganje delo z besedilom ogled videoposnetka glasbenega izvajanja NOVI POjMI revijski orkester, eurovision sonG Contest, PolitiČni Motiv za orGa- nizaCijo MeDnaroDniH PevskiH Festivalov Prek naCionalniH rtv Mrež (PolitiČno anGažirana Glasba) MEDPREDMETNA POVEZAVA neMŠČina, anGleŠČina, zGoDovina, GeoGraFija, slovenŠČina UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT kitara, klavir računalnik, projektor list z besedilom pesmi in prevodi ter prostorom za zapiske VIRI IN LITERATURA splet Himna eu oda radosti spletna stran evrovizije: 3 priloge k tej učni uri (spodaj) 92 Potek uČne ure Uvodni del (10 min) Glasbena uGanka: učitelj zaigra melodijo aviza za pomembne obletnice v letu 2014 – 60 let eurosonga, 70 let eurovizijo /Charpentier – te deum/; učenci poskušajo uganiti, konca 2. svetovne vojne (9. maj), na članstvo slovenije v eu. kje to melodijo pogosto slišijo (skupni prenosi evropskih Petje: ponovitev himne eu – učenci pojejo na pamet, učitelj nacionalnih rtv mrež pri evroviziji, športnih prenosih, izobra- spremlja na klavir ževalnih in mladinskih oddajah ipd.). Cilj uČne ure: pogovarjati se o eurosongu, srečati dve razGovor: kaj je evrovizija /mreža evropskih nacionalnih zmagovalni skladbi iz različih obdobij in ob tem razmišljati o rtv-jev/. učenci povedo, katere oddaje poznajo, ki jih prena- vrednotah, za katere si eu kot družbeno-politična skupnost ša evrovizija na naši nacionalni tv mreži. skupna tv mreža je prizadeva . ena od zgodnjih oblik sodelovanja med evropskimi državami, najpopularnejša oddaja je eurosong. učence spomnimo na Jedrni del (30 min) PosluŠanje in oGleD viDea 1: Conchita Wurst – analiza vsebine pesmi: zmagovalka eurosonga 2014; navoDila: učenci pozornost Rise like a phoenix – po spominu ali s pripravljenim besedilom usmerijo na odrski izgled, efekte, izvajalce na odru in njihovo (PriloGa 1); sporočilnost pesmi, vlogo, vsebino skladbe, njeno formo in druge glasbene Ein bisschen Frieden s pomočjo besedila (PriloGa 2): učenci značilnosti. analizirajo tekst, ga poskušajo prevesti iz nemščine ali iz razGovor: učenci komentirajo posnetek skladbe v skladu angleščine. v paru razmišljajo o sporočilu pesmi, svojo razlago z navodili. na kratko zapišejo ali dobesedno prevedejo del besedila na PosluŠanje in oGleD viDea 2: nicole – zmagovalka pripravljene liste z besedilom. eurosonga 1982; navoDila – kot zgoraj. skuPne uGotovitve: identifikacija vrednot v obeh pes- razgovor: mih; mir, svoboda, življenje brez strahu, človekove pravice so primerjava glasbenega vidika obeh izvedb, bistvene za skupno življenje državljanov eu, te vrednote nas širše o eurosongu; eurosong je najstarejši in najobsežnejši povezujejo kot ljudi, ne samo kot državljane držav članic, in festival popularne glasbe v evropi. v letu 2015 praznuje 60 zanje si je vredno prizadevati. let – opozorimo na koncert v london; nekoč je pomenil srečanje najpomembnejših avtorjev in najboljših izvajalcev, danes je predvsem spektakel, pesmi običajno ne pridejo na lestvice popularnosti, prevladala je izključno angleščina, pravila glede nastopajočih (število, do začetka 90-ih orkester), način glasovanja ipd., primerjava vsebine nastopa – sporočila (naslednja točka). Zaključni del (5 min) Petje: učenci zapojejo pesem Malo miru s slovenskim bese- dilom (PriloGa 3); zaradi enostavnosti kar po spominu in s pomočjo besedila. spremljava na kitaro, učenci si prizadevajo za ustrezno izvedbo. DoMaČa naloGa: ogledati si posnetek letošnje sloven- ske udeleženke; na naslednji učni uri komentar njene izvedbe, sporočilnosti in uvrstitve. 93 Potek uČne ure Inovativno preverjanje znanja učence takoj po učni uri vprašamo, kaj so se naučili (ustno ustvarjalna možnost pa je, da vprašanja postavljata dva učenca poročajo, lahko v skupinah zapišejo na list – vsak eno ali dve izmenično drug drugemu. oblikovanje vprašanj ima v tem vsebinski zadevi – ena povezana s glasbo, ena z eu). primeru enako težo kot odgovori, saj jih lahko učenec ustrez- no postavi le, če obvlada vsebino. Utrjevanje: naslednjo učno uro komentiramo nastop, spo- ročilnost in uvrstitev slovenske izvajalke, drugih izvajalcev ter učenec lahko izdela kratko poročilo o nastopu slovenske zmagovalne pesmi. komentar lahko izvedemo tudi po načelu predstavnice na eurosongu, poudarek je na argumentiranju pro et contra; učence razdelimo v 2 skupini in zagovarjamo lastnega mnenja. učenec lahko svojo ustvarjalnost izrazi tudi dobre ter izrazimo slabe plati glede kvalitete glasbene izvedbe. skozi oblikovanje lastnih stališč v povezavi s sporočilnostjo nato učenci v skupinah pripravijo analizo glede na pojme, ki posameznih pesmi na eurosongu, stališč do vrednot eu, so jih zapisali prejšnjo uro v evalvaciji – delajo s pojmi druge opažanj, kako so predstavljene skozi glasbo… v tem primeru skupine. mora imeti čas za razmislek in raziskovanje, odgovor pa naj bi bil kratko in jedrnato izražen z besedo. Če ima več umetniške Preverjanje: (glasbeno znanje) žilice, lahko na omenjene teme oblikuje likovni izdelek ali učence lahko po utrjevanju učitelj oceni po že uveljavljenih ustvari umetniško besedilo. kriterijih za izvajanje naučene pesmi; pri tem imajo možnost oblikovati tudi lastno spremljavo, solo ali v skupini. Pozna- vanje novih pojmov se lahko oceni klasično, z vprašanji, bolj 94 PriloGa 1 Performer: Conchita Wurst Song Title: riSe like a pHoeniX Song Writers: Charly Mason, joey Patulka, ali zuckowski, julian Maas Song Composers: Charly Mason, joey Patulka, ali zuckowski, julian Maas Waking in the rubble Walking over glass neighbors say we’re trouble Well that time has passed Peering from the mirror no, that isn’t me stranger getting nearer Who can this person be You wouldn’t know me at all today From the fading light i fly [ref.] rise like a phoenix out of the ashes seeking rather than vengeance retribution You were warned once i’m transformed once i’m reborn You know i will rise like a phoenix but you’re my flame Go about your business act as if you’re free noone could have witnessed What you did to me Cause you wouldn’t know me today and you have got to see to believe From the fading light i fly rise like a phoenix out of the ashes seeking rather than vengeance retribution You were warned once i’m transformed once i’m reborn i rise up to the sky You threw me down but i’m gonna fly and rise like a phoenix... [ref.] 95 PriloGa 2 EIN BISSCHEN FRIEDEN SONGTEXT (NEMŠKO) Wie eine blume am Winter beginnt so wie ein Feuer im eisigen Wind, wie eine Puppe, die keiner mehr mag, fühl ich mich am manchem tag. Dann seh ich die Wolken, die über uns sind, und höre die schreie der vögel im Wind. ich singe als antwort im Dunkel mein lied und hoffe, dass nichts geschieht. ein bisschen Frieden, ein bisschen sonne für diese erde, auf der wir wohnen. ein bisschen Frieden, ein bisschen Freude, ein bisschen Wärme, das wünsch’ ich mir. ein bisschen Frieden, ein bisschen träumen und dass die Menschen nicht so oft weinen. ein bisschen Frieden, ein bisschen liebe, dass ich die Hoffnung nie mehr verlier . ich weiss, meine lieder, die ändern nich viel. ich bin nur ein Mädchen, das sagt, was es fühlt. allein bin ich hilflos, ein vogel im Wind, der spürt, dass der storm beginnt. ein bisschen Frieden, ein bisschen sonne für diese erde, auf der wir wohnen. ein bisschen Frieden, ein bisschen Freude, ein bisschen Wärme, das wünsch ich mir. ein bisschen Frieden, ein bisschen träumen und dass die Menchen nicht so oft weinen. ein bisschen Frieden, ein bisschen liebe, dass ich die Hoffnung nie mehr verlier . sing mit mir ein kleines lied, dass die Welt im Frieden lebt. 96 PriloGa 2 a little peace (anGleŠko) just like a flower when winter begins just like a candle blown out in the wind just like a bird that can no longer fly i’m feeling that way sometime but then as i’m falling weighed down by the load i picture a light at the end of the road and closing my eyes i can see through the dark the dream that is in my heart a little lovin’ a little givin’ to build a dream for the world we live in a little patience and understanding for our tomorrow a little peace a little sunshine a sea of gladness to wash away all the tears of sadness a little hoping a little praying for our tomorrow a little peace i feel i’m a leaf in the november snow i fell to the ground there was no one below so now i am helpless alone with my song just wishing the storm was gone a little lovin’ a little givin’ to build a dream for the world we live in a little patience and understanding for our tomorrow a little peace a little sunshine a sea of gladness to wash away all the tears of sadness a little hoping a little praying for our tomorrow a little peace we are feathers on the breeze (a little lovin’ a little givin’) (to build a dream for the world we live in) sing with me my song of peace (a little patience and understanding) (for our tomorrow a little peace) we are feathers on the breeze (a little sunshine a sea of gladness) (to wash away all the tears of sadness) sing with me my song of peace (a little hoping a little praying) (for our tomorrow a little peace) 97 PriloGa 3 Malo Miru – ein bissCHen FrieDen; zmagovalna pesem na eurovision song contest 1982 /nemčija – izv. nicole/ D a7 kot droben cvet, ki prekriva ga sneg, d kot ogenj, ki v vetru se spreminja se v led, D7 G kot majna lutka, ki nimaš je rad, a7 D počutim se mnogokrat. ko gledam oblake objokanih lic in slišim krike preganjanih ptic, v strahu pred temo se pesem rodi, naj nič nam se ne zgodi. D a7 vsaj malo sonca, vsaj malo smeha d za svet, kjer teče življenja reka, a7 topline malo, ljubezni nežne, d miru vsaj malo si zdaj želim. vsaj malo sreče, veselja malo in da ljudje bi več ne jokali, miru vsaj malo, vsaj eno željo, da upanja zdaj še ne izgubim. želim, da razumel bi pesem ves svet, dekle sem, ki poje, kar pravi srce, in sama drhtim, kot osamljeni ptič, ki sluti viharne dni. Poj z menoj, to pesmico. v miru naj ves svet živi. vsaj malo sonca ... 