am
„ * /X-
14. številka.
11S
; ♦» ie/
Maribor, dne 8. aprila 1915.
«2
XUX. teéaî-
H JI rs lil

É&ia SSrtSÊ liàià»
List ljudstvu v pouk in zabavo.
celo loto 4 K po! leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstnjske dežele s» K.
—	~ ' ..............'' ' se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega
vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejem»
Izhaia vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, po! leta 2 K m za četrt leta 1 K. Naro Kdor hodi sam po njega plača na leto samo 3 K. - Naročnina se pošilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. - List društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne
'	naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., aH kar je isto, ! zdrami centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave m Poslano ..-6 vin. - Inserati se sprejemajo do torka opoldne. - Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Srditi boji v Karpatih in Bukovini.
Naš uspeh ob Laborci. - 7570 Rus \ uj- Ji. - Krvavi boji pri Lupkovu in Užoku. - Pri Cisni in Baligrodu smo se nek liko imniaiili. - V Bukovini uničili dva ruska bataljona. - Srbi so se skušali izkrcati na Ciganski otok, a bili pregnani. - Boji med Srbi in bolgarskimi četaši. — Francozi hočejo prebiti nemško bojno črto. - Turška vojna ladja se
potopila. — Med Kitajsko in Japonsko so še ni odločilo.
General med slovenskimi vojaki pri sv. obhajilu.
Slike iz vojno.
Prestolonaslednik pohvalil slovenskega vojaka.
Janko Fistravec, doma od Sv. Marjete pri Mo-škanjclh, sedaj poddesetnik pri' 84, pešpolku, piše dne 25. marca g, ioželu Lah v lOslušovOe pri Veliki Nedelji naslednje:
Preljubi Jožef! Spet se obrnem v mislih v preljubo slovensko domovino in Te prosim, da bi mi razodel, kako je kaj doma. Tukaj na Rusko-Poljskem se zmiraj spreminjajo dogodki.
Dne 1, febr. nas je prišel nadzirat naš prestolonaslednik Kairl , Franc Jtožef. Nadvojvoda je vsakega vojaka, s katerim je prišel v dotiko, posebej vprašal, kako se mu godi. Tudi mene je vprašal, od kod sem doma in kaj sem v oivilu ter kako dolgo sem že v vojski. Ko sem mu na vsako v-prašanje korajžno odgovoril, me je po h vi al ll. Rekel je, da je zelo lepo od mene, da sem že od začetka v vojski.
Dne 21, februarja smo bili vojaki 1. bataljona 84. pešpolka skupno pri sv. maši, dne 22. februarja pa skupno pri velikonočni spovedi' in dne 23. pa pri skupnem sv. obhajilu. Naši vojaki so molili, da. še mogoče nikdar tako. Vsak se je priporočal preljube-
mu Bogu in ga prosil za srečno vrnitev v predrago domovino. Dne 26. februarja pa sem spet prišel v rove prve bojne črte in sicer 500 korakov pred sovražnika. O moji prvi hišici sem Ti že pisal, kaka je bita, sedanja pa je takale: 'Sedem metrov dolga in tri metre široka izkopana jama, katera je pokrita d drevjem ir zasipana z zemljo. Na eni strani je iz jame luknja, skozi katero se lahko splazi čljovek. V tej hišici prebivamo dva četovod'a, dva poddesetnika in sedem pešcev. Postelja je seveda slaba. Pa da bi še le. zmiraj taka bila. Vojaki si žvižgamo in prepevamo, da je veselje. Moji tovariši razlagajo tako smešne povesti, da bi mnogokrat lahko popokali od smeha. Res, veselo je kakor da bi ne bilo v vojski. Ruskim kroglam smo se privadii kakor kure koruzi. Razločekl je le ta, da nam krogle bolj škodujejo, kakor kuram koruza. Smrti se tudi več ne bojimo, kajti bela žena ni pri nas nič nenavadnega; smrt se šopiri vsak dan okoli nas. Nekatere dni ima velike uspehe, dostikrat pa se menda žalostna poslovi od nas. Ce je bela žena vesela, pa mi žalujemo za svojimi prijatelji, ki se poslavljajo od nas. Ce pa, je smrt žalostna, pa mi prepevamo, ker ar.»o ¡sami .¡enaki skopaj, ki se h ¡vemo za dan "In cesarja.
Izvedel sem, da so Te tudi potrdili za vojaka. Ne žaluj radi tega,, bodi ponosen, da si krepak mladenič slovenske krvi. Za domovino se boš bojeval, za njo boš prelival svojo kri. Bodi udani hlapec cesarju in Bogu, da Ti bo enkrat usmiljen sodnik!
Pozdrave vsem domačim in kolegom v bodoči službi! Ivan Fistravec.
Ivan Tratnik, četovodja pri 87. pešfpolku, pionirski oddelek, doma iz Zadretja, nam piše s severnega bojišča:
Z veseljem Vam naznanim, dragi rojaki, da, Va' ši sinovi, branje ali možje pešpolka št, 87, kakor so zvesti v vojaški službi, tako se na bojišču zavedajo tudi dolžnosti do Boga.
Veselje se je videlo na obrazih naših fantov, ko so izvedeli, da je polkovno poveljstvo izdalo dovoljenje, da sme vsak opraviti sv. velikonočna spoved. Gin-jen je človek, ki opazuje vrle Spodnještajerce, kako pobožno se pripravljajo na sprejem sv. zakramentov ter s spoštovanjem pristo-paja k mizi Gospodovi. Res, kakšna sprememba! Oni, ki so kakor levi v boju in neustrašeni pred sovražnikom, se klanjajo pred Najsvetejšim 'ter mu izkazujejo vredno mu čast in zahvalo, Vojaki ga prisrčno prosijo podpore in milosti še v bodoče.
V vednemi spominu mi ostane, oni srečni in veseli
dan, ko sem v družbi gospoda generala pokleknil k obhajilni mizi ter smo tako skupno prejeli sv. obhajilo. Ta dan si biom zabeležil kot najsrčnejši dan, kar sem jih preživel v sedanji vojski.
Kaj ne, lepo in posnemanja vredno! Vsa čast našemu vrlemu in priljubljenemu gospodu podpolkovniku, Hoznerju, kateri po očetovsko skrbi za nas, svoje podložne, ne samo v bojih, pohodih i. t. d., temveč
LISTEK.
Volčja - dolna.
(Vojni karat JanuS Goleč.)
(Konec.)
Nekateri so kar vstali in urnih korakov ostavili kavarno. Občni beg pa se je polastil vseh, ko si je Franci brez vsakega sramu odpel bluzo, se jel drgniti in iskati uši. V par trenutkih je bila kavarna prazna in sedela sva sama pri fraklih in se čudila bojazljivosti onih ljudi, ki dan za dnem m a žejo po časnikih, da so očiividci. jO teh ljudeh še v miru par člankov, ko bo tudi moje pero bolj slobodno.
