Kratkovidni „modrijani" Previdnost je lepa čednost — toda tako dolgo dokler ji bo- truje pamet, ne pa trmoglava nespametnost. Te besede velja- jo onim, ki se vdajajo vplivu nekaterih redkih »modrijanov« ki raznašajo svojo zastarelo miselnost po vaseh, ali pa za- vajajo' v špekulantstvo tudi d^uge, da bi ne bili osamljeni in preveč vidni. Zakaj gre pravzaprav? Za neumna gesla, ki imajo, kot vse neumnosti, kratek vek. »Životaril bom, dokler bo šlo potem boste morali poskrbeti zame,« je dejal nekdo v konji- škem koncu, ko je odklanjal pogodbeno sodelovanje z za- drugo. Rekli bi, lisičje hinav- ska misel in precej nevarna, če bi bili vsi drugi neumni. Taka izjava po drugi strani pomeni da takšen človek ni pripravljen sodelovati niti v svojo korist če pa ne bo šlo, saj smo v so- cialistični državi s tako social- no politiko kot nikjer na svetu. Skupnosti pri naporih za vse- stranski napredek sicer ne za- upa, zaupa pa jih, če bo zašel v škripce. Toda tak »modri- jan« je lahko prepričat}., da skupnost ne bo zganjala soci- ale z ljudmi, ki sami silijo na slabše, ker bi ravnala kot tisti ki daje pijanemu žganja, da se okrepča. »Pravijo, da ne bomo dobili umetnega gnoja po nižji^ceni? Kam pa bodo z njim? Saj ga bodo morali prodati!« Tako mo- drujejo spet drugi, recimo v Dramljah. Navajajo primere da so si lani lahko izven ko- operacije nakupili umetnih gno- jil kolikor so hoteli. Toda lani je bilo lani. Lani je bilo v ko- operaciji pol manj površin kot jih je že letos dosedaj. Dober del gnojil moramo uvažati, če- mu bi torej razmetavali devize za take »šaljivce«, ki bi se radi brili norca iz skupnosti? Za- nesljivo zatrjujemo, da niti ki- lograma umetnih gnojil po ce- ni, ki je vlejavna za kooperan- te, ne bo nihče dobil. Lanski primeri so izkušnje tudi za za- druge, ne samo za špekulant- sko nastrojene posameznike. Najbolj neslane pa so tiste »modrosti«, ko redki posamez- niki ugotavljajo, češ, koopera- cija je sredstvo za obubožanje kmeta. Kdo, premislimo dobro pa ima interes, da požene na- vzdol tako važno gospodarsko vejo? Kakšno korist bi od tega imela skupnost? Cemu bi vla- gala tolikšne milijarde v kme- tijstvo, če bi skupnost imela tak namen. Na žalost se naši ljudje, zlasti pa nekateri posa- mezniki, vse premalo zavedajo naglice razvoja, ki nas sili na- prej. V nekaterih državah, ki so ravno takim zaostalim lju- dem pogosto na ustnicah, bi se zgrozili nad nizko proizvodnjo_ ki je ponekod pri nas. V Ame- riki, na primer, eri kmetijski delavec proizvaja hrano za 18 industrijskih in mestnih prebi- valcev. Pri nas pa niso redki ki zaradi zaostalosti proizvod- nje še zase ne pridelajo. Zakaj? Lenost možganov predere marsikateri krvavi žulj, upogne prenekateri hrbet in za- vije premnog obraz v gube skrbi. Kr. IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Več živine-več mleka-več mesa Kmetijski načrt temelji na živinoreji. Tej veji kmetijske proiz- vodnje posvečajo prvenstveno pozornost naše kmetijske zadruge in družbena posestva. Prepoved klanja telet že povečuje stalež goveje živine v našem okraju. Na nedavnem posvetu so se naši kmetijci pogovorili o ureditvi pitališč, ki bodo urejena do konca leta. Do konca Ie'a 1959 bo v celjskem okraju 11 pitališč za govejo živino, katerih skupna zmogljivost bo za okoli 2100 glav živine. To je seveda šele začetek, da