98 99 domovinska in državljanska kultura in etika Klik na povezavo 100 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Judita Popovič Domovinska in državljanska kultura in etika 8. UČNI SKLOP SLOVENIjA KOT ČLANICA OZN, OECD, NATO UČNA ENOTA MEDNARODNI ORGANIZACIjI NATO IN OECD OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE učenci spoznajo pojma mednarodna organizacija nato in mednarodna organizacija oeCD. spoznajo tudi značilnosti in načine delovanja mednarodnih organizacij nato in oeCD. učenci opišejo obveznosti in koristi republike slovenije kot članice mednarodnih organizacij nato in oeCD. UČNE OBLIKE Frontalna, skuPinska, inDiviDualna UČNE METODE pogovor razlaganje metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, metoda dela z učno-delovnimi listi NOVI POjMI nato, oeCD, gospodarsko sodelovanje, gospodarski razvoj, trajnostni razvoj, zelena rast gospodarstva, življenjski standard, obramba, pokonfliktna pomoč, vojaško sodelovanje MEDPREDMETNA POVEZAVA GeoGraFija (Članstvo Držav v izbraniH MeDnaroDniH orGanizaCi- jaH), zGoDovina (okoliŠČine nastanka obeH orGanizaCij), anGleŠČina (oriGinalno iMe orGanizaCij – kratiCe), MateMatika UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT učila: učno-delovni listi, računalniški programi učni pripomočki: računalnik, projektor, projekcijsko platno PriloGa 1: PPt predstavitev PriloGa 2: učno-delovni list nato PriloGa 3: učno-delovni list oeCD PriloGa 4: 6 delovnih listov za delo po skupinah, nato – osebna izkaznica, nato – organizacija in delovanje, nato – obveznosti in koristi, oeCD – osebna izkaznica, oeCD – organizacija in delovanje, oeCD – obveznosti in koristi PriloGa 5: raziskava Pisa matematika PriloGa 6: možnosti za domačo nalogo VIRI IN LITERATURA Fabjančič, n., Gregorčič, M., kovačič, G. (2002). nato – za in proti: državljanski priroč- nik. ljubljana 2002: Mirovni inštitut, Cicero. justin, j. (ur.) (2014). Državljanska in domovinska kultura ter etika, učbenik za predmet domovinska in državljanska kultura in etika v 8. razredu osnovne šole. ljubljana 2014: i2 d.o.o. justin, j. (ur.) (2014). Državljanska in domovinska kultura ter etika, delovni zvezek za predmet domovinska in državljanska kultura in etika v 8. razredu osnovne šole. ljubljana 2014: i2 d.o.o. kako deluje: organizacija severnoatlantskega sporazuma. kraj: založba, 1996. Merc, M., rejec, r. (ur.) (2009). slovenija in države oeCD. ljubljana 2009: statistični urad republike slovenije, januš. natopriročnik. ljubljana: urad vlade rs za informiranje, 2002. organizacija severnoatlantskega sporazuma. kako deluje. brussels: nato office of information and Press, 1995. Priročnik o zvezi nato. brussels: office of information and Press, nato = bruxelles : bureau de l‘information et de la presse, otan, 2001. straus, M. idr. (2007). naravoslovni, bralni in matematični dosežki slovenskih učencev: naciolnalno poročilo programa mednarodne primerjave dosežkov učencev – oeCD Pisa. ljubljana 2007: Pedagoški inštitut, nacionalni center Pisa, Grafika 3000. židan, a. (1995). aktivno učenje mladih v družboslovju. ljubljana: Študentska organizacija univerze. židan, a. (2007). vzgoja za evropsko demokracijo. ljubljana: Fakulteta za družbene vede. židan, a. (2009). vzgoja za evropsko demokracijo: vzgoja mladih za demokracijo v 21. stoletju. ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 101 priprava VIRI IN LITERATURA uradna stran nato uradna stran oeCD slovenija in nato slovenija v nato nato – Wikipedija slovenija v oeCD slovenija in oeCD slovenija in države oeCD – statistični urad rs organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – Wikipedija oeCD Pisa 2012 – Pedagoški inštitut revija oeCD360 slovenija 2015 102 Potek uČne ure Uvodni del (5 min) učenci spoznajo glavni cilj učne ure. Učni Učitelj Učenec pripomočki skupaj rešujemo izpolnjevanko, ki jo vidijo na projekcijskem platnu. Poslušajo in odgovarjajo na Frontalna učna vprašanja pod zaporednimi oblika; metoda številkami izpolnjevanke. razlage, metoda dela z informacijsko- učenci gledajo, preberejo komun ikacijsko učence usmerimo na geslo v rešeni izpolnjevanki in jim rečemo, naj ga geslo oeCD. tehnologijo; preberejo. Po rešeni izpolnjevanki in prebranem geslu jim pokažemo sliko na učenci odgovorijo, da je to izpolnjevanka, projekcijskem platnu in jih vprašamo kaj predstavlja slika. simbol nata. slikovna uganka; računalniški programi, učenci poslušajo. projekcijsko platno, učence nato opozorimo na dve besedi, in sicer na besedo oeCD (geslo projektor. izpolnjevanke) in na besedo nato (slika na projekcijskem platnu) ter jim povemo, da bomo danes spoznali dve mednarodni organizaciji: nato in oeCD. opozorimo jih, naj ponovimo, katere mednarodne organizacije že poznajo in kaj o njih vedo. Jedrni del (35 min) 1. osnovni pojmi učenci spoznajo pojma mednarodna organizacija nato in mednarod- na organizacija oeCD ter spoznajo osnovne podatke mednarodnih organizacij (čas ustanovitve, število članic, sedež organizacije, cilji organizacije). 2. obveznosti in koristi republike slovenije kot članice mednarodne organizacije nato in mednarodne organizacije oeCD učenci ugotovijo, da vsako članstvo republike slovenije v organi- zaciji poleg koristi pomeni tudi obveznosti do organizacije, v katero je vključena. učenci opišejo obveznosti in koristi članstva republike slovenije v mednarodnih organizacijah nato in oeCD. Učni Učitelj Učenec pripomočki razdelimo učno-delovne liste. učenci poslušajo in izpoln- PriloGa 2 in Prilo- jujejo manjkajoče besede na Ga 3 vrnemo se k sliki simbola nato na projekcijskem platnu in učencem učno-delovnih listih. Frontalna učna oblika; povemo, da je organizacija severnoatlantskega sporazuma mednarod- učenci si ogledajo projekcijo. individualno delo, na vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju metoda razlage, obrambe. kratica organizacije je nato in izhaja iz angleščine: North metoda dela z infor- Atlantic Treaty Organisation. učencem pokažemo sliko simbola zveze macijsko-komunikaci-nato. učenci odgovarjajo, da je za jsko tehnologijo. učna razvoj države pomembno tudi sredstva: učno-delovni učence vprašam, kaj je poleg varnosti še pomembno za razvoj države. gospodarstvo, izobraževanje, listi, računalniški odgovore učencev povzamem v trditev, da je to področje delovan- kmetijstvo, znanost… programi, projekcijsko ja druge mednarodne organizacije, ki jo bomo tudi spoznali danes. učenci poslušajo, izpolnjujejo platno, projektor. to je oeCD, ki je mednarodna gospodarska organizacija držav, ki si besede na učno-delovnih listih. prizadeva za gospodarsko rast, razvoj in naraščajoč življenjski standard učenci si ogledajo projekcijo. Frontalna učna oblika; v državah članicah. kratica organizacije je oeCD in izhaja iz angleščine: učenci poslušajo navodila. metoda pogovora. organisation for economic Co-operation and Development. učencem pokažem sliko simbola organizacije. napovemo, da bomo v nadaljevan- ju podrobno spoznali cilje mednarodnih organizacij, koliko članic imata organizaciji ter katere so obveznosti in koristi članstva v teh dveh organizacijah. razložimo, da bo delo potekalo v skupinah. vsaka skupina dobi učno-delovni list, ki ga prebere in izpolni. Po končanem delu bodo skupine predstavile odgovore razredu. Povemo jim, da imajo za delo 7 učenci delajo v skupinah. minut časa. učenci poslušajo navodila.. Medtem ko učenci delajo v skupinah, spremljamo, ali mogoče kakšna skupina potrebuje pomoč. 