Drugi dan sva hotela v kopališče, a so naju tudi od tamkaj odgnali z različnimi izgovori'. Oba sva se pač povspela do prepričanja: vojak iz fronte spadaš v bojno črto, ne pa v mesto! Popoldne sva, zajezdila. konje in: Adijo Przemysl! Nisem te videl od tedaj več. Med ježo sem kmalu dognal, da se tudi mojemu konju ni bolje godilo v mestu kot meni'. Kljuse se je vedno bolj spodtikalo vsled slabosti in prepričan sem bil, da mi omaga na potu, če mu ne okrepim vsaj nekoliko gladnega želodca. ZaVil sem k nekemu trenil na bližnjem travniku in prav ponižno prosil povel jujočega. častnika za perišče ovsa, sicer mi konj omaga in se zvrne v jarek.. Caistnik je naježil obrvi in me vprašal, odkod prihajam in kaj sem iskal v mestu. Povedal sem mu prav |x> resnici in popisal celo potovanje. Ob koncu moje povesti se je nekako škodoželjno nasmehnil in menil: gospodje, ki lajjko iz fronte jezdijo v mesto na sprehod in zopet nazaj, naj si le sami krmijo konje, za izletnike nimamo ovsa. Adijo! Častnik je imel sicer popolnoma prav, a najbolj je občutil to odklonitev moj konj, ki je kljub ostrogam stopical še bolj počasi kot doslej. Prikrevsal sem korakoma srečno do našega trena in to je znalo menda tudi moje kljuse. Niti ostroge, niti palica ni pomagala več. Moral sem razjahati in peljal sem ga prav po-
časi k našim postojankam, ki so ujljudno postregle meni in konju. Drugi dan okoli poldne sem prijezdil v Volčjo dolno k našim baterijam in si zopet popravil želodec. Namenil sem porabiti- ruski strelni odmor in v tem precej varnem času sem hotel pojezditi v našo gozdno postojanko. Prosti čas do 4. ure popoldne sem porabil v to, da sem z našm mesarjem iskal tele po vas'. Iztaknil sem ga slednjič in poslal mesarja v hlev, naj ga ogleda in preceni. Jaz sem se napotil v kalupo do gospodarja in vprašal bable, ki se je priznalo za lastnico živinčeta, jeli je tele na prodaj. Re. vče mi je s solznimi očmi zagotavljalo, da je edini rep, ki je še preostal v hlevu in vsaj tega naj ji še pustim. Dasi imam sroe precej zaprto človeški bedi. tokrat bi bil gotovo ustregel prošnji uboge ženice. Komaj prestopim prag kalupe, mi že pride mesar ves1 o. krvavljen iz hleva in mi prav, pokorno javi, da je tele dobre reje, bode gotovo gospodom dobro teknilo in on ga je že zaklal. Pero se mi ustavlja, da bi popisal jadikovanje in tarnanje uboge ženice, ko je zagledala teleta zaklanega v krvi. Molče in s sovražnim pogledom je vzela iz mojih rok znesek 50 kron za, tele in odjezdil sem s težko vestjo. Nekaj me je kot črv grizlo in šepetalo: Januš, krivico si storil in proklets|vo tega bableta si si nakopal, ravno danes te lahko zadene na povratni roka pravice. Pa. skušal sem sam sebe opravičiti in valil sem celo krivdo na mesarja, ki je kar brez mojega povelja spustil teletu kri in življenje. Jezdil sem počasi i,n niti enega strela ni bilo slišat1, niti ena krogla ni švignila mimo mene. Cut l sem so že popolnoma' varnega, zavil v prikrito kotanjo in začel žvižgati. Moja varnost in veselje pa nista: trajala dolgo. Kot strela iz jasnega neba je udaril na moje uho glasen in rezek z-z-z, btimf! Zračni pritisk težke granate, ki se je zarila ravno na pot kakih 5 korakov od mene., je b i tako silen, da sem omahnil v sedlu t h se zgrudil s konja. Kljuse je zdivjalo v. divjem skoku in jaz sem na tleh ležeč dobro občutil, da me je nekaj prav občutno udarilo na hrbet. Kakor sem pozneje spoznal, ni bil kosec granate, ampak le
kos trde zemlje,, ki jo je granata vrgla v zrak in mi jo pognala v. hrbet. Prestrašil sem se tako, da sem bil kot miš moker po celem telesu. Tele, jokajoče bable, kazen božja, vse to se mi je vrtelo po glavi in mi žugalo, z maščevalno roko. Sreča, da pri padcu raz konja in udarcu zemlje nisem zgubil zavesti, sicer bi bil zares1 za vedno izigubljen. Dobro sem znal, da ta granata ni zadnja, ampak da še pridejo najmanj tri do štiri za njo. Skobacal sem na vse štiri in trenutno razmišljeval: kam, ali bi bilo bolje naprej ali nazaj? Odločil sem se za naprej. Nisem storil pet korakov, ko sem razločno čul usode pobi i: z-z-z in glasni biunf! Priromala, je druga in se zakopala nekoliko dalje v zemljo nego prva. Dobro si jo pogodil, sem menil,, da si jo okrenil naprej, sicer bi te bila druga kot vrabca pognala v zrak. Za drugo ste prižvižgali še dve. ali obe sta se razpoči® daleč za menoj. Pri-kobaeal sem v postojanko ves bled, moker od smrtnega strahu, prepaden in brez konja. iTovariši, ki so tudi slišali romati granate nad njihovimi glavami, so si takoj razložili moj strah in položaj ter mi' iskreno čestitali, da sem srečno ušel koščeni ženi. Odslej sem romal vsak dan v vas po ščetince, kure in druge potrebe.
Začeli smo si graditi ob robu gozda ciele hiše, kajti prepričani, smo bili, da bomo morda tukaj pre-zimili. Kolera se je sčasoma znatno omejila, le uši so nas' še mučile. Rusi so sicer neprestano Sipali na nas šrapnele in granate, ali1 mi smo že bili vajeni te godbe in smo se znali skriti pred njenimi učinki. Gotovo, vsak iizmed nas je za časa 21 dni vzljubil to samo ob sebi pusto in dolgočasno grabo, ki nas je sicer stala toliko človeških žrtev. Godilo se nam ni, slabo, jesti in piti dovolj, a tudi humorja, smeha in zabave ni z-manjkalo. Zelo neljubo nas je po 21 dneh zadelo povelje: nazaj! Res, s težkim srcem sem se ločil iz te gra.be smrti, a povelju se je treba pri nas ukloniti. Mačka je grozno mijavkaia. ko smo odhajali drug za drugim, a z nami ni hotela. Gotovo se je tudi, njej prilivi W1 kraj granat, šrapnelov, uši in kolere.
ásran 2.
na skrbi mu je tudi naše dušno stanje. Vrli poveljnik želi, da bi vsak vojak izpolnil svojo versko dolžnost ob velikonočnem času» Samo ob sebi je umevno, da to izvršiti ni lahka stvar na bojnem polju.
Ves navdušen je naš gospod vojni kurat Marko Kranjc, kateri z vso vnemo dela, da bodo njegovi sedanji župljani deležni velikonočnega jagnjeta. — Bodi mu prisrčna hvala za njegov trud!
Drugače pa se imamo kakor navadno na bojišču, Kadar pridemo z „moskali" skupaj, jim ali voščimo srečno rajžo na oni svet, ali pa jim pete namaže, mo, da lažje bežijo. Tistim, kii niso za prvo ali drugo sposobni, pa dovolimo, da pridejo k nam. Najprej pa se morajo ločiti od svojih pušk, potem morajo vzd g-niti roke in 'čakati, kakor da bi za dež prosili in sicer tako dolgo, da se jih usmilimo ter sprejmemo, oziroma pošljemo v pribežališče grešnikov.
Vsem rojakom mile slovenske domovine, posebno zelenega Spodnjega Stajerja, želimo vesele velikonočne praznike! Zadrečan Ilvan Tratnik.