bi lahko dosledneje izpolnjevali osvojen plan in zado- stili uredbi o prepovedi klanja telet. Z ureditvijo pitališč smo v našem okraju nekoliko v zaostanku. Na raznih področjih našega okraja gra- dijo nove hleve, ponekod pa adapti- rajo stare, da bo čimprej dovolj pro- stora za mlado živino, ki je doslej romala pod nož. V Preboldu, v Za- ložah, na Ponikvi, v Jelšingradu in še ponekod naglo dokončujejo grad- njo novih hlevov, ki se močno raz- likujejo od dosedanjih, tako po ob- liki, ureditvi in seveda tudi v ceni gradbenih stroškov. V nekaterih drugih krajih, kot na primer v Pod- četrtku adaptirajo stare hleve. Na- čelo je, da čimprej in čim ceneje pridobimo čim več prostora za ži- vino. Se pred mesecem, ko so bile zna- ne prve »norme«, koliko živine naj bi imela kmečka gospodarstva na hektar obdelovalne zemlje, so se mnogi vpraševali, od kod naj do- bijo živino. Nekdo je tedaj v šali de- jal, češ, vsakega mačka bo treba pri- vezati. Ta šala, sicer ne dobesedno, se sprevrača v resnico. To se v di na zadružnih dogonih. Tista teleta, ki jih gospodarji ne morejo prerediti, že odkupujejo zadruge in družbena posestva. V prvi vrsti skrbijo zadru- ge za one, ki so sklenili pogodbe za pitanje in za tiste, ki hočejo pove- čati stalež živine. Prav tako tudi posestva odkupijo vsako za vzrejo sposobno živinče. Najdlje so v tem pogledu prišli v mozirski poslovni zvezi. Tam je poslovna zveza prak- tično prevzela odkup živine v svoje roke. Klavno živino oddaja v potroš- na središča, vso ostalo živino pa razporeja kamor je potrebno. Toda kljub temu se zadružne organizacije opirajo tudi na nakup živine po dru- gih krajih, da bi čimprej dosegli predvideni stalež živine, kar pa z drugimi besedami pomeni končni cilj teh naporov - več živine, več mleka, več mesa. -c. Hlev za 120 glav živine na posestvu »Slom« bo v kratkem pod streho. IMAJO KONJIŠKI KMETJE DRUGAČNE POGOJE? Sklepanje pogodb oziroma pred- pogodb za setev visokorodnih sort pšenice tudi v konjiški občini prepočasi poteka. V okraju so že posejali stotine hektarjev s temi sortami. Seveda v pogodbenem sodelovanju in na družbenih po- sestvih, v konjiški občini i>a mno- gi še oklevajo, čakajo. Seveda ne povsod. Konjiška zadruga je naj- boljša. Tu so do konca zadnjega tedna sklenili pogodbe za 42 hekt- tarjev pšenice, kar je precej nad polovico po planu predvidenih površin. Seveda tudi v tej zadru- gi ne morejo biti zadovoljni, če- ravno je medtem številka skle- njenih pogodb gotovo narasla. Veliko slabše so se odrezali v ostalih treh zadrugah. Tam se akcija za sklepanje pogodb še ni premaknila daleč naprej. 17 ha pogodb za setev visokorodne pše- nice pri vseh treh do konca pre- teklega tedna je izredno malo. Dvomimo, da bi mogli vso krivdo obešati nerazgledanosti, primitiv- nosti in zaostalosti posameznih kmetov. Prej bo vzrok v tem, da zadružni organi ne dospevajo in da tisti, ki so dolžni kmetom po- jasnjevati, da je vsa akcija le njim samim v korist, ne storijo dovolj in se pustijo omajati že po prvih poskusih. Ni nam treba posegati po primerih izven obči- ne. Ce gre vsa stvar v konjiški zadrugi hitreje od rok, potan za- ostajanje v sosednih zadrugah ni upravičeno. V višjih predelih, kjer so možne olajšave v pogledu odstotka akumulacije, so vzroki za zavlačevanje prav tako nesmi- selni, kot pri onih v nižinskih