103 Potek uČne ure Učni Učitelj Učenec pripomočki Poroča prva skupina: nato PriloGa 4, 1. str. Po 7 minutah skupine predstavijo svoje odgovore razredu. učence – osebna izkaznica. učenci, ki opozorimo, da pazljivo in natančno poslušajo poročanje posamezne poslušajo, pišejo manjkajoče Metoda pogovora, skupine, saj bodo slišali manjkajoče podatke, ki jih morajo med po- besede na učno-delovni list. metoda dela z ročanjem posamezne skupine zapisati na prazne črte na učno-delov- informacijsko- nem listu. Prva skupina nadaljuje komunikacijsko Pokličemo prvo skupino, ki je izpolnjevala učno delovni list: nato – s poročanjem in ostali tehnologijo; osebna izkaznica, da začne s poročanjem. ko prva skupina poroča o učenci poslušajo ter pišejo učno – delovni številu članic organizacije, pokažem učencem sliko zemljevida članic, manjkajoče besede na učno- listi, računalniški da si lažje predstavljajo, kje se nahajajo države članice in kolikšen delež delovni list. programi, svetovnega ozemlja zajemajo. učenec bere. projekcijsko platno, učenci poslušajo in pišejo na projektor. ko prva skupina konča s poročanjem, učencem pokažemo rešitve na učno-delovni list. učno-delovnem listu in pokličem posameznega učenca, da prebere Poroča druga skupina: nato poved. ostale učence opozorim, da preverjajo pravilnost svojih rešitev – organizacija in delovanje. na učno-delovnih listih. učenci, ki poslušajo, pišejo manjkajoče besede na učno- ko druga skupina konča s poročanjem, učencem pokažemo rešitve delovni list. poročanja na učno-delovnem listu in pokličemo posameznega učenca, Druga skupina nadaljuje da prebere poved. ostale učence opozorimo, da preverjajo pravilnost s poročanjem in ostali PriloGa 4, 2. str. svojih rešitev na učno-delovnih listih. učenci poslušajo ter pišejo manjkajoče besede na učno- Pokličem tretjo skupino, ki je izpolnjevala učno-delovni list: nato – delovni list. obveznosti in koristi. učenec bere. učenci poslušajo in pišejo na ko tretja skupina konča s poročanjem, učencem pokažemo rešitve učno delovni list. poročanja na učno-delovnem listu in pokličemo posameznega učenca, Poroča tretja skupina: nato da prebere poved. ostale učence opozorimo, da preverjajo pravilnost – obveznosti in koristi. svojih rešitev na učno-delovnih listih. učenci, ki poslušajo, pišejo manjkajoče besede na učno- učencem povemo, da bodo sedaj poročale skupine o organizaciji delovni list. oeCD, in pokličem četrto skupino, ki je izpolnjevala učno delovni list: učenec bere. PriloGa 4, 3. str. oeCD – osebna izkaznica. ko četrta skupina poroča o številu članic učenci poslušajo in pišejo na organizacije, učencem pokažemo sliko zemljevida članic, da si lažje učno-delovni list. predstavljajo lego 34 držav članic. Poroča četrta skupina: oeCD – osebna izkaznica. ko četrta skupina konča s poročanjem, učencem pokažemo rešitve učenci, ki poslušajo, pišejo poročanja na učno-delovnem listu in pokličemo posameznega učenca, manjkajoče besede na učno- PriloGa 4, 4. str. da prebere poved. ostale učence opozorimo, da preverjajo pravilnost delovni list. svojih rešitev na učno- delovnih listih. Četrta skupina nadaljuje s poročanjem in ostali Pokličemo peto skupino, ki je izpolnjevala učno-delovni list: oeCD– učenci poslušajo ter pišejo organizacija in delovanje. manjkajoče besede na učno- delovni listu. PriloGa 4, 5. str. ko peta skupina konča s poročanjem, učencem pokažemo rešitve učenec bere. poročanja na učno-delovnem listu in pokličemo posameznega učenca, učenci poslušajo in pišejo na da prebere poved. ostale učence opozorimo, da preverjajo pravilnost učno-delovni list. svojih rešitev na učno- delovnih listih. Poroča peta skupina: oeCD – organizacija in delovanje. učenci, ki poslušajo, pišejo Pokličemo šesto skupino, ki je izpolnjevala učno-delovni list: oeCD– manjkajoče besede na učno- PriloGa 4, 6. str. obveznosti in koristi. delovni list. Poroča šesta skupina: oeCD ko šesta skupina konča s poročanjem, učencem pokažemo rešitve – obveznosti in koristi. poročanja na učno-delovnem listu in pokličemo posameznega učenca, učenci, ki poslušajo, pišejo da prebere poved. ostale učence opozorimo, da preverjajo pravilnost manjkajoče besede na učno- svojih rešitev na učno-delovnih listih. delovni list. učenec bere. vsem skupinam se zahvalimo za poročanje in učencem povemo , da učenci poslušajo in pišejo smo končali s spoznavanjem dveh mednarodnih organizacij nato in rešitve na učno-delovni list. oeCD. Med ponovitvijo smo v celoti izpolnili učno-delovni list, ki je izhodiščno besedilo za njihovo utrjevanje znanja. učenci poslušajo. 104 Potek uČne ure Zaključni del (7 min) učenci spoznajo na primeru mednarodne raziskave oeCD Pisa 2012 določeno področje dela mednarodne organizacije oeCD. z ogledom video posnetka o dogodkih v zvezi nato od vstopa slovenije učenci spoznajo področje dela mednarodne organizacije nato. Učni Učitelj Učenec pripomočki učencem predstavimo raziskavo oeCD - Pisa 2012 in jih opozorimo, da si učenci poslušajo. PriloGa 5 bomo podrobneje ogledali dosežke matematične pismenosti učencev držav učenci gledajo tabelo in članic oeCD. Med njimi bomo opozorili na dosežke slovenskih učencev. poslušajo. Frontalna učna oblika; metoda učencem predvajamo posnetek o dogodkih v zvezi nato od vstopa učenci gledajo in poslušajo razlage, metoda slovenije naprej. posnetek. dela z informacijsko- komunikacijsko učence vprašamo, zakaj smo v zaključku podali obe predstavitvi. učenci odgovarjajo, da sta –tehnologijo; prikazani določeni področji računalniški ob zaključku učne ure učencem razdelimo liste z domačo nalogo, da dela obeh organizacij, ki programi, doma preverijo svoje znanje. razdelimo jim tudi dodatno knjižno gradivo iz tudi sloveniji kot članici projekcijsko platno, knjižnice o zvezi nato, da ga prelistajo in si ga ogledajo. omogočata hitrejši razvoj in projektor. varnost. učenci prelistajo knjige o zvezi nato. Inovativno preverjanje znanja Učitelj inovativno Preverjanje znanja: učence se po učni uri (ali naslednjo učno uro) individualno vpraša (ali morajo napisati): kaj si se danes novega naučil? Poskusite oblikovati ključne pojme tematike. Domača naloga: učenec individualno oblikuje eno trditev o oeCD in eno trditev o nato, na katero ponudi odgovor: drži–ne drži. Možno- sti v PriloGi 6. evalvacija in utrjevanje: učenci individualno ali v paru z dvigom rok odgovarjajo na zastavljene trditve sošolcev. Preverjanje znanja: naslednjo učno uro poteka delo v skupinah. skupina mora oblikovati vprašanje za druge skupine okoli vnaprej podanih ge- sel (ključnih besed) s strani učitelja. vsaka skupina ima eno geslo. Geslo je odgovor na vprašanje, ki ga skupina zastavi drugim. ocenjuje se oblikovanje vprašanja in odgovarjanje na vprašanje. lahko se organizira tekmovanje in se rezultate beleži na tablo. 105 PriloGa 1 elektronske prosojnice (PP) za učitelja 106 PriloGa 1 107 PriloGa 1 108 PriloGa 1 109 PriloGa 1 110 PriloGa 1 111 PriloGa 1 112 PriloGa 1 113 PriloGa 1 114 PriloGa 1 115 PriloGa 2 OSEBNA IZKAZNICA ORGANIZACIJA IN DELOVANJE organizacija severnoatlantskega sporazuma je mednarodna _________________________ najpomembnejši organ odločan- organizacija držav za sodelovanje na področju ja v zvezi nato je ______________ _________________. ___________________, ki sprejema North Atlantic Treaty Organisation = odločitve s _______________ vseh ___________________. članic. vsako državo članico predstav- organizacija ima ______ članic s sedežem v lja ______________________________ _______________. slovenija je leta ______ v severnoatlantskem svetu. sever- postala članica zveze nato in pridobila status noatlantskemu svetu so podrejeni ra- _______________ države. zlični odbori. na čelu zveze nato je organizacija severnoatlantskega sporazuma je ____________________________, ki bila ustanovljena 1949. predseduje sejam severnoatlantskega sveta in pomaga pri doseganju ________________. nato _____ lastne vojske. vojaške sile ostajajo pod ____________ in ______________ posameznih držav. v primeru napada na posamezno članico zveze, _____________________ posameznih držav članic skupaj _________________ napadeno državo. NAtO CILJI OBVEZNOSTI Glavni cilj zveze nato je varovati svo- IN KORISTI bodo in _______________ vseh članic s ________________ in ________________ obveznost slovenije kot članice zveze nato sredstvi. je, da vzdržuje ter _____________________ Pri varovanju svobode in varnosti vseh članic lastne obrambne sile kot temelj za kolektivno so članice dolžne spoštovati načelo ________ obrambo. ______________________________ more- z vstopom slovenije v zvezo bitnih sosedskih in mednarodnih sporov. nato se je slovenija vključila v širši _____________________ okvir evroat- lantskih držav. vzdrževanje potreb slovenske vojske je s član- stvom zveze nato ___________________ in ___________________ kot izven nje. vojaškemu in političnemu delovanju zveze nato se pridružuje tudi sodelovanje na področju civilne obrambe in ukrepanja ob __________________ nesrečah. 