Vojska vsaktga izuči, da je Bog nad nami
Ivan Jurman, rezervni desetnik, doma iz Loke pri Savi, piše iz bolnišnice v Gyongyos na Ogrnkem prijatelju v Loko:
Razglednico z veseljem sprejel. Danes Vam na kratko opišem življenje, odkar sem zapustil ljubljeno domovino. Dne 10, decembra sem se odpeljal) s 7. pehotno stotnijo iz Celja proti Galiciji. Za dva dni je vlak pripeljal do mesta Bartfa. Izstopili smo ter v mestu prenočili. Takoj sem opazi'1, da so tu že rogovilili Rusi, kajti vrata na hišah, posebno na gostilnah in prodajalnah so bila razbita- Sovražnik je vse prevr-gel, da bi dobil kaj plena* Drugi dan smo odrinili' zai vojnimi tovariši, ki so pred nami pognali sovražnika nazaj. Se le po štiridnevnem pohodu smo došli do pešpolka. Pot smo imeli slabo. Cesta je bila sicer široka, a bilo je na debelo blata. Srečavali smo tren ali ga dohajali, ker v klancih so težko speljevali, Ob straneh ceste so ležali tu in tam poginjeni konji., Večkrat smo srečali tudi ruske ujetnike,. Prvi dan, ko sem s pešpolkom korakal po cesti severozahodno od mesta Jaslo, sem videl prvič mnogo mrtvih vojakov. Po noči smo dospeli v sovražnikovo bližijno. "¡Vsaki j stotniji je bilo ukazano, kje naj ostane. Zavarovali sie smo z okopi. Drugi dem dnie 19. grudna sem prišel prvič v granatni in šrapnelni, ogeruj, naslednji dan pa tudi v ogenj pušk., Cez dva dni proti večeru nas v veliki premoči napade sovražnik. Morali srno se u-makniti. Izgube to pot nismo imeli velike. Na božični večer smo bilij v okopih blizu mesta Žimigrod. Ze po dnevi se je sovražnik začel pomikati proti nam. Naše topništvo je dobro streljalo. Mi vsled velike dalje nismo začeli strte Tj a ti. V temmi noči sei priplazijo Rusi v našo bližino. Rusi najraje ponoči napadajo, da imajo manj izgub, ker se ne vidi meriti. Napadajo seveda 'le takrat, kadar so v premoči, Tlo noč so bili trikrat v premoči. Začel se jt© na obeh straneh hud ogenj, ki je trajal d^lgo v noč. Pozno po noči smo prepustili mesto sovražniku. Izgube smo imeli precejšne. Nekaj naših je bilo ujetih. Sovražnika je tudi gotovo dosti padlo, a v temi se ni videlo. Daleč se nismo umaknili, ker smo morali varovati tren, ki je nemoteno šel nazaj. Tako sem med pokanjem pušk in v mrazu obhajal Sveti večer. Drugi dan smo zopet bili cel dan v okopih. Naslednji dan pa smo odriniili proti Karpatom. Dne 28. grudna smo bili zopet v okopih v nekem hribovju. Tičali smo v blatu, kajti deževalo je že prejšni dan in vso noč po malem. Popoldne je začelo snežiti. Pokalo je zopet oeli dan, osobito popoldne je začel sovražnik hudo streljati na nas* Okrog pol 4. ure pride povelje za umikanje. Splazim se ven, a komaj sem oddaljen kakih 20 korakov, že me zadene I strel iz sovražne puške ter mi predere desno bedro; k sreči je kost ostala nepoškodovana. Padel sem na tla ter po Štirih lezel navzgor. Krogle so se zarivale I levo in desno v zemljo; že sem mislil, da ne bom prišel iz tega ognja. Priporočil sem se Marijinemu varstvu in se plazil dalje skozi grmovje v gozd; dospel sem srečno do njega. Marija me je varovala, da se mi ni še kaj hujšega prigodilo. Drugi vojaki so tudi gotovo prosili Marijo, naj bi jih varovala, kajti videl sem, da so imeli Marijine svetinjice na čepicah. Vojska s korovsakegaizuM, daje nad n a m i B o g. So tudi izjeme, nekateri se nič ne zmeni. V gozdu sem vstal, opiral se na puško ter tako lezel naprej, Nad menoj so še vedno frčali šrapneli, Na pomoč mi prideta dva tovariša in me počasi privede-ta do sanitetne patrulje; ta me za silo obveže ter mi pomaga dalje. Nasititi a, je burja. Spodnji del plašča, ki je bil poprej ves blaten in moker, mi je zmrznil. Pozno v noč sem dospel v neko vas in prenočil pri nekem kmetu. Nato sem še dva dni nadaljeval pot. Korake siem delal malo večje kot majhen otrok. Sedaj se nahajam v bolnišnici in ste mi obrača na boljše; upam, da bom z božjo pomočjo v kratkem času ozdravel. Potem pridem mogoče za en *čas v ljubljeni slovenski kraj, Sprejmite mnogo udanih pozdravov, katere Vam pošilja Ivo Jurman,, rezervni desetnik.
Kako se je Drameljčan Rusom izmuznil.
Blaž Jesenek, posestnik in občinski odbornik v Drami jah, sedaj kot črnovojnik prideljen h trenu na severnem bojišču, nam pi(še dne 18. marca:
:• > \\V* » O
„SLOVENSKI & O S F O B A R.*
Bil sem kot črnovojnik vpoklican z drugimi vred pod zastavo. Do meseca decembra 1914 sem bil kolesarski ordouanc pri 14. črnovojniškem bataljonu. Meseca decembra pa je bil tudi moj črnovojniški bataljon poklican v bojno črto ter prideljen k 27. domobranskemu pešpolku. Radi slabih galiških cest sem moral zapustiti svoje kolo ter se podati s tovariši v bojno črto.
Da sem 't upa t a m kaikega Rusa spravil na oni svet, ne bom našteval, pač pa Vam bom, dragi znanci, na kratko opisal, kako se mi je godilo ob božičnih praznikih na bojišču. Skopali smo si rove, cla' smo bili varni pred ruskimi kroglami. Bil sem imenovan za stotnijskega ordonanco. Ko je poveljnik dobil naročilo, da se naj stotnija postavi v drugo fronto, me je poslal v prednje vrste s poveljem, da se nam naj pridružijo. Ko pridem 'tje, so bili rovi že prazni, ker so vojaki že dobili od druge strani povelje za um kanje. Pač pa je bilo pri tistih rovih Rusov kot mravelj,. Bil sem le še par korakov od sovražnika. Ker je bila huda tema, mi je bila sreča mila, da sem jo lahko pobrisal, predno so me Rus'i ugrabili. iTjornistra nisem imel, radi tega me Rusi niso poznali, ali sem Rus ali Avstrijec, Že sem mislil, da sem ujet, pa hitiro se spomnim na noge, da so še zdrave. Zmuznem se za nekim jarkom nazaj proti mestu, odkoder sem prišel. Poveljnik mi je namreč pred odhodom naročil, da svojo stotnijo najdem na mestu, odkoder sem bil poslan. Ko pridem na imenovano mesto, pa zopet smola, ker ne najdem druzega kot prazne jarke. V času, ko sem odšel, so se tudi naši umaknili v, drugo fronto. Meni pa ni bilo znano, kam. Tako stojim v temni noči osamljen, nevede, kam se podati in ker nisem poznal sveta in krajev, toraj 'tudi nisem vedel, kam se naj obrnem, da pridem do dvojih tovarišev. Kar naenkrat začnejo od vseh strani frčati krogle, kot Čebele v majni-ku. Jaz pa jo uberem v nasprotno stran, ne brigaje se za krogle, katere so me kar obsipavale. Hvala vsemogočnemu Bogu, mene se niti ena ni imela pravice dotakniti. Ko tako naprej marširam, nevede kam, prišel sem na polje, zopet v gozd in tako naprej.
Spomnim se Svete noči. S kakim veseljem sem doma s svojimi dragimi praznoval prejšna leta pre-sveto noč, rojstvo našega Odrešenika! Nocoj pa obhajam Sveto noč na bojni poljani in sam tavam po teh neznanih planjavah ... Ko tako marširam nekaj ur, pridem do neke naše patrulje od druzegaj polka in se ji pridružim. Ves izmučen potiipam v malho, a bila je čisto prazna; želodčni poveljnik me je zelo pritiskal s svojimi zahtevami, pai ni bilo pomoči, ker tovariši so ravno isto vlogo igrali kot jaz s svojim želodcem. Prečuli smo Sveto noč. Na Sv. dan mi je bilo treba iskati svojo stotnijo. Zopet sem moral delj časa marširati, ker sem- zašel že več ur od nje. Po dolgem korakanju pridem popoldne do naše stotnije. Ko pridem k tovarišem, ni MSaio druzega, kakor hitro si skopati jarek za zavetje pred sovražnimi kroglami. Do večera smo pošiljali sovražniku pozdrave iz naših pušk, a tudi on nam je pridno odgovarjal. In s takim delom smo končali Božič, ne da bi bili prisedli h kaki mizi. Sicer smo že čisto pozabili rabiti žlico, Tudi pozneje sem še bil pri spopadih z našimi neprijatelji in mi je marsikatera železna ptica mimo glave sfrča-la, a nobena me ni zadela. Kljub neprilikam in hudemu mrazu sem še hvala Bogu in De Vi o i Mariji, popolnoma zdrav.
Koncem meseca januarja^ je bilo nekaj črn ovojni ko v dodeljenih k trenu, med njimi sem bil tudi jaz, Prideljen sem k blagajniški! Straži, kjer se še zdaj nahajam zdrav, Koprneče čakam na srečno vrnitev k svojim dragim domačim in prijateljem, katerim pošiljam iz daljnih krajev prisrčne pozdrave! Blaž Jesenek.
Kaj nam prinese bodočnost?
Josip Karo, vojak pešpolka, šjt. 54, oddelek strojnih pušk, je poslal Izobraževalnemu društvu na Vranskem s severnega bojišča, naslednje pismo. Pismo je začel pisati na bojnem polju ob Nidi, dokončal pa v bolnišnici v Debrecinu.