krajih, kjer je voda letos storila precej škode, čeprav sami i>rizna- jo, da je ta katastrofa prišla po dolgih letih in da se podobnih spominjajo le starejši ljudje. Spričo melioracij bo vedno manj nevarnosti in končno, ali človek, ki_je bil enkrat moker, nikoli več ne stopi izpod strehe? L. »Italijanka« je že v zemlji... REPORTAŽA IZ SLIVNICE Upravnik slivniške zadruge tov. Krašek me je čudno pogledal in dejal: — Zakaj pa v časopis? Saj še nismo končali. Pridite, ko bomo zaključili sklepanje kompleksnih pogodb ... — Ker nisem odnehal, se je vdal. Bil je ponedeljek in v slivniški zadrugi so izpolnili plan koopera- cije za visokorodno pšenico. Pet- inpetdeset hektarjev. Dobro tretji- no so že preorali in posejali. Nov traktor že orje. Od svita do mra- ka. Zadružni ljudje še sklepajo pogodbe. Predvidene površine bo- do presegli... Zdolšek, Guček in Pušnik so »vrgli« zemljo skupaj. Ti trije niso ravninski kmetje. Njive ima- jo stisnjene ob hudourni potok, poslopja so jim prislonjena v breg, travnike in sadovnjake pa imajo v strmini. Lani se je »Ita- lijanka obnesla«. Lepo je kazala, potem pa je prišla nesreča. Zdol- šek je pokazal na njivo ob po- toku. — Tak klas je imela, da je bilo veselje. Potem je pa prihrumela voda in niti zrna nismo poželi. — Toda Zdolšek in soseda niso vrgli puške v koruzo. Zemlja je tu zato, da rodi. Podpisali so po- godbo za sodelovanje in ko je traktorist prišel, so se zmenili. Njive imajo eno zraven druge, pa so vse skupaj preorali, podrah- Ijali, pognojili in posejali. Škoda je zemlje za tiste kolovoze med njivami. — Zdaj vsaj nekam izgleda ta njiva, je nadaljeval. — Nisem pričakoval, da bo traktor tako le- po opravil. — V preorani njivi počiva seme prvovrstne »Italijanke«. Vsejali so »prodottore«, ki ima dolgo slamo, ki jo rabijo za škop. — Nekaj bo treba storiti s po- tokom, je v skrbeh nadaljeval Zdlošek, in Pušnik, ki je ravno- kar nesel koš otaviča po cesti, se je že razveselil, da smo zato pri- šli. — Potok bo treba zravnati in očistiti strugo, da bo voda hitreje odtekala. Upamo, da nam bo za- druga pomagala in vodna skup- nost tudi — je povzel Zdolšek, ki ga je skrbelo, da bi mu voda ne ponovila škode. Potem je pogovor nanesel na druge kulture in na živino. Zdol- šek in njegovi »kompanjoni«, ne kako govedo ali dva. Le umetne- ga gnoja bo treba ... Vse kaže, da pri gospodarjih, kakršen je Zdol- šek in njegovi »kompanjoni«, nt bodo mlatili prazne slame, ko bo- do ljudje od zadruge prišli, da se pomenijo še za druge pridelke in za živino ... c. k. Ivan Zdolšek pred posejano njivo ... Ko je človek uresničil utopične sa- nje o astronavtiki, se je svetovna diplgmacija spet povrnila k stvari, ki se zdi človeštvu že dolgo časa utopija — k razorožitvi. Ali res ni možno, da bi človek uresničil na zemlji tisto, kar je stari Ovid ime- noval aurea prima aetas, zlato do- bo miru? Morebiti je zdaj res napo- čil čas za to, prav zaradi izrednega napredka tehnike in novih virov energetike; zdaj, ko na Zemljo lahko res zviška pogledamo; zdaj ko so z raketo Wycourt z rta Canaveral fo- tografirali cel tajfun od kraja do kraja, zdaj je morda res nastopil čas, da tajfun strasti in navzkrižnih interesov med ljudmi ukrotimo. Ne čez noč, počasi, a vendarle z zaupanjem in odločnostjo. V tem smislu delujejo posebno predstavni- ki malih in manjših