116 PriloGa 3 OSEBNA IZKAZNICA ORGANIZACIJA IN DELOVANJE oeCD je mednarodna __________ je najvišje odločujoče telo, ____________________ organizacija držav, ki sprejema odločitve. sestavljen je iz 34 ki si prizadeva za ____________________ _______________________ držav članic rast, razvoj in ________________ življenjski in predstavnika evropske komisije. oločitve standard v državah članicah. sprejema svet s _____________________ Organisation for Economic Co-operation and vseh članic. Development = _________________. _________________________________ Prvotno je bila organizacija ustanovlje- _ delujejo na posameznih področij (okol- na za izvajanje _______________ ob- je, izobraževanje, finance...). v odborih nove evrope. oeCD je nastala leta 1961 s se izmenjujejo zamisli in izkušnje ter sedežem v ______________ in združuje ______________ se napredek posamezne _____________ držav članic. slovenija je države na posameznih področjih. odbori postala članica leta ___________ . podatke posredujejo ____________. Glav- na naloga sekretariata je usklajevanje dela __________________ in vodenje izvajanja sprejetih ________________ v praksi. OEcD CILJI OBVEZNOSTI namen organizacije je širjenje politik, ki IN KORISTI omogočajo ______________________ rast, razvoj, zaposlenost in naraščajoč za članstvo v oeCD organizaciji mora _________________ standard v drža- biti država ________________________, vah članicah. organizacija si prizadeva biti pomemben igralec, omogoča- za ________________ gospodarstev in ti ____________________ koristi in pospeševanje ___________________ imeti globalni pomen. obveznost sloveni- trgovine. Poslanstvo oeCD je tudi je je __________________ oeCD, ki ___________________ delo na po- je izračunana glede na ekonomski razvoj dročjih gospodarstva, _______________, države članice. slovenija s članstvom dobi _______________, okolja. ______________________________ ugled države, zaupanje novih _____________________ v naša podjetja, kar vpliva na financiranje in ____________________ podjetij. oeCD svojim članicam __________________ pri reševanju razvojih problemov držav članic. Članice so vključene v raziskave oeCD za mednarodne primerjave. Odbori Delovna telesa 117 PriloGa 4 NAtO - OSEBNA ZKAZNIcA Preberita besedilo in s ključnimi besedami dopolnita je marca 2004 postala članica zveze nato in je pridobila miselni vzorec. status varne države. Glavni cilj zveze nato je varovati svobodo in varnost vseh kot pove ime mednarodne organizacije organizacija članic s političnimi in vojaškimi sredstvi. zveza članicam severnoatlantskega sporazuma, so v tej zvezi države z obeh jamči, da jim bo kot celota priskočila na pomoč, če bodo strani atlantika. Članici zveze sta na ameriški strani atlantika napadene. nato deluje tudi kot pomemben forum za zDa in kanada, na evropski strani atlantika pa številne posvetovanja o varnostnih vprašanjih, ki so v skupnem evropske države. organizacija je bila ustanovljena leta interesu vseh članic. Pri varovanju svobode in varnosti 1949 kot zaščita pred tem, da bi sovjetska zveza poskusila vseh članic pa so članice dolžne spoštovati skupno sprejeta razširiti svoj nadzor, ki ga je imela nad vzhodno evropo, načela, med katere sodi spoštovanje načela miroljubnega tudi na ostale dele celine. Danes ima organizacija 28 držav reševanja morebitnih sosedskih in mednarodnih sporov. članic s sedežem v bruslju, glavnem mestu belgije. slovenija 1. Razlaga imena 2. Število članic in sedež OSEBNA IZKAZNIcA NAtA 4. Slovenija in NAtO 3 Namen organizacije 118 PriloGa 5 NAtO - ORGANIZAcIJA IN DElOVANJE Preberita besedilo in s ključnimi besedami dopolnita čelu zveze nato je generalni sekretar, ki je imenovan za miselni vzorec. štiri leta in je višji mednarodni državnik iz ene od držav članic. Generalni sekretar predseduje sejam severnoatlants- eden ključnih uspehov zveze nato je njen proces kega sveta in pomaga pri doseganju soglasja med državami odločanja, ki temelji na soglasju. vse odločitve morajo biti članicami. severnoatlantskemu svetu je podrejenih še veliko sprejete soglasno. Pred sprejetjem pomembnih odločitev drugih odborov (politični odbor, gospodarski odbor, vojaški so velikokrat potrebna obsežna posvetovanja in razprave. odbor…). najvišji vojaški organ zveze nato je vojaški najpomembnejši organ odločanja v zvezi nato je sever- odbor. nato nima lastnih neodvisnih oboroženih sil. večina noatlantski svet, v katerem vsako državo članico predstavlja vojaških sil, ki jih ima na voljo, ostaja v celoti pod poveljst- stalni predstavnik na ravni veleposlanika. severnoatlantski vom in nadzorom posameznih držav članic. svet sprejema odločitve s soglasjem vseh držav članic. na 1. telesa zveze NAtO 2. Severnoatlantski svet (opis, naloga) NAtO - ORGANIZAcIJA IN DElOVANJE 4. Oborožene sile in države 3. Generalni sekretar (naloge) 119 PriloGa 6 NAtO - OBVEZNOStI IN KORIStI ČlANIc Preberita besedilo in s ključnimi besedami dopolnita višina prispevka posamezne članice je določena z dogov- miselni vzorec. orjenimi formulami o delitvi bremen, izračunanimi na podlagi ekonomskih kazalcev. Finančno poslovanje zveze z vstopom slovenije v zvezo nato se slovenija vključu- nato temelji na pravičnosti, saj od nobene države članice je v širši varnostni okvir evroatlantskih držav, ki že od 2. ne pričakuje, da bi zaradi finančnega prispevka ogrozila svetovne vojne v miru, pod okriljem zveze nato, gradijo svoj gospodarski razvoj in blagostanje svojih državljanov. gospodarsko in socialno stabilnost svojih držav. varno in vojaškemu in političnemu delovanju držav članic zveze stabilno okolje je temeljni pogoj za nemoten gospodarski, nato se pridružuje tudi sodelovanje na področjih civilne socialni in kulturni razvoj vsake države. obrambe in ukrepanja ob naravnih nesrečah. obveznosti slovenije kot članice zveze nato so opredel- slovenija je z vstopom v zvezo nato izpeljala profesion- jene z Washingtonskim sporazumom. ta določa, da bodo alizacijo vojske, okrepila geopolitični položaj države, lažje in članice posamično in kolektivno vzdrževale ter razvijale hitreje pa krepi tudi obrambne sposobnosti svojih ob- lastne obrambne sile kot temelj za kolektivno obrambo. oroženih sil. 1. Obveznosti članic 2. Koristi članic NAtO - OBVEZNOStI IN KORIStI ČlANIc 3. Pridobitve članstva za RS 120 PriloGa 7 OEcD - OSEBNA ZKAZNIcA Preberita besedilo in s ključnimi besedami dopolnita namen organizacije je širjenje politik, ki omogočajo največ- miselni vzorec. jo mogočo gospodarsko rast, zaposlenost in naraščajoč življenjski standard v državah članicah. organizacija si priza- oeCD je nastala leta 1961 iz svoje predhodnice organi- deva tudi za trajnosti razvoj (»zeleno rast«) gospodarstev zacije za evropsko ekonomsko sodelovanje, ki je bila usta- v državah nečlanicah in za pospeševanje svetovne trgovine. novljena že leta 1948 za izvajanje povojne obnove evrope. Poslanstvo oeCD-ja je tudi raziskovalno delo na področjih Danes oeCD združuje 34 gospodarsko najrazvitejših držav življenja, ki so pomembni za prebivalce, kot je gospodarstvo, na svetu. sedež organizacije je v Parizu v Franciji. slovenija znanost in tehnologija, okolje, finance. je maja 2010 postala članica oeCD-ja. 1. Namen organizacije nekoč 2. Članice in sedež OEcD- OSEBNA IZKAZNIcA 4. Slovenija in OEcD 3. Namen organizacije danes 121 PriloGa 8 OEcD - OSEBNA ZKAZNIcA Preberita besedilo in s ključnimi besedami dopolnita svet je najvišje odločujoče telo oeCD. sestavlja ga 34 miselni vzorec. predstavnikov držav članic oeCD in predstavnik evropske komisije. odločitve sprejema s soglasjem vseh članic. odbori in delovna telesa oeCD delujejo na posameznih področjih (okolje, izobraževanje, finančni trgi, investicije in drugo). Predstavniki držav članic v odborih in delovnih telesih izmenjujejo zamisli, izkušnje ter pregledujejo in ocenjujejo napredek na posameznih področjih v posameznih državah članicah. odbori podatke posredujejo svetu. Odbori Delovna telesa Glavna naloga sekretariata je usklajevanje dela odborov in vodenje izvajanja sprejetih odločitev v praksi. 1. telesa zveze 2. Svet (opis, naloga) OEcD - ORGANIZAcIJA IN DElOVANJE 4. Sekretariat 3. Odbori (opis, naloga) 122 PriloGa 9 OEcD- OBVEZNOStI IN KORIStI ČlANIc Preberita besedilo in s ključnimi besedami dopolnita članica spoštuje in sledi najvišjim svetovnim standardom, kar miselni vzorec. vpliva na financiranje in prepoznavnost podjetij. organi- zacija oeCD poleg tega z bogatim, strokovnim znanjem Pogoji in merila za članstvo posamezne države v oeCD svojim članicam omogoča strokovno pomoč pri reševanju organizaciji določajo, da mora biti država enako misleča gospodarskih, finančnih, izobraževalnih problemov v obliki (like-minded), biti pomemben igralec (significant player), smernic in priporočil. Države članice imajo boljše možnosti omogočati vzajemne koristi (mutual benefit) in imeti global- za mednarodno gospodarsko, podjetniško sodelovanje, ni pomen (global significante). Del obveznosti države članice omogočena jim je izmenjava izkušenj in dobrih praks (obisk je članarina oeCD, ki ni predmet pogajanj in je izračunana strokovnjakov oeCD), možnost zaposlitve svojih strokovn- glede na ekonomski razvoj države članice. jakov v oeCD in članice so vključene v statistične ter Članstvo v oeCD pomembno vpliva na mednarodni ugled podatkovne zbirke oeCD za mednarodne primerjave. države in zaupanje novih vlagateljev, saj pomeni, da država 1. Obveznosti članic OEcD – OBVEZNOStI IN KORIStI ČlANIc 2. Koristi članic 123 PriloGa 10 Primerjava povprečnih dosežkov matematične pismenosti učencev po izbranih državah. 