Ob spominu na minule 'čase hočem mladeničem in možem napisati nekaj vrstic. Minulo je že tri in pol leta, odkar sem se moral posloviti od doma,, posloviti se od Vas, prijatelji, zapustiti Izobraževalno društvo in iti v tuj svet. Odsluižil sem tri leta, vrnil bi se že domov, a izbruhnila je vojska, Dolžnost moja, dolžnost nas vseh je bila, hiteti na pomoč domovini, braniti našo lepo Avstrijo pred sovražnikom. Bojeval sem se neustrašeno, presital sem veliko nevarnosti, koliko bridkosti in trpljenja, to more vedeti le tisti,-ki je izkusil grozote vojske. Imeli smo skoraj povsod sovražnikovo premoč. Pet mescev smo se bojevali brez kakega daljšega odpočitka. Čudno je, da tukaj človek, tako dolgo zdrži v snegu in mrazu, ko bi se v takem vremenu doma bal iti iz hiše. Seveda nas je že malo izmed onih, ki smo že od začetka vojske na bojišču. Zalibog jih že mnogo spi smrtno spanje v skupnem grobu. Tudi jaz ne vem, če se vrnem, sicer me je do sedaj Devica Marija varovala, a odprta so nam tukaj noč i,n dan groba vrata. Nobeden ne ve, kaj ga čaka. Zjutraj je še vesel in zdrav, zvečer že leži mrtev na bojišču. Kaj nam prinese bodoč/nos ti, bližajoča pomlad, ve sam Bog.
Bil je krasen dan 17, marca. Solnce je prijazno sijalo na s krvjo oškropljeno zemljo, kakor bi hotelo lajšati bolesti ubogih trpinov., Mi smo imeli grozen boj.. Cel dan so udarjale smrtonosne granate in šrapneli med bojevnike« Naše strojne puške so strašno že-
8. aprila 1915.
le. Kakor snopje na polju so ležali Riusiil na planjavi
blizu mesta S....... Omeniti moram, da so naskakovali
naše strelne jarke, a se jim ni posrečilo,. Odbiti so bili z velikimi izgubami. Tudi jaz sem bil v tem boju ranjen, a hvala Bogu, ne težko, Cez par tednov bom šel zopet lahko nad Ruse. Sedaj se nahajam v bolnišnici v Debrecinu na Ogrskem, Želim vsem skupaj vesele prazmke ter Vas vse srčno pozdravljam Vaš u-dani Jožef Karo.
»Strašna muzika.
Franc Verzel, doma iz Spodnje S e 11 a r s -k e pri Sv. Trojici v Slov. gor., piše svoji ženi s severnega bojišča:
Draga! Osem mesecev je že, kar sem se ločil od Tebe, draga žena in od Vas. ljubi otročiči. Hvala Bogu, službo imam tako, cla skoro vsako nedeljo lahko malo pogledam v mestu B........ v cerkev. Najbolj
veselo pa je bilo dne 18, marca, ko smo opravili spoved in prejeli sveto obhajilo. To je bila za nas velika sreča.
Mnogo naših bratov že- krije tuja karpatska zemlja. Mene pa in moje prijatelje 7.*iance: četovodje Stuheca in Vampergerja sta ljubi Bog in Marija obvarovala vsega hudega. Cetovodja Vamperger nas je vodil v cerkev k spovedi in obhajilu, Stuhec pa je bil med prvimi, ki je bil pri spovedi in sv. obhajilu. In obljubili si srno, da, če pridemo enkrat srečno nazaj v lepo našo slovensko domovino, se bomo vojni tovariši zbrali pri Sv, Trojici, v romarski cerkvi tam na lepem slove nje goriškem hribčku. Zahvalili se bomo Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu ter preblaženi Devici Mariji za čudežno rešitev. Tam bomo neprenehoma prepevati čast in slavo onim višjim bitjem, ki so nas rešila smrti na bojnih poljanah. Naj vojski pravzaprav, še le človek spozna, da le vera yl Boga daje človeku tisto vzvišeno moč, ki ga čuva v hudih urah. Kdor tega ne veruje, naj gre na bojno črto v Karpate, kjer. kanonski ptiči pojejo, puške treskajo,, strojne puške pa piskajo. To je grozno petje, grozna in strašna muzika. Tri mesece sem bil neprestano skoro noč in dan med takim petjem. Kdo me je varoval? Ne naši okopi, ne naši strelski jarki, ampak On, ki v nebeških višavah kraljuje in njegova deviška mati Ma^ rija. Tebi, ljubi Jezus in Devica Marija bomo slovenski vojaki, če se srečno vrnemo v zeleno slovensko Štajersko, vedno peli hvalo in slavo!
Dragi domači! Vam pa se zahvaljujemo za Var-še vroče molitve, ki nas spremljajo na bojišču in so uslišane pred nebeškim prestolom. Priporočamo se Vam še nadalje v pobožno molitev, Istotako se zahvaljujemo našim mnogočastitim slovenskim duhovnikom, ki se nas pri daritvah sv. maš in drugih pobožnostih spominjajo. Bog Vam bo vse bogalto povrnil. Povemo jasno in odločno, kdor dandanes duhovnikov ne spoštuje in kdor ne mara za spoved in molitve, ta, nima pameti; on ima zatvorjen prostor, kjer se pamet razvija in je pravi revček ter bedak prve vrste.
Dragi domači! Ce bo usoda hotela, da bom moral tukaj umreti, daleč proč od svoje drage domovine, daleč od svoje ljube žene, otrok, in drugih domačih. spomnite se me pogosto v molitvah. Na smrt sem hvala Bogu dobro pripravljen. Vse za vero, dom, cesarja! Mnogobrojne pozdrave od Vašega očeta in moža Franca Verzel.
Brat vidi svojega mrtvega brata.
Jernej Peršuli, ki je od začetka vojne na južnem bojišču, piše svojemu bratu kaplanu v Dolu pri Hrastniku:
Pisal sem Ti že, kedaj je bil naš Lojzek mrtev. Eno uro prej sva še govorila/, ko sem ga potem našel mrtvega. Dobil je kroglo ravno v možgane in mu je glavo precej razbilo, skoro bi ga ne bil spoznal, da je moj ljubil brat. Bil je že mrtev, pomagati mu nisem mogel več. Zgodilo se je dne 26. nov. okoli Q. ure popoldne. Opravil sem svoje molitve, kakor se spodobi za mrtvega, a pri pogrebu nisem mogel biti zraven. Drugi dan sem šel tja., pa je bil že pokopan. Leži zraven neke reke. Piši mi, kako je doma. 'Žena mi, je pisala, da je bolna, kar mi je silno težko, pa pomagati ne morem. Ce ljubi Bog da in Marija, bodeva, se še enkrat videla, saj bo te vojske menda enkrat konec. Z Bogom, dokler se ne vidiva! Tvoj brat Jiernej.
Kakor rosa na veji.
Graber Franc, desetnik domobranskega pešpolka št. 26, doma iz mariborske okolice, piše s severnega bojišča:
Raznoliko je življenje, ki ga imamo vojaki na bojišču. Danes nam sije toplo solnce, jutri pa brije taka burja, da bi one, ki so bolj lažje vrste, kar odnesla s Karpatov, Mnogokrat imamo vsega v obilici, zopet drugokrat pa nam pajek prede po želodcih. Pa slovenski vojaki vse neprilike dobro vzdržimo in se niti ruskih krogel več ne bojimo. Nedavno sem si skopal luknjo, ki bi me naj varovala pred ruskimi železnimi bodečimi sršeni. Vrtal sem kakor lisjak. Celih 11 dni sem bil v tisti luklnji. Sedaj pa smo na prostem. Ne stanujemo večt v podzemskih palačah. Gre nam dobro, imamo vsegaj dovolj: kruha, Špeha, vina, piva m klobas. Pa samo Žal, da to življenje najbrž zopet ne bo dolgo trpelo. Sneg je v kraju, kjer sem sedaj, en meter debel, mrzlo je še tako, da kar škriplje pod nogami. Več tovarišev mi je že zmrznilo,
8. aprila 1915,
„S IJ O V b, S S K I GOSPODAR."
Stran 3.
a jaz sem še livala Bogu vedno zdrav in čil, kot riba v vodi. Vedno prosim ljubega Boga, da bi mi dal milost, da b: se še enkrat zdrav i.i vesel vrnil v ljub mi slovensko domovino. Veseli me, da se me t im v do mačem kraju spominjate, inene, ubogega vojaka, če g ar usoda .je skoro ravno taka, kakor usoda rose m ve.i. Če veter pripiha, strese roso a veje, t ko e : vojakom, če sovražna krogla prileti,. Nit živ le 'ja m, je v hipu lahko pretrgana . . . Tako je naše vojašk* življenje: „Danes še cvetoč in lepo rudeč, jutri zara pa že v grobu ležeč." Pa dokler bo še moja stroju; puška pokala in me bosta Bog m Marica varovalo, t1-ko dolgo se mi še Rusa in njegovih krogel ni treba bati. Bog z Vami! Vaš Graber Franc.
