Gozcl jo v nevarnosti in sicer gozd — vseh delov sveta. Zakaj po vseh državali so industrijalci ogrcmne obsege gozdov nousmiljeno porušili, lcot bi zaklade izkopali, pa jih brez pameti raztrosili. Dalekpvidni gospodarstveniki opominjajo na vse strani, da je poraba lesa že dalj časa mnogo večja kot pa je rast mladih dreves. Zmerom nove tvornice grabijo namreč ogromne množine dreves, nič pa jim ni mar za podmladkc, ki bi branili izumrtje gozdov. Tako je postal gozd dai.es veliko gospodarsko vprašanje, ki ne zanima le strokovnjaka, marveč vse človeštvo. Poleg premoga, rude in petroleja je les dejansko najpomembnejše sredstvo, ki ga nudi narava za napravo velikih in najrazličnejših predmetov. Milijoni železniškili pragov po vsem svetu so za...evali pragozde. Prav tako drogovi. In koliko izmenjav je sleherno leto! Ladje požro premnogo gozdov in gradbena obrt je brez lesa (kljub ameriškim nebotičnikom) še zmerom nemogoča. Špirit je žgoči proizvod lesa, izdelovanje filmov in fotografskih plošč je posredno (celuloza) iz lesa, prav tako sta lak in vunetno usnje lesni proizvod. Naše dame nosijo nogavice, perilo in obleke iz umetnc svile, ki jc prav tako iz cclu- !o_.e. Bombažno strelivo, moderna eksplozivna sredstva in brezdimni smodnik so z lesom v tesnem odnosu. Ni$ ni pretirano, če pravimo, da se sleherno leto celi gozdovi orušijo — za svinčnike. In končno ne pozabimo na zmerom mogočnejše papirne industrije, ki večji del žive od gozda. Zraven tega moramo omeniti porabo lesa za kurivo in strojni pogon; ta je mnogo večja, ikot si lajik' more prcdstavljati. Saj požge Nemčija, ki jc preskrbljena z ogromnimi premogovnimi zakladi, sleherno leto skoraj polovico lastnega proizvoda. Koliko požge pa Rusija, iki uporablja les tudi za pogon železniškega stroja, si ne moremo misliti. Pri takem čezmernem izrabljanju gozdov vidimo (kot na dlani, kako bomo polagoma prišli zmerom v ve.je pomanjkanje lesa, končno pa bodo gozdovi vsega sveta na tleh. Praksa misli to teorijo gladko ovreči, zakaj o kaJkih lesnih pomanjkanjih do danes še ni bilo govora. Imamo celo industrijalce, ki govore o nadprodukciji lcsa. Teoretik pa ima kljub temu prav, zakaj praktik pripravlja smrt gozdovom s tem, dajih neusmiljeno in brez pameti izsekava. Ta trebljenja gozdov bomo videli vsaj malo v jasnejši luči, Ce pogledamo v Kanado, eno na gozdovih najbogatejših držav na svetu. Ko se bližamo gozdnim kompleksom, vidimo vsepovsod po rekah in potokih neizmerne množine splavov in prosto plavajočih hlodov. Mnogokrat se taka debla zataknejo na ovinkih vodovja; nekatera so zašla v goščavje ob vodi, druga visijo na teh, ali pa so jih vodo izplavile na kopno. Na ta način nastane v nekaj urah velikanski zastoj, ki zadržuje tisoče in tisože hlodov, ki leže lcot nezakopani mrliči. Tu dobimo vsaj slutnjo, s kako brezobzirnostjo podsekavajo ogromna drevesa, l.i se niso dosegla svoje najlopše dobe. Izraz sekati ni tu na mestu, zakaj tu rušijo stroji, ki podsekavajo gozd čisto pri tleh, kakor da si senožet pokosil. S sekiro samo ra .o drevo; ikakor hitro jc zaseka zadostl ^ioboka, prevežejo deblo v primerni višini z debelo vrvjo. In zdaj viečojo in nategujejo traktorji in dvigalke, dokler ne polože drevo kakpr v rokoborbi na t-la. Nato stopijo v boj vlačilci in vlečejo hlode na dolo.en prostor, odkoder jih razpošiljajo po svetu. Ogromni žerjavi jih tu pograbijo in nalože na transportne vagone, (kateri jih odpeljejo po ozkotirni železnici do naslednje postaje ali pa do reke. Samo sfcozi okence poglejmo še na Švedsko, ikjer so ogromne lesne industrije in ogromna lesna bogastva. Tam začno sekati, Iko neha poljsko delo, to je, ko pade prvi sneg. Takrat se izpraznljo V36 vasi, ljudje se odpravijo v goz'dove. Tam si zgradijo kolibe in staje za ikonje, in žive enostavno življenje. Polagoma posekajo vsa drevesa, iki so prikladna za industrljske namene, pa jih bdpeljejo na saneh do najbližje reke. A ker so vse reke v notranjosti Švedske zamrznjene, nagrmadijo na nje kolose hlodov. Dalje vrši prevoz priroda sama: pomladi se namreč začne taliti led In voda nosi posamezne splave lesa do bližnje žage (žage so namreč vse ob yodi). V začetku tega stoletja so posekali letno 30 do 35 milijonov stebel, danes pa je doseglo njihovo število 70 milijonov. Ker pa ni radi ogromnega števila hlodov zmerom odprt odtok, nastopajo skoro vsako leto povodnji, iki napravljaJo ogromne škode kulturnim predelom zemlje. Gozdovi pa le naprej umirajo, človek v svoji trgovski strasti pozablja, da bo enkrat ves gozd na tleh. Saj to ni naravna smrt, marveč prav organizijran roparski napad, ki bo v 30 do 40 letih iztrebil gozdove po vsej Sev. Ameriki in Kanadi. To prerokovanje je tem bolj pomembno, če pomislimo, da pose'dujejo Združene države s Kanado 30% yseh iglavcev na svetu. ^¦*fflš& Resni raziskovalci in gospodarstvenifci se že dalje časa bavijo z lesnim vprašanjem, ikako bi te zemeljske zazlade modro porabljali in — če bi les lzginil — s čim bi ga nadomestili. Zna.nost bo pač morala najti sredstvo, s katerim bi podaljšali življenje gozdov in .vzgajali drevesa tako, da bi hitreje raela in bila po možnosti izdatnejša.