narodov in držav, ki jim ne pride na misel, da bi ogrožali svetovni mir. V zadnjih letih je pričujočnost malih držav na mednarodnih forumih še prav po- sebno važna, saj smo doživeli hude katastrofe, pa vendarle niso zavze- le večjih dimenzij: Na Bližnjem vzhodu na primer, ali zadevo z ber- linskim ultimatumom. Čeprav je vse kazalo, da se bosta bloka poskusila, kdo je močnejši, do tega ni prišlo v veliki meri zaradi javnega mnenja, ki so ga ustvarjale številne male in manjše države in seveda še zaradi ravnotežja sil v obeh taborih. Se pred 14 dnevi so bili zelo glasni na- sprotniki tega, kar se zdaj dogaja med ZDA in SZ. Ženevska konferen- ca je torej vendarle rodila nekaj uspeha: veliki nasprotniki se pogo- varjajo na najvišjem nivoju kljub vsemu! Kljub »moralnim in mate- rialnim silam«, s katerimi razpolaga Zahod, kljub črni internacionali, kljub vsem tistim, ki se jim je zde- la Dullesova pot »na robu vojne« višek diplomatske umnosti. Na Generalni skupščini OZN v New Vorku je Hruščev razložil svoj načrt o razorožitvi. Zagrizeni antikomu- nisti s kardinalom Spellmanom vred so njegov načrt imenovali »go- ro propagande«, ki bo rodila »mi- ško« — razorožitve. Iz ropotarnice so privlekli Litvinova. ki da je leta 1927 v Ženevi nekaj podobnega predlagal. Njegove besede da so ka- kor petje siren — revež Odisej in njegovi mornarji, če bodo petju pri- sluhnili! Mrzli Švedi menijo, da je ta načrt največji trojanski konj mo- derne dobe. In tako dalje. Ce bi vsi tako. vsi in vselej tako govorili, po- tem se stvari ne bodo nikamor pre- maknile. Treba je poskusiti, morda se bo tudi ta vlak premaknil — ka- kor je končno le prišlo do razgo- vorov Q celi vrsti stvari, ki razdva- jajo oba konkurenta za hegemonijo sveta. Hruščev v Ameriko ni šel gledat samo Marilyn Monroe in Franca Sinatro in vse tiste v Hollywoodu, ki predstavljajo največjo »fabriko sanj« nS svetu. Tudi farme, na ka- terih si je ogledoval ovce. krave^ purane, koruzo in vse tisto, zaradi česar Amerika sodi. da ji prvenstva v svetu nobeden ne bo vzel, tudi te farme niso bile poglaviten cilj. Nek- danji ukrajinski pastir in kovač — s ponosom in samozavestjo je Hru- ščev o tem Amerikancem pripovedo- val, ko je čohal za ušesi njihove ovce in krave — se je v Camp Da- vidu usedel za isto mizo s herojem največje kapitalistične sile kot ena- kopraven predstavnik enako močne socialistične države in ni nič skri- val, zakaj gre: »Ce vi pod moral- nimi načeli razumete vojaška opo- rišča, ki nas obdajajo, vas to ne bo nikamor pripeljalo.« Nedvomno je zadel »željico v gla- vico« — omne tulit punctum. Gre za mir, za koeksistenco, za to gre da ne bo šlo 20—30 odstotkov vseh narodnih dohodkov za orožje, za ne- produktivno stvar. To so seveda or- jaške stvari in če jih bo človeštvo začelo zares demontirati, jih ne bo moglo demontirati v kratkem. Toda če jih ne bo začelo, bodo ras t le na- prej, uničevale vedno več. terjale od narodov vedno večje žrtve. Toda volja do razorožitve mora obstajati na obeh straneh. Eisenhomer in Hru- ščev morata biti prva »razorožena* (ne razočarana, kakor je pred 14 dnevi zapisal na tem mestu tiskar- ski škrat), oba se morata odreči mi- sli, da bi z orožjem lahko rešila ve- liko vprašanje, kdo bo hujši, kdo bo vzel žezlo sveta v krvave roke. Tako nekako so se glasile tudi besede zastbpnikov malih