Pomlad v Karpatih.
Tior.ir Matevž Voilošek, kVrieoki. sin iz Pleter, župnija Sv. Lovrenc na Drav. polju, nam piše dne 29. marca s severnega bojišča:
Cenjeni gospod urednik! Srčne pozdrave Vam in vsem bralcem „Slov. Gospodarja,"! Ali naj Vam o-pišem Karpate? Tuka;šni kraji so takšni, kakor pra vijo pri nas: „Tam je že Bog pred davnim časom izpraznim ,žaklom' malin I". Ce si dobro ogledaš to go rovje, lahko sprevidiš, koliko truda in trpljenja je pre stalo najše vojaštvo, da je spravilo rujavca-Rusa z njega. Ko sem jaz pr.šel sem (10. februarja), je bilo po gorah še do dva metra s.;egai, tako, da je bil tren z vozovi nemogoč, pač pa je dobro šlo s tovori.imi ko, -ji, ki so vso zalogo živeža in strel va znosili na lirb-tih. Pa sedaj se je že začelo tudi na Karpatih mL pomladansko vreme. Po solnčnih nižavah in zakotji! že cvetejo prve pomladanske cvetlice. Voda nam del: sedaj, ko se sneg tali, velike ov:re, Ceste so podobne močvirjem, tako, da težki artilerijski vozovi komaj ko balijo po njih. Iz hišnih okenj gledajo ljubeznivo na mimo idoče vojake konji, pa seveda š'lp jim ni treba odpirati, ker jih ni.
Kakšni so pa ljudje tuldaj? Vere so- vecinom; vsi grško-katoliške in tudi nič kaj ljubeznivi in zaupni. Besede „snaga" se tukaj ne pozna. Tukaj vidite v hiši, če te koče sploh smem imenovati hiše, vso imetje posestnikovo. V peč se kuri kar v hiši in dim se prostovoljno sprehaja po hiši. In na peči je prostor za starega očeta in mater, ki mogočno puhata iz svojih pip. Njihova vsakdanja jed je krompir. Pa še enega prebivalca imajo tukaj, s katerim sem tudi jaz dobro preskrbljen, namreč — .uši. Kar strah me je pogledati v srajco. Včasih pošljem kako uš v ogenj, pa poči kakor kostanj. Pa saj to ni nobeno čudo, ker jc uš taka, da bi jo brez skrbi poslal s štirimi krajcarj po tobak. Bog daj enkrat konec tej vojski in nam za željeni mir! Mislim, da nas je nekatere lahkomislež • zadosti izpametovala ta strašna igra. Zdrav sem še zmiraj, hvala Bogu, čeravno sem že osem mesecev n; vojski in sem b I že vel kokrait v velikih nevarnostih: vendar imam upanje, da mi še Rus to pot ne izpusti sape. Upam, da bomo kmalu račune sklenili.
Pa nehati moram, ker moram pobrati šila in kopita ter iti dalje. Voščim vesele velikonočne praznike Vam in vsem narodno mislečim Slovencem. Ce pride pismo za sedaj prepozno, pa hranite voščila za drugo leto. Z Bogom domovina, mili moj slovenski doni, Ce te videl kdaj še bom! Matevž Vodošek.
Lepšega kraja ni, kot je Slovenija.
Alojz Stuhec, trenski četovodja pri 87, pešpol-ku, dama iz župnije Sv. Križ na Murskem polju, nam piše:
Sedaj smo že precej časa nastanjeni v mestu
B....., kjer nam je hvala Bogu tudi dana prilika.
se večkrat udeležiti sv. maše. Ne morem. Vam popisati, kaki občutki prešinejo človeško srce, če nam je po dolgem času dana priložnost, obiskati kako katoliško cerkev! Ko sem tukaj prvo nedeljo prišel v cerkev, so me veselja solze obli le. Videl sem več višjih častnikov, med njimi tudi dva generala, kako so pobožno prisostvovali sveti maši. Na koru pa so peli častniki mašne pesmi. Mislil sem si: Tukaj se niti generali ne sramujejo pripogniti svoja kolena pred Najsvetejšim, pr. nas doma pa so priprosti ljudje, ki se večkrat sramujejo poklekniti pred Vseigamogočnim ter jo namesto v cerkev uberejo raje v gostilno.
Bog mi daj še srečo, da bi prišel enkrat v našo prekrasno križevsko cerkev, kajti mnogo cerkva sem že videl v težkih šestih mesecih v Galiciji in na Ogrskem, a tako krasne, kot je naša, še nisem našel.
Prisrčne pozdrave Vam pošiljam, dragi križev-ski župljani, ter Vam želim obilo sreče in blagoslova pri Vaših pomladanskih opravilih. Letos bodete morali s podvojeno močjo prijeti za delo, kajti veliko delavskih moči je na bojišču, kjer se vojskujejo za našo drago domovino: tudi mi Vas bomo spremljali v mislih pri vseh Vaših delili. Bodite mi. tudi pozdravljeni, vsi vašča .' naše prelepe Stare vasi, bo d i t o prepričani, da ni le p|'č|e g ¡a kraja . kakor ie naša s 1 o \ o n s k a domovina! Ljubite in, spoštujte prelepe naše slovenske 1 i'v a d e! Vaš udani Al, Stuhec.
Dostavek prijatelja: Istih misli je tudi moja duša. Čeprav sem mnorV\ mnogo sveta videl, vendar lo-pše, kakor je križevska cerkev nisem videl, a tudi kraji niso nikier tako mični, in lepi, kakor je prelepa naša slovenska domovina. Naša cerkev nas1 spaja za-
res z nebeškmi prebivalci. S' Stuhecom sva skupaj. Pozdrav vsem „Prlekom", posebno Križevčanom. Kar-
ui ar, stražmojster.
Konec se bliža.
Tnpničar Luka Tam iz Trojan (ob štajersko-kraujski meji) piše dne 27. marca svojim domačim s severnega bojišča:
Dragi domači! Voščim Vam vesele in srečne velikonočne praz like.
Da-.es, ko to pišem, imamo na bojišču prvi spomladanski dan. Solnce s je tudi na Karpatih lepo in toplo. Topovi gromijo noč in dan, da se zemlja trese. Boji so vedno hujši. Kakor levi se zaganjamo drug proti drugemu-. Naši so zmiraj hujši in pogumnejši od Rusov. Upam, da se bomo slovenski vojaki že kmalu zmagoslavno vrnili v ljubo nam domovino. Slovensk korenjaki poprej ne odnehamo, dokler ne zmagamo Zdrav sem in vesel ter sem se čisto privadil vojnemu življenju. Vse pride, pa tudi vse mine, pa tudi vojska bo minila. Mogoče je, da konec niti ni tajko daleč, ka-kor si mnogi mislijo. Sedaj bo borba šla hitreje na-pre , ker je lepše vreme. Vas vse pozdravlja Luka Tam.
littjslMsto isejlB.
Maribor, 7. aprila.
Na cesti Cišna-Baligrod severno od Lupkovega prelaza so se naše čete močno zagrizle v rusko fronto. Imeli smo namen predreti ruske vrste in osvoboditi Przemysl ob najkrajši poti. Toda Przemysl je padel, predno je naša zagozda razklala rusko maso in dobila prosto pot proti severu. Rusi so po padcu Pr-zemysla poslali przemyslsko oblegovalno armado, kje. je bilo njih stališče najugodnejše, ob cesto Cišna-Baligrod. Z velikanskim sunkom so butnili ob naše vrste. Ker so ble naše čete vrhutega še v nevarnosti, da jih Rusi na tej točki napadejo od zahodne in izhodne strani, so se na Veliki petek nekoliko umaknile. Seveda črnogledi okoli nas so bili takoj na delu in razširjali so novice, da so Rusi prebili našo fronto, zasedli Eperješ, Košice, marširali v Budimpešto in kajpada Srbi od juga tudi. Vse je iz trte izvito. Ako bi res naše umikanje imelo večjo obsežnost, je samoumevno, da bi se morale samogibno umakniti tudi naše čete iz jugozahodne Galicij'* r Bukovine. Toda od tam prihajajo poročila, da ne sam o-se ne umikamo, ampak prodiramo.
Od ostalih točk avstrijsko-ruskega in nemško-ruskega boj šča nobenih posebnih poročil.