124 PriloGa 11 PREVERI SVOJE ZNANJE Preberi trditve in obkroži, ali zapisana trditev DRŽI oziroma NE DRŽI. organizacija severnoatlantskega sporazuma je mednarodna gospodarska organizacija držav, ki si prizadeva za gospodarsko rast, zaposlenost in naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Drži / ne Drži zveza nato ima 28 članic in slovenija je postala njena članica leta 2004. Drži / ne Drži zveza nato za varovanje svobode in varnosti vseh držav članic uporablja samo vojaška sredstva. Drži / ne Drži najpomembnejši organ odločanja v zvezi nato je severnoatlantski svet, ki sprejema odločitve soglasno. Drži / ne Drži zveza nato ima lastne neodvisne oborožene sile. Drži / ne Drži z vstopom slovenije v zvezo nato je slovenija pridobila status varne države in se je vključila v širši varnostni okvir evroatlantskih držav. Drži / ne Drži zveza nato poleg političnega in vojaškega delovanja deluje tudi na področju civilne obrambe ter ukrepanja ob naravnih nesrečah. Drži / ne Drži slovenija kot članica zveze nato nima nobenih obveznosti. Drži / ne Drži oeCD je mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe. Drži / ne Drži sedež organizacije oeCD je v bruslju. Drži / ne Drži oeCD združuje 30 držav članic in slovenija še ni njena članica. Drži / ne Drži telesa organizacije oeCD so svet, odbori in delovna telesa ter sekretariat. Drži / ne Drži odločitve v organizaciji oeCD sprejema sekretariat. Drži / ne Drži oeCD si prizadeva za »zeleno rast« gospodarstva in pospeševanje svetovne trgovine. Drži / ne Drži Poslanstvo oeCD je tudi raziskovalno delo na področju izobraževanja. Drži / ne Drži za članstvo v organizaciji oeCD republika slovenija ne plačuje nobene članarine. Drži / ne Drži Članstvo slovenije v oeCD ne pripomore k uspešnemu razvoju podjetij, saj ne povečuje zaupanja novih vlagateljev. Drži / ne Drži oeCD Pisa 2012 je mednarodna raziskava o dosežkih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni pismenosti. Drži / ne Drži raziskava oeCD Pisa 2012: Podatki so dostopni v mednarodni bazi in gradivih Pisa 2012 (glej npr. www.oecd.org/pisa/). oGleD CelotneGa viDeo Posnetka o zGoDovini nata za raDoveDneže: uradna spletna stran nato uradna spletna stran oeCD 125 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Irena Bačlija in Ana Bojinović Domovinska in državljanska kultura in etika 8. Fenko UČNI SKLOP SLOVENIjA, EU, SVET, DEMOKRACIjA OD BLIZU, FINANCE, DELO IN GOSPODARSTVO UČNA ENOTA XX OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE katere nosilce oblasti izberejo demokratično izvoljeni predstavniki? naloge, ki jih opravljajo nosilci oblasti. veje oblasti se medsebojno nadzirajo. ekonomske pravice slovenskega državljana (pravica do lastnine, do dela, enakega plačila za enako delo). slovenija kot članica eu. vpliv članstva slovenije v eu na naše življenje. Delovanje eu (evropski parlament, evropski svet, evropska komisija). slovenski predstavniki v organih eu. UČNE OBLIKE SkupinSka UČNE METODE pogovor razlaganje metakomunikacija NOVI POjMI eu, nastanek eu, temeljne pogodbe eu, organi eu MEDPREDMETNA POVEZAVA zGoDovina, GeoGraFija, raČunalniŠtvo in inForMatika UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT namizna igra Čutim evropo (igralna ploskev, figurice, kocka, lističi z vprašanji) kartončki za pripravo vprašanj/nalog VIRI IN LITERATURA lajH, Damjan, novak, Meta, ŠtreMFel, urška. Čutim evropo : eu znanje - eu izziv. [s. l.: s. n., 2014]. 1 garnitura, karton, plastika. [Cobiss.si-iD 33061981] 126 Potek uČne ure Uvodni del (10 min) Prostor (učilnico) pripravimo tako, da je primeren za igranje znanja o eu in pridobivanje novega znanja), ter osvežimo, kdaj namizne igre – po prostoru razpostavimo toliko miz, kot imamo in pri katerih predmetih so o tej tematiki že slišali. Da dosežemo iger, okoli miz pa dodamo toliko stolov, kolikor jih bo igralo posa- ugodnejše vzdušje, poudarimo, da cilj ni zmagati v igrici, temveč mezno igro (do največ 8). učence razdelimo v toliko manjših sodelovati, se učiti in zabavati. s tem odstranimo element strahu skupin, kolikor imamo na voljo iger Čutim evropo. uvodoma pred nepredvidenim in pred neenakim (potencialnim) ocen- učencem razložimo potek igre, pri čemer poleg organizacijskih jevanjem (vprašanja na karticah niso enako težka, temveč v pravil poudarimo tudi cilj učne ure (torej utrjevanje obstoječega težavnostni stopnji izdatno variirajo). Jedrni del (70 min) učenci igrajo igro. igranje aktivno spremljamo in sodelujemo pri igranju vseh skupin. v kolikor so vprašanja pretežka, pomagamo, spodbujamo tiste, ki so negotovi v svoje znanje, in ustvarjamo prijetno vzdušje med igralci. Če soigralcem uspe uganiti geslo, jih glasno pohvalimo. skrbimo za nemoten potek igre, v primeru nejasnosti priskočimo na pomoč (tudi z asociacijami na geslo). Zaključni del (10 min) 10 minut pred zaključkom ure opozorimo učence, da teče zadnji krog vprašanj, nato zaključimo igro. ne poudarjamo zmagovalcev, temveč v sklopu metakomunikacije ugotovimo, kaj novega smo izvedli in ali so gesla spodbudila učence, da bi se o določeni tematiki naučili še več. Ponovimo glavna nova spoznanja. Inovativno preverjanje znanja Domača naloga: učence spodbudimo, da sami oblikujejo eno vprašanje/nalogo za isto družabno igro in to zapišejo na kartonček. kartončki so vsi enaki, prazni, veliki pol a5 formata in jim jih razdelimo na učni uri (ali pa jih morajo izdelati sami doma). lahko delajo v paru. na eno stran napišejo vprašanje/ nalogo, na drugo stran pa se z majhnimi črkami podpišejo. al- ternativa za delo v spletni učilnici: namesto zapisa kartonček lahko učenci za zastavitev vprašanja uporabijo tudi aktualno novico iz časopisa, spletnega časopisa/portala, fotografijo, videoposnetek ipd. – torej uporabijo ikt in nalogo naložijo v spletno učilnico. Preverjanje znanja: na učni uri pomešamo kartončke z vprašanji učencev. vsak par v razredu iz kupa izvleče kartico, ki je ni izdelal sam. nato mora vprašanje prebrati in nanj odgovoriti ali opraviti nalogo pred celotnim razredom (vsi poslušajo). v razredu lahko popestrimo družabno igro tako, da učence razdelimo na 2 tekmovalni skupini glede na starost, priimke po abecedi, spol ipd. lahko tudi oblikujemo žirijo, ki z gradivom (učbenikom) preverja, ali je vprašanje dobro zastavljeno in odgovorjeno. ocenjuje se z zvezdicami (od 1 do 3 zvezdice; 1= šibko, 2 = dobro, 3 = zelo dobro). učitelj vsako vprašanje in odgovor prav tako oceni ustno in na koncu vsem poda povratno informacijo. PriloGa 1 – tabela z rezultati ocenjevanja. 127 PriloGa 1 AJ SKUP ovor na odg vprašanje vljeno ZVEZDICE UČITELJA posta vprašanje ovor na odg vprašanje ZVEZDICE ŽIRIJE vljeno posta vprašanje SKUPINA Par 1 Par 2 Par 3 Par 4 itd. 128 Geografija Klik na povezavo 130 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Marko lovec, Martina hribernik Geografija 6. in Bojan lipovec UČNI SKLOP GIBANjE ZEMLjE UČNA ENOTA ČASOVNI PAS IN DATUMSKA MEjA OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE Gibanje zemlje; kroženje in vrtenje: učenec obnovi vpliv gibanja zemlje na dolžino dneva na posameznem delu oble. koledar: leto, mesec, teden: učenec obnovi vpliv gibanja zemlje na časovne enote. Časovni pas in datumska meja: učenec spozna vzroke časovnih pasov in datumske meje, položaj regij glede na časovni pas ter posledice časovnih pasov za delovanje družb (koristi in stroški časovnega pasu). evropa in eu: koristi in stroški sodelovanja, ki so vezane na naravnogeografske značilnosti (zemljepisna lega in vrtenje zemlje) UČNE OBLIKE Frontalna, inDiviDualna UČNE METODE pogovor razlaganje delo z zemljevidom delo z računalnikom MEDPREDMETNA POVEZAVA Fizika: kroženje in Gibanje zeMlje; MateMatika: stoPinjski in razDalje MeD kolobarji na PovrŠini kroGle; Državljanska vzGoja: oblikovanje in arGuMentiranje staliŠČ, eu UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT globus; karte, ki ponazarjajo časovne pasove v evropi (eu) VIRI IN LITERATURA earth sun relations understanding time zones time zone converter 131 Potek uČne ure Uvodni del (5-7 minut) Cilj uvodnega dela ure je obnoviti znanje o vplivu gibanja in vrtenja zemlje na dolžino dneva, letni čas in trenutni čas. Metode in potek: učence vprašamo, zakaj prihaja do izmen- jave