držav o palači narodov v OZN. Med deseti- mi govorniki je zavzemal ugledno mesto tudi sekretar za zunanje za- deve FLRI Koča Popovič. Njegov prispevek k splošni razpravi je pre- pričljiv. realističen in razumevajoč. RAZPIS za sprejem kandidatov v šolo za visokokvalificirane delavce v trgovini. Trgovinska zbornica za okraj Celje razpisuje sprejem kandidatov V 2-LETNO ŠOLO ZA VISOKOKVALIFICIRANE DELAVCE. Pouk bo v šoli za trgovske učence v Celju, Oblakova ulica, 3-krat tedensko (ponedeljek, sreda, petek) v popoldansko-večernem času, vsakokrat s pričetkom ob 15.30. Kandidati morajo izpolnjevati pogoj, da so delali najmanj 4 leta na delovnem mestu kvalifici- ranega delavca. Prijave je treba predložiit do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu šole. Priložiti je treba: a) spričevalo o dovršeni vajenski šoli; b) potrdilo gospodarske organizacije o zaposlitvi na kvali- ficiranem delovnem mestu; c) rojstni list. Trgovinska zbornica za okraj Celje v Celju V zadnjem tednu po domovini Petek, 25. septembra V GOSPODARSKO nerazvitih okrajih Srbije so dokončali več gospodarskih ob- jektov. Tako bo do konca leta začelo poskns.no obratovati več tovarn, med njimi tovarna avtomobilskih gum v Pi- rotu (150.000 komadov letnte zmoglji- vosti), tovarna obutve v Vranju (400.000 parov letno), tovarna gumijaste obutve v Novi Varoši (800.000 parov letno) itd. V Novem Pazaru pa so začeli z rekon- strukcijo predilnice in tkalnice celu- loznih vlaken »Raška«. Sobota, 26. septembra ODBOR ZA KULTURO IN PROSVETO Ljudske .skupščine Slovenije je raz- pravljal o zadnjih pripombah o pred- logu zakona o osnovni šoli. Nedelja, 27. septembra V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ in SKOJ se je na velikem zborovanju v Kragujevcu zbralo nad sto tisoč ljudi. Tu je govoril predsednik Zvezne ljud- ske skupščine Petar Stambolič. Proslava je bila namenjena še 24-letnici velikega zbora antifašistov iz Sumadije in dru- god. Ponedeljek, 28. septembra NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA v Ljubljani so ugotovili, da se je letos na novo vpisalo 2600 slušateljev. Po od- loku Zveznega izvršnega sveta pa so se vrata univerze odprla tudi tistim, ki nimajo ustrezne šolske predizobrazbe. Takih kandidatov se je na ljubljansko univerzo vpisalo 500, od teh je vsak tretji opravil predpisani sprejemni iz- pit. Torek, 29. septembra ZAKONODAJNI ODBOR republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je dal še zadnje pripombe k predlogu zakona o osn'ovni šoli, Ivakor o tem, tako bo tudi Ljudska skupščina na bližnjem zase- danju sklepala o zakona o muzejih. Sreda, 30. septembra NA SEJI SVETA ZA ZNANOST LRS so med drugim razpravljali o osnutku perspektivnega načrta raziskovalnega dela v Sloveniji do 1965. leta. Osnutek se prizadeva, da bi v to delo vključil prvenstveno obravnavanje take proble- matike, ki je za našo stvarnost najbolj zanimiva in aktnalna. Gostinsko podjetje »BRANIBOR« Celje razprodaja osnovna sredstva: vinske sode, električni hladilnik in hladilnik na led. Prednost imajo državna podjetja. Ogled vsak dan do 12. ure. Zamenjamo dvosobno stanovanje v novem šestdružinskem stanovanj- skem bloku v Petrovčah za tro- sobno stanovanje v Celju. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. oktobra t. 1. na naslov Keramična industrija Liboje p. Pe