Zakaj smo se umaknili?
Poročilo našega generalnega štaba od Velike sobote dne 3. aprila pravi, da so nas na novo uporabljena ruska ojačenja prisil, la. da smo nekoliko umaknili na obeh stranek Cišne in Berechy Gruí se borer če, sovražnim napadom preveč izpostavljene čete. Da,, poprej, na Veliki petek, so se namreč vršili, ljuti boju južno od Laborcev.a in Vicave, to je južno od Duk-le. Obenem so Rusi srdito napadli našo fronto med Lupkovom in Užokom, Naše čete, ki so se bojevale na obeh straneh črte Cišna—Berechy na gališki strani), so prišle v nevarnost, da jih od zahoda in izhoda sovražnik napada od strani in zato so se nekoliko umaknile v smeri proti Karpatom. Naša fro:ta, Cišna—Berechy., na kateri se je to zgodilo, je siégala kakor zagozda med ruske čete in bi se bila mogla držati samo, če bi bile naše čete tudi na desni in levi napredovale, Ker to očitno ni bilo mogoče brez večjih izgub in ker so postavili Rusi vse štiri divizije izpred Prze-mysla v Karpate med Lupkov in Užok, je bila ta poteza iz previdnosti potrebna, da so so prihranile temu. delu naše fronte prevelike izgube. Poteza je bila storjena iz previdnosti, nikakor pa ne vsled vojne nujnosti, ker se s tem položaj naših čet ni nič poslabšal, niti zboljšal. Končno bi (lahko rekli, da se je položaj naših čet nekoliko zboljšal, ker je odpadla možnost večjih izgub in ker se je fronta v tem delu izravnala, toda, ni po naši navadi, govoriti ob takih prilikah o zboljšanju položaja. Da se pa položaj naših čet ni poslabšal, za to nam je dokaz, da so bili vsi ruski napadi na ostali fronti v Karpatih krvavo odbiti. T0_ di „e prodiranje na tej točki izgubilo ves pomen, odkar je padel Przemysl.
Veliki teden v Karpatih.
Naše čete v Karpatih so tudi na Veliki teden pokazale svojo nenavadno žilavost, ob kateri se odbijejo si sovražni napadi,. Namen našega vstrajanja v kar-■ atskih postojankah je, da izmučimo napadalno silo »vražnikovo,. To se nam je v duklanski nižini že posrečilo. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali je tudi že med Lupkovom in Užokom ruska moč izčrpana. Ce ne, se bodo boji z nezmanjšano srditostjo nadaljevali. Gotovo pa je, da vsako večje in obsežnejše rusko napadalno prodiranje onemogočuje nepremagljive ovire, ki jih tvorijo naše izborno izbrane postojanke. Naša fron ta se razteza po dogodkih v Velikem tednu čez Zboro, Stropko, Laborczrev, potem čez gorovje izhodno od
Lupkova in dalje severno od L'žoka, ki je v naših rokah. Ljuti boji Velikega tedna med Lupkovom in U-žokom so težili za tem, da se obkolijo naše čete ob tej črti in odrežejo od čet v duklanski nižini ter v ju-žnoizhodni Galiciji in Bukovim, Ta nakana se Rusom m posrečila v kljub velikanski premoči in strašnim izgubam. Mi smo se ob Cišni in Berechy le neznatno u-maknili.
V dolini reke Laborca.
Ker smo tudi mi dobili ojafčenja vi Karpate, se je začelo kolo sreče kljub neznatnemu umikanju zadnji teden obračati. Na Velikonočni pondeljek dne 5. a-pr.la so avstrijske čete v dolini Laborce (na ogrski strani prelaza Lupkov) dosegle lep uspeh. Na izhodni strani Laborce so Avstrijci v protinapadu odvzeli Rusom važne višinske postojanke, katere so Rusi do-sedaj krčevito branili. Avstrijci so v boju za te postojanke ujeli 5040 Rusov.
Itusi o karpatskili bojih.
Zanimivo je čitati rusko uradno poročilo o karpatskili bojih, ki je bilo izdano na Velikii petek dne 2. aprila. To poročilo samo najbolj pobija vse vznemirje-valne novice, ki so se širile med velikonočnimi prazniki po naših mestih in trgih in žal zašle tudi med kmečko ljudstvo, ki je sicer tako pametno in trezno, da ni dostopno sličnim babjim novicam. Poročilo se glasi:
V Karpatih smo nadaljevali 3,1. marca in v noči na 1. april svoj napad z uspehom. Napad je veljal v prvi vrsti črti W ol am Sov a-U ž o k. Naše čete so priplezale na z ledom pokrite strme vrhove in so vzele po dolgem bajonetnem boju, celo vrsto važnih višin in skoro vse vrhunce v Polonina-gorovju, severno od va. sij Wetlina3 Beregli in Gornuje. En naš polk je z naskokom vzel močno utrjen sovražni fort, katerega so obdajale dve vrsti utrdb. Od avstrijske strani so s pomoč, o novih, te dni došlili čet napravili celo vrsto protinapadov zapadno od železniške proge na Mezo-laiborc. Te napade smo z znatnimi izgubami za sovražnika odbili. Pri Koziw.enki smo razstrelili sovraž-giku neki rov za mine, nakar so naše čete sovražnika, potisnile iz rova in ga zasedle. Število ujetnikov na karpatski fronti znaša za pretekli dan 32 častnikov in 2300 mož, 4 strojne puške. Na drugih delih fronte s-e ni pripetilo nič posebnega.
Bojevalni način za Karpate.
Boji, ki se bijejo v srednjem delu Karpatov, so o« istega časa, ko so dobili Rusi številne sveže čete in odkar jim je prišla na pomoč armada, ki je oblegala Przemysl, vsak dan hujši in so združeni z vsemi težkočami, ki jih nudijo gorski boji. Na tem ozemlju karpatske bojne črte so se naše čete močno utrd le v prednjih postojankah. Ker pa smo pocl nenavadno spretnim vodstvom generala Boroeviča in z neprimernim junaštvom našega vojaštva v nižini Dukle ustavili prodiranje ruske premoči, pošilja rusko armadno vodstvo vse svoje razpoložljive čete v dalje proti izhodu ležeče središče bojne črte ter z njimi neprestano napada. Namen teh silnih napadov, ki so združeni z velikimi izgubami, je, poriniti nazaj naše čete, ki so se že na gališki strani med prelazom Lupkov in Užok zagozdile daleč notri v rusko bojno črto*
Rus,i napadajo noč in dan. Pet do šest švarm-linij sledi1 druga drugi in če so tri ali šitiri ruske švarmlinije vsled našega ognja uničene, se vendar le zgodi, da se vsled tega nečloveškega ravnanja posreči na tej ali oni točki doseči nekaj delnih uspehov,. Tako se brez presledka menjava slika bojev in večkrat je treba vsled zemeljskih razmer, koti globokih zarez, prepadov, strug rek in potokov, 'to ali ono opiralno točko, katero so sicer naše 'čete močno zavarovale, zapustiti, da se izognejo nevarnosti obkoljenja. Uvaže-vati se pa še tudi morajo razne neugodne razmere in vse mogoče težkoče pri dovažanju streliva in živeža, če se hoče dobiti pravo sliko občudovanja vrednega zadržanja naših čet, ki kljubujejo vsem in tudi najhujšim težkočam. Je t o e n a izmed najtežavnejših borb, kolikor jih pozna z g o d o. v i n a.
Kar pat ska hoj na črta.
Karpatska bojna črta, ki se razteza od Dukle do bukovinsko-ruske meje, ni bojna Črta v navadnem pomenu besede, ampak sestoji iz mapjših in večjih, na marsikaterih točkah vsled nepremagljivih ovir pre. trganih, prostorno ločenih bojnih vrst, ki pa so seveda po vodstvu spojene v enoto in celoto. Take oddelke bojnih \trst imamo v dolini Ondave in Laborce, na črti Cišna-Baligrod in na črti Baligrod-Užok. Vsak oddelek ima svoje posebnosti, .ki omogočujejo njegovo premikanje ali tn premikanje celo zahtevajo. Na tak način je cela bojna črta vijugasta črta, ki bi) seveda na, ravnem bojišču bila, popolnoma izključena. Boji v enem oddelku so večkrat popolnoma neodvisni od bojev v drugem oddelku, čeprav seveda uplivajo drug na drugega. Boj torej ni enoten in posamezni uspehi še ne pomenijo odločitve.
Srditi boji med velikonočnimi prazniki.