dneva in noči, zakaj se dolžina dneva in noči spremin- jata ter kako položaj na zemljini obli vpliva na omenjene spremembe. Po potrebi uporabimo globus, zemljevid sveta in druge pripomočke. Časovni pas in datumska meja (10-15 minut) Cilj prvega vsebinskega sklopa je, da učenci osvojijo zemlje in vlogo časovnega pasu. razložimo jim razmerje med razumevanje vpliva vrtenja zemlje na časovne pasove ter stopinjskimi koti, številom pasov in časovno dolžino pasu. razporeditve časovnih pasov. Pokažemo ničti poldnevnik. za prikaz razlik v trenutnem času uporabimo primere posameznih prestolnic, ki ležijo v raz- Metode in potek: učenci (v atlasu) opazujejo zemljevid s ličnih časovnih pasovih. za vajo učenci s pomočjo podatka o časovnimi pasovi. razložimo jim povezavo med vrtenjem času v posamezni prestolnici določijo čas v drugi prestolnici. Razprava: časovni pasovi in sodelovanje v evropski uniji (20-25 min) Cilj drugega vsebinskega sklopa je, da učenci osvojijo ra- ogrevanja, ki so vezani na dolžino dneva. sledi razprava o razlogih zumevanje prednosti in slabosti enotnega časovnega pasu v za in proti enotnemu časovnemu pasu v eu (denimo glede na posamezni regiji (eu). obseg stikov, razdalje, ki vplivajo na omenjene dejavnike za in proti). učencem damo navodilo, da se pogovorijo v dvojicah Metode in potek: učence izzovemo z vprašanjem, kakšne so in na list papirja napišejo razloge za in proti. Potem se skupaj praktične posledice sodelovanja med krajema, ki ležita v različnih pogovorimo o razlogih in jih v dva stolpca zapišemo na tablo. časovnih pasovih. Pomagamo si s primeri začetka in zaključka ali prevladujejo razlogi za ali proti? uporabimo lahko tudi video delovnika, odmora za kosilo, letalskih letov na dolge razdalje ipd. posnetke, časopisne članke, slikovno in drugo gradivo ter na učence izzovemo z vprašanjem, kakšne so omejitve enotnega podlagi tega spodbudimo razpravo in/ali oblikovanje stališč. časovnega pasu. Pomagamo si s primeri stroškov osvetljave in Preverjanje znanja (0-10 minut) Cilj zaključnega dela ure, ki se lahko izvaja tudi kot domača naloga, je preveriti, ali so učenci osvojili predvidena znanja. Metode in potek: učencem damo nalogo, da na podlagi podatka o času v določeni prestolnici (znotraj eu) s pomočjo stopinjske karte določijo čas v drugi prestolnici (ali več njih) (znotraj eu). učencem damo nalogo, da naštejejo in pojasnijo kakšen razlog za ali proti enotnemu časovnemu pasu znotraj eu. 132 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Marko lovec, Martina hribernik Geografija 7. in Bojan lipovec UČNI SKLOP jUžNA IN jUGOVZHODNA EVROPA UČNA ENOTA ZNAČILNOSTI SREDOZEMSKEGA MORjA OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE naravnogeografske značilnosti južne evrope; učenci obnovijo/spoznajo nekatere temeljne podnebne in reliefne značilnosti sredozemlja, izlive rek in podobno. sredozemsko morje je eno najtoplejših morij na svetu; učenci spoznajo vzroke za tem-peraturo morja, ki izhaja iz relativne zaprtosti. naravnogeografske značilnosti (izlivi rek, zaprtost, tokovi) v povezavi z družbenimi dejavniki (industrija in prebivalstvo ob rekah in obali, pristanišča, turizem, ladijski promet) spoznavajo skozi problematiko onesnaževanja sredozemskega morja in jadrana. eu: onesnaževanje kot čezmejni problem in pomen sodelovanja med državami. UČNE OBLIKE Frontalna, skuPinska UČNE METODE pogovor ogled dokumentarnega/raziskovalnega gradiva MEDPREDMETNA POVEZAVA bioloGija: Povezanost ekosisteMa; keMija: FosFati ... UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT zemljevidi in tematske karte (južna evropa, pristanišča in promet, temperatura morja, morski tokovi) izbrani dokumentarni, grafični materiali in gradivo raziskovalnih organizacij, ki kažejo na regionalne vire in obseg onesnaževanja sredozemlja, s poudarkom na geografskih elementih VIRI IN LITERATURA onesnaženje s plastiko in alpska konvencija nevarnosti plastike F kot fosfati M kot morje v kot voda Čistih je le 9 od 10 plaž varnejša evropska morja P za plastiko 133 Potek uČne ure Uvodni del (10 minut) Cilj uvoda je obnoviti temeljne naravnogeografske in družbe- s pomočjo zemljevida, učbenika in drugih gradiv učencem no geografske značilnosti južne evrope ter osvojiti nove predstavimo značilnosti reliefa, kot so razčlenjenost obale, vsebine, vezane na značilnosti sredozemskega morja. podnebne značilnosti, tipično rastje, izlive rek, temperature morja, zaprtost sredozemlja, morski tokovi, slanost idr. (glej Metode in potek: učence vprašamo, kaj že vedo o nara- učbenik za geografijo). vajo ponovimo z družbeno geograf- vnogeografskih značilnostih južne evrope in sredozemlja. skimi značilnostmi (gospodarske dejavnosti, promet). Onesnaženost sredozemlja: video in skupinsko delo (30-40 minut) Cilj: učenci spoznajo in razumejo problem onesnaženo- mogoče razbrati, od kod so pripotovale ipd. – glej hiperpove- sti sredozemlja, vključno z naravnogeografskimi dejavniki zave zgoraj). učence razdelimo v skupine. skupinam damo (izlivi, tokovi, zaprtost) ter družbeno geografskimi dejavni- nalogo, da mesto, o katerem govori video posnetek, poiščejo ki (turizem, pristanišča, izlivi v reke, problem čezmejnega na zemljevidu (ali na v naprej pripravljenem delovnem listu) in onesnaževanja). se pogovorijo o naravnogeografskih ter družbeno geografskih dejavnikih onesnaževanja na konkretnem primeru in predstavi- Metode in potek: z učenci si ogledamo izbran izsek iz do- jo možne rešitve. sledi predstavitev rezultatov skupinskega dela kumentarnega gradiva ali del grafičnega gradiva, ki govori o in skupni pogovor o možnih rešitvah. Posamezne skupine si la- enem izmed primerov onesnaževanja v sredozemlju (denimo hko ogledajo tudi različno gradivo (npr. video posnetke gledajo o merit vah prisotnosti plastičnih delcev, ki pridejo z odpad- na elektronskih tablicah), na zemljevidu na tabli pa z zastavicami nimi vodami iz pralnih strojev, o posledicah gostote ladijskega označimo mesta, na katera se nanašajo gradiva. na ta način je prometa v nekaterih delih sredozemlja, o meritvah in seznamu mogoče obravnavati več tipičnih primerov onesnaževanja, ki so čistosti obmorskih kopališč v eu, ali o plastenkah, ki potujejo vezani na značilne naravno in družbeno geografske dejavnike v skupaj z vodnimi tokovi, s pomočjo zapisov na embalaži pa je sredozemlju. Preverjanje znanja (0-10 minut) Cilj učenci so osvojili razumevanje naravno in družbe- no geografskih značilnosti sredozemlja, ki vplivajo na onesnaženost. Metode in potek: učenec razloži primer onesnaženosti sredozemlja s pomočjo naravno in družbeno geografskih dejavnikov. alternativno je naloga lahko vezana na posamezen dejavnik: učenec denimo označi izlive rek in jih pobarva glede na obseg onesnaženosti, označi lahko onesnaženost obal ali zalivov glede na morske tokove, prometne poti in gospodar- sko aktivnost ipd. 134 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Marko lovec, Martina hribernik Geografija 8. in Bojan lipovec UČNI SKLOP ANGLOAMERIKA UČNA ENOTA PREBIVALSTVO ANGLOAMERIKE OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE Prebivalstvo severne amerike; kanada in zDa: (a) severna amerika kot dežela imigrantov; (b) integracijski model ‚talilnega lonca‘ v primerjavi z evropskim ‚multikulturnim modelom‘; (c) problem migrantov na celinski meji z Mehiko in vloga sredozemlja kot naravne meje v primeru eu. UČNE OBLIKE Frontalna, skuPinska UČNE METODE pogovor delo z besedilom ogled popularnega filma MEDPREDMETNA POVEZAVA DoMovinska in Državljanska kultura in etika: Državljanske PraviCe UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT izhodišča za razpravo popularni film ali odlomek filma ripravljeni teksti ali slikovno gradivo na temo migracij (osnova za preverjanje znanja) VIRI IN LITERATURA Poročevalec: sanje o evropi se končajo na otoku lampeduza kako se spopasti z nezakonitim priseljevanjem? Migracije: treba je začeti že zdaj sprejem beguncev Milijoni beguncev brez domov 135 Potek uČne ure Izhodišča za ogled filma in razpravo (5-7 minut) Cilji: učenci obnovijo znanje o zgodovinskem nastanku severno- katerimi se soočajo migrantih v obeh primerih? (v primeru zDa ameriških držav v primerjavi z evropskimi državami, ki omogoča gre za dolgo kopensko mejo, ki omogoča številne ilegalne pre- utrjevanje razumevanja pojmov migracij, homo genosti in hode; v primeru eu gre poleg kopenske meje tudi za prečkanje heterogenosti (različnosti) družb; osvojijo razumevanje sodobnih sredozemskega morja, kjer je potrebno upoštevati dolžino migracij v povezavi z geografskimi dejavniki, kot so naravna meja, plovnih poti in možnosti za pristanek). relativna razvitost (priložnosti) območjih od- in priseljevanja na primeru združenih držav amerike in eu; osvojijo poznavanje učencem nato predstavimo dva alternativna modela »inte- dveh različnih modelov