Na karpatski bojni črti so se boji tudi med velikonočnimi prazniki z vso srd;tostjo nadaljevali. Posebno siloviti so bili ruski napadi na naše postojan-
Stran 4,
„SLOVENSKI GOSPODAR.«
8. aprila 1915.
ke na Veliko soboto. Dokazano je, da so hoteli Rusi praznovanje Gospodovega vstajenja namenoma motiti z naskoki in napadi. Značilno je, da je sovražnik na Velikonočno nedeljo, ko so naše čete uspešno napada le ruske postojanke in je imel sovražnik velike izgube, poslal k Avstrijcem odposlanca z belo zastavo in prosil, naj se čez velikonočne praznike topovski boj ustavi.
Postopanje naših čet.
Nemški listi pišejo o karpatski bitki med drugim sled|eče: Rusi napadajo, ne ozirajoč se na ogromne izgube, z veliko premočjo avstrijske čete. Kjer se Rusom posreči, da vzamejo kako postojanko, ki obenem ogroža druge točke naših postojank, prisilijo sovražnika s trdovratnimi boji, da nadalje zj velikanskimi izgubam' naiskakuje. Vsako opirališče izrabljajo za to taktiko, pri tem pa utrudijo sovražnika z neprestanimi junaškimi protinapadi.
Silen ruski protinapad v Bukovini.
V Bukovini so naše čete, ki so pognale Ruse iz Bukovine čez mejo in ki se sedaj nahajajo ob izliod-no-bukovinsko-ruski meji, dne 1. aprila odbile ruski napad, ki je bil tako silen, kakor nobeden poprejšnji. Ruske čete, broječe 25 bataljonov pehote ter tri in pol divizij kavalerije, so napadle z¡ vso srditostjo naše postojanke, toda ni' se jim posrečilo, porini,ti nazaj naših čet.
Z dne 2. aprila pa se poroča iz Cernovic: Rusi napadajo v enomer v ozemlju pri Bojanu (mesto izhodno od Cernovic) naše postojanke In nadomeščajo vsak dan svoje izgube z novimi ojačenji. Toda vsi ruski poskusi- prodirati, se izjalovijo, pri čemur imajo Rusi veUke izgube. Istotako brezuspešni so ruski napadi na naše postojanke na severno-zahodni strani od Bojana. Naše čete se borijo vstrajno iji junaško., Krogle naših topov povzročajo Rusom velike izgube in zabra-njujejo njihovo prodiranje. Tudi boji, ki se bijejo že deset dni v severnem delu Bukovine pri iZaieščyku, so od dne do dne srditejšu Naše čete doprinašajo čudeže junaštva in Rusi so komaj v stanu, se ustavljati navalom naših čet. V to svrlio dobivajo vedno nove 'čete iz Besarabije in iz severno-izhodne Galicije. Naše čete pridobivajo ozemlja korak za korakom. Sneg, ki je vnovič zapadel, je zelo pokvaril ceste, toda naše čete premagujejo vse vremenske ovire, njili razpoloženje je izborno. Na severno-izhodni strani od Cernovic so se spremenile btke v borbe za postojanke. V ziadnjih petdnevnih bojih so dosegle naše čete lepih uspehov.
Dva ruska bataljona uničena.
Avstrijci so v Bukovini izhodno od mesta Zale-ščyki, kjer so dne 5. aprila hotele močne ruske čete prekoračiti reko Dniestr,, ujeli 1400 Rusov, uplenili 7 strojnih pušk in uničili dva ruska bataljona.
Avstrijci in Rusi v sneženih plazovih.
Nizozemski list „Telegraf" poroča s karpatske-ga bojišča: Nedavno se je v Karpatih na vznožju neke gore razvil hud boj med Avstrijci in Rusi. Borba je trajala. 6 ur. Med borbo je ves 'čas1 močno snežilo. Sneženi zameti so bili tako hudi, da je več sneženih plazov zdrknilo v dolino. Avstrijci so se na 50 metrov približali ruskim postojankam. Sneženi plazovi so Ruse in Avstrijce zasuli tako, da se ne en mož ni mogel ganiti z mesta. Kljub temu sta. oba sovražnika streljala drug na drugega. Kmalu nato je zdrknil z višine še drugi sneženi plaz, ki je Ruse in Avstrijce popolnoma pokopal pod seboj. Le nekaj mož je na o-beli straneh ostalo nezasutih. Rus'1 in Avstrijci so se nato v toliko sprijaznili, da so skupno odkopavali zasute vojake.
Avstrijci častno odkorakali iz Przemysla.
Kakor poročajo vojni poročevalci iz ruskega glavnega stana, je avstrijska przemyslska posadka častno zapustila Przemysl. Ujeto avstrijsko vojaštvo je med zvoki bobnov in trobent odkorakalo iz trdnia-ve v rusko taborišče. Častniki so korakali na čelu svojih oddelkov's potegnjenimi sabljami, zastave naših oddelkov so bile razvite. To se je zgodilo na podlagi dogovorov pri udaji trdnjave, da se mora posadki pri odkorakanju izkazati vsa čast. Ruski generalni štab je s svojim poveljnikom na čelu mimoidoče Avstrijce po vojaško pozdravljal.
Mjsfeo-sM bojiščL
Srbi so se hoteli izkrcati na Ciganski otok.
Madžarski list „Pesti Naplo" poroča dne C. aprila: Srbske čete so te dni poskušale s pomočjo čolnov se izkrcati na Ciganskem otoku, ki leži v Donavi pri Belgradu. Avstrijci so pust'li Srbe približati se otoku, potem pa so začeli s strojnimi puškami močno streljati na nje. Med Srbi' je nastala sdna zmešnjava. Sovražnik se je naglo umaknil na srbsko stran.
Srbi obstreljevali Oršovo.
Za časa vojske so se ob spodnji Donavi le red. kokedaj vršili boji. Srbska artderija je dvakrat obstreljevala Pančovo, Bazias in Oršovo in enkrat Ze-raun in M.trovico. Naši zrakoplove, so opetovano krožili1 nad srbskimi postojankami. Posrečilo se jim je (elo pripluti1 do srbskih mest Lazarjevac in Gorni Mi-lanovac. Pred tremi tedni, so pa tudi Srbi dobili iz Francije nekaj zrakoplovov. Prejšnji teden so napravili Srbi več poskusnih poletov, toda naše obrežne baterije so jih vselej pognale nazaj. Srbi so nato začeli obstreljevat', s Svojimi topovi, ki so postavljeni pri krajih Tekia in Si'p, naše poslanke zadaj za Oršovo. Srbi so streljali preko mesta in le redkokedaj je padel kak strel v mesto 'Oršovo samo. D. o 31. marca so pa začeli Srbi hudo obstreljevati ne morda naše baterije, ki se nahajajo pri Oršovi, ampak odprto me->to Oršovo samo. Oddanih je bilo več kakor 100 granatnih Strelov. Prebivalstva Oršove se je poskrilo v kleteh in le ena stara ženica, en delavec in en otrok so bili lahko ranjeni. Granate so napravile nekaj škode na. dveh hotel,h, na vojašnici in na poslopju obmejne policije, kakor tudi na poslopju železniške postaje. Padale so tudi bombe na cesto, ki pelje proti Rumuniji. Na otoku Ada Kaleh, ki je v Donavi blizu Oršove, je bla nekoliko poškodovana turška mošeja, kakor tudi neko tainošnjo vojaško poslopje.
Garibaldi pomaga Srbom.
Iz Bukarešte se poroča: Srbski politični krogi so obveščeni, da pride Garibaldi s svojimi prostovoljci, s katerimi se je bojeval na francoskem bojišču, v Srbijo, kjer bo poskusil svojo vojno srečo. Iz Francije so Garibaldinci morali na sramoten način oditi, ker se jim je očitalo, da so zajčje narave.
Upad Bolgarov v Srbijo.