vključevanja priseljencev, multikulturnega gracije«, tj. modela vključevanja različnih skupin v družbo, to modela in modela talilnega lonca, ki sta povezana z zgodovinsko sta »talilni lonec« (prišleki sprejmejo prevladujoče navade) in pogojenimi razlikami med obema skupnostma, ki predstavljata pa »multikulturni model« (prišleki obdržijo svoje navade«). pomembni ciljni območij sodobnih migracij. kakšne so prednosti in slabosti obeh modelov? Pomagamo si z opisi vsakdanjih dogodkov, kot so spraševanje za pot, iskanje Metode in potek: učence vprašamo, kaj že vedo o zgodovin- restavracij z ustrezno prehrano, poslušanje glasbe, ki smo jo skem nastanku severnoameriških držav. kakšen je njihov vajeni, opravljanje verskih običajev ipd. Model talilnega lonca nastanek v primerjavi z evropskimi državami? kakšen je bil odnos zahteva večje prilagajanje in s tem omogoča lažje sodelovan- priseljencev do avtohtonih prebivalstev? (Gre za sodobnejšo je v družbi, krepi tudi enotnost skupnosti. Hkrati s tem pa kolonialno-imigrantsko skupnost, ki je zemljo iztrgala avtohtonim zahteva opuščanje nekaterih lastnih navad, s čemer otežuje prebivalcem, medtem ko gre v evropskem primeru za bolj vključevanje prišlekom, pa tudi zmanjšuje pestrost in ustvar- tradicionalne skupnosti z notranje bolj homogenimi, medsebojno jalnost družbe ter njeno prilagodljivost v odnosih z drugimi pa bolj heterogenimi kulturnimi značilnostmi). učence vprašamo, družbami. omenjeno predstavlja prednosti multikulturnega kaj vedo o sodobnih migracijah v primeru zDa in eu. kakšni modela. Pri ponazoritvi prednosti in slabostih obeh modelov so skupni vzroki migracij? kakšne so razlike v naravnih ovirah, s si lahko pomagamo s spodnjo tabelo. Tabela: prednosti in slabosti integracijskih modelov: TALILNI LONEC MULTIKULTURNI MODEL PREDNOSTI enotne navade omogočajo lažje llažje vključevanje prišlekov sodelovanje družbena pestrost in raznolikost, ki krepi krepi se enotnost družbe pri delovan- sposobnosti za ustvarjalnost ter sožitje ju navzven pri delovanju navznoter in navzven SLABOSTI prišleki se morajo prilagoditi raznolikost povzroča težave pri zmanjša se raznolikost in ustvarjalnost sodelovanju družbe ter njena zmožnost za dobre zahteva prilagajanje od vseh članov odnose z drugimi družbami družbe, tudi »staroselcev« Gled filma / izseka in refleksija z vživljanjem v vloge (20-30 min) Cilj: učenci s pomočjo praktične vaje preizkusijo in utrdijo slikovnega gradiva) prepoznajo naravno in družbeno geografske poznavanje novih vsebin, ki se nanašajo na naravno in družbeno dejavnike ter razložijo njihovo vlogo (zapišejo na list papirja). Po geografske dejavnike migracij ter na različna modela družbene končanem ogledu predstavijo svoja opažanja, o njih se pogov- integracije. s pomočjo vključevanja čustvenih elementov posa- orimo. na tablo lahko narišemo tabelo z opažanji (naravno, mezne situacije se okrepita ponotranjanje znanja in sposobnost družbeno geografski dejavniki, integracijski model, prednosti in za empatijo. slabosti). učence lahko razdelimo v skupine, v katerih skušajo odigrati posamezne vloge, kot so razvidne iz filmskega ali druge- Metode in potek: učencem damo navodilo, naj ob ogledu pos- ga gradiva. na podlagi simulacij opravimo pogovor in obnovimo netka (ali drugih pripravljenih gradiv, npr. časopisnih člankov ali pridobljeno znanje. Preverjanje znanja (0-10 min) Cilj: preverimo, ali in v kolikšni meri so učenci osvojili nove vsebine in jih uspešno povezali z že obstoječimi znanji. Metode in potek: učenci odigrajo/opišejo enega od prizorov in na podlagi tega razložijo dejavnike migracij, prednosti in slabosti integracijskega modela. izvedba naloge lahko poteka tudi doma, s predstavitvijo pri naslednji uri. 136 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Marko lovec, Martina hribernik Geografija 9. in Bojan lipovec UČNI SKLOP GOSPODARSTVO SLOVENIjE UČNA ENOTA PROMET OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE Gospodarstvo; učenec: opiše vrste prometa, njihove prednosti in pomanjkljivosti glede na zmogljivost in onesnaževanje okolja; na zemljevidu pokaže najpomembnejše prometne povezave v sloveniji in ovrednoti njihov pomen pri povezovanju s preostalim delom evrope in sveta; analizira povezanost prometa, prometne varnosti in gospodarstva ter vplive geografskih dejavnikov. UČNE OBLIKE Frontalna, skuPinska UČNE METODE pogovor prikazovanje MEDPREDMETNA POVEZAVA / UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT zemljevid s cestnim in železniškim omrežjem oz. spletno mesto ali aplikacija z omenjeni-mi podatki podatki o izpustih plinih na prevožen kilometer glede na prevozno sredstvo za osebni avtomobil, tovornjak in vlak* podatki o povprečni porabi goriva* podatki o ceni vinjete /železniškega prevoza* tabela za sWot analizo *podatki so lahko tudi vzorčni VIRI IN LITERATURA sekunde prostega teka avtomobila izpusti toplogrednih plinov iz prometa glede na prevozni način in drugi kazalci onesnaževanja (arso) značilnosti prometa v sloveniji trajnostna mobilnost spletni zemljevidi s podatki o razdaljah in stroških transporta glede na vrsto prometa, kot so Google map, via Michelin ipd. 137 Potek uČne ure Uvodni del (15-20 minut) Cilji: učenci obnovijo znanje o geografski legi slovenije, dostopni. učence nato izzovemo z vprašanjem o onesnaževan- ključnih prometnih povezavah in poteh. učenci se seznanijo ju, ki ga povzročajo različne vrste prometa, in možnih rešitvah. s podatki o dolžini prometnih povezav in poti ter hitrosti Predstavimo jim podatke o onesnaževanju na prevožen potovanja (tovora) po teh povezavah. seznanijo se s podatki kilometer ali porabljen liter goriva. ali je na onesnaževanje moč o negativnih okoljskih posledicah posameznih vrst prometa. vplivati z dajatvami na posamezne oblike prometa? ali in za spoznajo sWot analizo kot orodje. učenci se potencial- koliko bi denimo s spremenjeno ceno vinjete za tovorni prom- no seznanijo tudi s spletnimi stranmi in orodji, ki ponujajo et lahko vplivali na povečano uporabo železniškega prometa? tovrstne podatke. kakšne podatke za to potrebujemo? (Ceno železniškega pro- meta, tovornega prometa, dolžino alternativnih poti tovornega Metode in potek: ob zemljevidu skupaj z učenci obnovimo prometa v primeru, če bi ta zaobšel državo ipd.). znanje o legi slovenije in ključnih transportnih sredstvih in povezavah. izzovemo jih z vprašanji, kot so: koliko časa in kako z učenci obnovimo štiri elemente sWot analize, to so se potuje od madžarske meje do kopra? kakšne so prednosti Strengths (PreDnosti), Weaknesses (slabosti), Oppor- in slabosti posameznih vrst transporta? kako nemški turisti tunities (Priložnosti) in Constraints (ovire). lahko si potujejo na hrvaško obalo? kako tovor iz luke koper potuje pomagamo s primerom, kot je izgradnja avtocestnega križa: v osrednjo evropo? učencem nato predstavimo podatke o prednost je pretočnost, slabost strošek izgradnje, priložnost dolžinah povezav in hitrostih transporta ter, potencialno, po- povečana privlačnost slovenije za tranzit, ovira pa povečano kažemo, kako se uporabljajo spletna orodja, kjer so ti podatki onesnaženje zaradi večjega obsega prometa. Problemska naloga (25-35 minut) Cilji: učenci razumejo vlogo dejavnikov, kot so geografska lega, železniškega prometa ter o izpustih na prevožen kilometer/ vrsta in značilnosti prometnih povezav, onesnaževanje, ter znajo tono. Podatki so lahko vzorčni, da omogočajo lažji izračun. na podlagi podanih vhodnih podatkov opredeliti možne rešitve skupine morajo opredeliti prednosti in slabosti tranzita čez (ukrepe), s katerimi je mogoče izkoristiti značilnosti omenjenih slovenijo ter priložnosti in ovire, ki iz tega izhajajo. Priložnosti dejavnikov za doseganje optimalnih družbenih rezultatov in ovire se seveda navezujejo na našo odločitev ter zmožnost, (npr. ustrezno razmerje med privlačnostjo za tranzit, ceno da jih izkoristimo. kolikšno ceno tovorne vinjete je potrebno tranzita in obsegom onesnaževanja). Pri tem učenci utrdijo postaviti, da bo promet še vedno potekal čez slovenijo, ven- uporabo sWot analize. alternativno učenci osvojijo uporabo dar s pomočjo železnice? Pri odgovarjanju na to vprašanje je ustreznih spletnih orodij za preračunavanje dolžin tranzitnih potrebno izmeriti razdalje alternativnih cestnih povezav okoli poti, stroškov in predvidenega časa potovanja (namesto tega slovenije in povečane stroške transporta po teh poteh (po- je možna uporaba zemljevida, niti, s katero se izračuna dolžina damo lahko povprečne stroške na kilometer). koliko izpustov cestne poti, in merila za preračun v kilometre). je na ta način prihranjenih za vsak tovornjak ali prevoženo tono? Možne so številne variacije nalog na to temo: denimo Metode in potek: učence razdelimo v skupine. skupinam možnost alternative železniškega transporta iz luke koper razdelimo delovne liste z nalogo. naloga je lahko enotna za ob določeni ceni tovorne vinjete v primerjavi s ceno cestnega vse skupine ali pa se razlikuje (po potrebi tudi po težavnosti). transporta ob uporabi drugega pristanišča. namesto cene naloga lahko vsebuje podatke o tovornem prometu, ki iz tovorne vinjete je mogoče opredeliti tudi potrebno ceno enega izmed avstrijskih mest pelje v eno izmed hrvaških mest. tovornega tranzita na prevožen kilometer cestnega odseka. Podani so podatki o strošku prevoza s pomočjo cestnega in Predstavitev rezultatov (5-30 minut, odvisno od obsega naloge, števila skupin) Cilji: preverjanje, ali so učenci osvojili nove vsebine in orodja. utrditev znanja skozi predstavljanje/poslušanje predstavitev. Metode in potek: učenci predstavijo in utemeljijo svoje sWot analize ter rezultate izračunov. v primeru uporabe spletnih orodij lahko na platno projeciramo spletno stran s podatki o možnostih različnih transportnih povezav (npr. prikaz poti na Google zemljevidu). ustrezno prilagojena problemska naloga (povečan ali zmanjšan obseg glede na željene cilje) lahko služi tudi kot domača naloga. 138 139 zgodovina Klik na povezavo 140 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Ana Bojinović Fenko in Zgodovina 9. Jure Požgan UČNI SKLOP XX UČNA ENOTA OD AVSTRO-OGRSKE DO EU? OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE učenci na primerih analizirajo razliko med vojaškim in političnim reševanjem sporov. učenci opišejo vzroke povezovanja evropskih držav in navedejo glavne evropske ter svetovne integracije. UČNE OBLIKE Frontalna, skuPinska, v DvojiCaH UČNE METODE pogovor prikazovanje delo z besedilom družabna igra Čutim evropo NOVI POjMI reševanje sporov, vojna–diplomacija, država–mednarodna organizacija MEDPREDMETNA POVEZAVA DoMovinska in Državljanska kultura ter etika, GeoGraFija, slovenski jezik, anGleŠki jezik UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT internet, računalnik predvajalnik video posnetkov (Youtube), fotografije (splet) raztrgan zemljevid didaktična/družabna igra Čutim evropo VIRI IN LITERATURA sveta aliansa in koncert velikih evropskih sil – diplomacija velikih sil ‘na račun’ malih narodov/držav; (razglednica ljubljane s kongresa 1821) 2. svetovna vojna – reševanje sporov z vojaško silo; (0.00-1.50) reševanje sporov v evropskih integracijah (primeri diplomacije): evropski svet: evropski parlament: Primer predloga evropske komisije o sklepu sveta eu o trgovinskem sporazumu z državami nečlanicami za boj proti ponarejanju (samo 1. stran) lajH, Damjan, novak, Meta, ŠtreMFel, urška. Čutim evropo : eu znanje - eu izziv. [s. l.: s. n., 2014]. 1 garnitura, karton, plastika. [Cobiss.si-iD 33061981] 141 Potek uČne ure Uvodni del (5 minut) na primeru slovencev ponovijo razliko med narodom in državo in naštejejo vpetost naroda v različne države v zadnjih 100 letih (avstro-ogrska, država in kraljevina sHs, jugoslavija, slovenija). z učenci navedemo (ponovimo) vzroke za to, da smo slovenci skozi zgodovino vključeni v različne države, s pomoč- jo raztrganega zemljevida skupaj z učenci prikazujemo, kako so se združevale in razdruževale državne tvorbe. Jedrni del (20 minut) ob razglednici s kongresa svete alianse 1821 v ljubljani integracije. učenci morajo iz besedila na karticah v paru učenci ponovijo, da so evropske velike sile poskušale z prepoznati pojme miroljubnega reševanja sporov oziroma izvajanjem diplomatskih srečanj skozi celotno 19. stoletje, a sodelovanja z diplomacijo (npr. sporazum, program, dogovor, na račun vojaške nadvlade nad malimi narodi/državami, zato pogodba, srečanje na vrhu, ministrsko srečanje, zasedanje, (eden od vzrokov) sledi 1. svetovna vojna. podpis pogodbe, odločanje s konsenzom, ipd.). Pari poročajo učence spomnimo na razmere v evropi po 2. svetovni vojni o identificiranih pojmih. in da je evropska integracija (povezovanje evropskih držav) skupaj nato pogledamo dva kratka aktualna filma in en pri- eden načinov, kako so se države lotile zagotoviti miroljubno mer dokumenta, ki približajo identificirane primere diplomaci- sodelovanje in preprečiti ponovno vojno. učencem razde- je (evropski svet in evropski parlament ter predlog evropske limo prej izbrane kartice iz igre Čutim evropo, na katerih komisije sklepa sveta eu). so zapisani razni zgodovinski dogodki ali dosežki evropske Zaključni del (5-10 min) učenci ponovijo razliko med reševanjem sporov z vojaškimi sredstvi in na miroljuben način (z diplomacijo). učenci ponovijo, da z diplomacijo pridobijo predvsem male države, ki so v njej enakovredne velikim silam. učenci osmislijo odnos država–mednarodna organizacija. učenci osvojijo nekaj primerov reševanja sporov in sodelo- vanja držav prek diplomacije v mednarodnih organizacijah in znajo našteti nekaj mednarodnih organizacij, predvsem pa evropsko unijo. Inovativno preverjanje znanja Po preteku enega tedna opravimo preverjanje znanja z uporabo čemer poleg organizacijskih pravil poudarimo tudi cilj učne ure igre Čutim evropo. tokrat učenci celo uro igrajo igro, uporablja- (utrjevanje obstoječega znanja o evropski integraciji in prido- mo enake (lahko nekaj dodatnih) kartic kot pri učni uri, vendar bivanje novega znanja) ter osvežimo, kaj smo o tej temi na pustimo prosto igro. Prostor (učilnico) pripravimo tako, da je predhodni učni uri že slišali. Da dosežemo ugodnejše vzdušje, primeren za igranje namizne igre – po prostoru razpostavimo poudarimo, da cilj ni zmagati v igrici, temveč sodelovati, se učiti in toliko miz, kot imamo iger, okoli miz pa dodamo toliko stolov, zabavati. s tem odstranimo element strahu pred nepredvidenim kolikor učencev bo posamezno igro igralo (do največ 8). učence in pred neenakim (potencialnim) ocenjevanjem (vprašanja na razdelimo v toliko manjših skupin, kolikor iger Čutim evropo karticah niso enako težka, temveč v težavnostni stopnji izdatno imamo na voljo. uvodoma učencem razložimo potek igre, pri variirajo). 142 priprava AVTOR PROGRAM RAZRED ZAP. ŠT. URE Natalija Mihelčić in Irena Bačlija Zgodovina 9. UČNI SKLOP POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETjA UČNA ENOTA POVEZOVANjE EVROPE IN SVETA OPERATIVNI CILjI IN VSEBINE opišejo glavne značilnosti ii. svetovne vojne in pojasnijo njene posledice. z različnih perspektiv pojasnijo dogajanje na slovenskem v času 2. svetovne vojne. opišejo ustavno ureditev in življenje v republiki sloveniji. + učni cilji, ki se nanašajo na odnose (obsodijo politične sisteme, ki kršijo človekove pravice). UČNE OBLIKE Frontalna, skuPinska UČNE METODE pogovor razlaganje prikazovanje NOVI POjMI demokracija, človekove pravice, zaščita človekovih pravic, mednarodna integracija za zašči-to človekovih pravic MEDPREDMETNA POVEZAVA DoMovinska in Državljanska kultura ter etika, GeoGraFija UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI, IKT računalnik projektor zemljevid tabla kreda družabna igra sloveniuM VIRI IN LITERATURA kratek odlomek o življenju v auschwitzu: učbenik za zgodovino za 9. razred za osnovno šolo Delovni zvezek za zgodovino za 9. razred 143 Potek uČne ure Uvodni del (15 minut) kratek dokumentarni prikaz razmer med 2. svetovno vojno (slovenci v koncentracijskih taboriščih). Jedrni del 1 (15 minut) pogovor o ogledanem odseku 2 svetovna vojna kot povod za zaščito človekovih pravic človekove pravice (seznam, dokumenti) kršenje človekovih pravic mehanizmi za zaščito človekovih pravic (primer slovenije) Jedrni del 2 (55 minut) igranje igre sloveniuM (navoDila za iGranje naMizne ci je kratek opis gesla, ki je tekmovalcu v pomoč, in v nekaterih iGre sloveniuM) primerih slika gesla. Pod geslom so navedene tri kategorije: igra za štiri ali več (parno število) igralcev. igralci igrajo v opis, pantomima in risanje. kategorijam je glede na njihovo tekmovalnih parih. igralna ploskev prikazuje pot, po kateri težavnost pripisano določeno število točk. Število točk ustreza pari igralcev napredujejo skladno z dobljenim številom točk. številu polj, za katera tekmovalni par napreduje, če geslo ugane. ko je par na vrsti, eden izmed para izvleče kartico s tematiko Cilj igre je s pomočjo igre utrditi ali osvojiti znanje o človekovih o človekovih pravicah (učitelj prilagodi tematiko kartic pred pravicah sloveniji in eu. začetkom učne ure). na kartici je geslo, ki ga mora drugi igralec v paru uganiti, ne da bi kartico videl. kartico lahko vidijo nasprotni igralni pari in tako nadzirajo potek ugibanja. na karti- Zaključni del (5 min): Ponovitev o naučenem in razprava Inovativno preverjanje znanja Po tednu dni preverimo znanje učencev s pomočjo splošne izpolnjeno časovnico, pari si z drugimi pari izmenjajo izdelek in refleksije, potem v paru na prazno časovnico z označenimi ga popravijo. ključnimi letnicami učenci vrisujejo dogodke, ki so povezani s človekovimi pravicami. Po koncu učitelj na tabli prikaže pravilno 144 145