Iz Niša se poroča: V noči od 2, na 3. aprila so udri i številni bolgarski četaši, ki so bili oblečeni kakor bolgarski vojaki, v srbsko ozemlje in so napadli obmejni srbski kraj Valandovo. Srbske obmejne stražo so se morale pred upadlimi četašU umakniti proti Strumici. Bolgarski četaši so zavzeli vse višine na levem bregu reke Vardar, Število upadlih bolgarskih četašev se ceni na 2000 mož, V teh bojih je padlo 80 bolgarskih četašev in 00 mož srbske obmejne straže. Zatrjuje se, da je na bolgarski meji pripravljenih 20 tisoč bolgarskih četašev za upad v Srbijo. Srbske obmejne straže trdijo, da poveljujejo četašem bolgarski častniki. Srbska vlada zatrjuje, da je imela pri tem upadu bolgarskih četašev bolgarska vlada vmes svoje roke, a bolgarska vlada se je izjavila, da ni v nobeni zvezi z upadom četašev na srbsko ozemlje in da četašem niso poveljevali bolgarski častniki. Bolgarska vlada zahteva od Srbije, da srbsko vojaštvo ne sme stopiti na bolgarska tla, če zasleduje uporno srbsko prebivalstvo ter da naj ne strelja na bolgarske obmejne straže, da se na ta način zabranijo dogodki, ki bi utegnili imeti1 prav resne posledice.
Čeprav je ta dogodek za enkrat poravnan, povzroča vendar v Londonu, Parizu in Petrogradu no malo skrbi, ker se razmere,, ki vladajo med Bolgarijo in Srbijo, ne morejo imenovati prijateljske.
RfflMmsIto feofili,
Maribor, 7. aprila.
Na francoskem bojišlču se je vrš lo v zadnjin dneh precej živjahno gibanje zlasti v ozemlju trdnjave Verdun. Z močnimi četami in s številno artilerijo so napravili Francozi dne 5. t. m. severno 'u izhodno od trdnjave Verdun napade na nemške postojanke z namenom. predreti nemško bojno črto med rekama Maas in Mosel. Toda kakor pravijo nemška poročila, vsi poskusi Francozov so se izjalovili. Vkljub velikim izgubam, ki so jih imeli Francozi pri teh napadih, razvrščajo vnovič svoje čete, iz česar se sklepa, da bodo svoje poskuse, predreti na tem ozemlju nemško bojno črto, ponovili. Tudi general Joffre je baje naznanil važne dogodke na, bojišču,
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Na Angleškem vlada nemala nevolja, ker se angleške bojne ladje dosedaj še niso upale spustiti v odločilni boj z nemškimi podmorskimi čolni, ki' ob angleškem in francoskem obrežju delajo Angležem in Francozom veliko preglavic. Veliki angleški l'sti prinašajo zadnje dni uvodnike, v katerih se poveljstvo angleške mornarice pošteno napada radi nedelavnosti in neuspehov angleških bojnih ladij. Angleške križarke križarijo po tujem morju in ob Dardaneia.il, a niso prišle še nikjer sovražnikom do živega. — Nemci' so v času od 24. marca do 3. aprila potopili zopet 8 angleških ladij. Nizozemska, torej nepristranska, poročila, pravijo, da so nemški podmorski čolni samo v morski ožini med Francijo in Anglijo v času od 18. februarja do 25., marca potopili 70 angleških trgovskih ladij, torej približno po dve na dan. Poleg teh pa so
Nemci potopili večje število angleških ladij tudi na odprtem morju. Francoske izgube pa znašajo 16 obrežnih in 46 trgovskih ladij.
Rusija-Tupčija-ilnglija-Francija.
Turška vojna ladja se potopila.
Turško vojno brodovje se je d .e 3. aprila pojavilo pred ruskim mestom Odeso (ob Črnem morju). Razvil se je boj. Turške ladje so potop le ruska par-ika „Provideiit" in „Vastoš lajo", Moštvo potopljenih parn kov so Turki u.,e!i. Med bojem se je turška kri-žarka „Medžidije" približala odeški obrežni utrdb O-čakov. Ladja „'Medžidije" je z-adela, pri tem na mino ter se je potopila. Ostale turške ladje so posadko ponesrečene turške ladje rešile. Predno se je križarka potopila, so Turki vzeli z topov zatvornioe in so kri-žarko sami s torpedi uničili, da jo Rusi pozneje ne bi mogli poz ,e.e dvigniti in zase uporabiti.
Razne novice.
Našim naročnikom! Tistim naročnikom, ki imajo pisa/ne naslove in 'jim je naročnina potekla s 1. aprilom, ali pa jim pote&e okoli 15. aprila, smo napravili danes na ovitek velik rudeč križ. S tem jih hočemo opozoriti, da naj takoj z..>pet naprej piačajo naročnino, ker se jim drugače list bra'.pogojno ustavi. Pri grozni dragi oji kakor je sedaj, nam je popolnoma nemogoče, dopošiljati list, ako ni plačan, naprej. Nadalje pa opomnimo tudi vse tiste naročnike, ki imajo tiskane naslove, a še niso plačali našega listaičisto do konca leta 1 9 1! 4, da jim bomo v drugi polovici tega mesca naplavili na ovitke rudečo križe. Ako potem do 1. maja, ne bodo plačali lista vsaj do konca leta 1914, bomo vsled draginje tudi prisiljeni jim list ustaviti. Zatorej, cenjeni naročniki, ne pozabite poslati naročnine, da bodete mogli list redno prejemati. Položnic sedaj ne razpošiljamo. Kdor nima položnice, naj se posluži poštne nakaznice. — Ob enem pa vabimo tiste Slovence in Slovenke, ki še nimajo naročenega „Slovenskega Gospodarja", da stopijo v krog naših mnogobrojnih naročnikov. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja", Maribor.
«
*	Naročnikom „Pondeljkove Straže"! Kdor bi rad dobival zanesljiva poročila o dogodkih na bojiščih, v tujilni in domovini., vsaj vsak teden dvakrat, si naj naroči poleg „Slov. Gospodarja" tudi še „Pondelj-kovo Stražo", Lastništvo „Slov, Gospodarjia" se je že lansko leto odločilo, da preskrbi našim naročnikom „Pondeljkovo Stražo" za nižjo ceno. Te ugodnost' so naši naročniki tudi letos lahko deležni. Samo „Pon-deljkova Straža" stane za celo leto 3 K 20 v, za pol leta 1 K 60 v in za četrt leta 90 v. Znezek se naj pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo „Pondeljkove Straže v Mariboru, Koroška cesta št. o. Na rob nakaznice naj se napiše: Ta znesek je za „Pondeljkovo Stražo".
*	Prihodnja petkova „Straža" bo prinesla obširen seznam padlih, ranjenih in ujetih vojakov naših domačih polkov (pešpoM?, štev. 87 in 47, domobranska pešpolka štev. 26 in 4, lovski bataljon štev. 20 itd.). „Straža" stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in z*a četrt leta 2.50 K. Posamezne številke se dobivajo po trafikah in prodajalnah in stanejo 10 v komad.
*	Cesar in vojni kruli. Cesar in člani cesarske hiše v Senbrunu bodo dobili, kakor poroča list „Neue Freie Presse", popolnoma ienake izkaznice za kruh, kakor vsi dirugi prebivalci Dunaja. Enako tudi vsi člani dvOra, uradniki, služabniki itd. Cesarski dvor je kakor vsako drugo gospodinjstvo priglasil svoje zaloge moke. Pek, ki ima dobavo za Senbrun, dobavlja pecivo popolnoma po predpisih za vojni kruh. Za cesarjevo osebo je kruh nekoliko bolj bel, ni pa iz same pšenične moke. jBel kruh se peče samo za cesarjev prvi zajutrek, ker polagajo zdravniki važnost na to, da se v hrani cesarja ne izvrže prevelike izpremembe,
*	Otroci nadvojvode Frana Ferdinanda so dospeli veliki teden na Dunaj ter bili povabljeni v palačo naldvojvodinje Marije Terezije. Od letošnje jeseni naprej bodo stanovali otroci stalno na Dunaju. U-pravništvo je kupilo zanje veliko palačo z vrtom ne Reisnerstrasse v III. okraju. Princi bodo izdelali na Dunaju gimnazij, princesa Sofija pa bo dobivala doma poduk.
*	Spomenik za škofa dr. Hittmairja. Cesar je naročil naučnemu ministru Hussareku, naj vse potrebno ukrene, da se bo v Lincu na Gornjem Avstrijskem. v tamošnji stolnici postavil lep spomenik za pokojnim velikim škofom dr. Hittmairjem. Škof dr. Hitt-mair je, kakor znano, kot žrtev požrtvovtailne ljubezni do bližnjega umrl za pegastim legarjem.
t Župnik Janez Prešern. Dne 5. aprila je umrl v Koprivnici mnogozaslužni župnik Janez Prešern. ki je župnikoval 26 let v tej župniji, C. g. Prešern je bil rojen dne 8. decembra 1848 v Studenioah pri. Poljča. nali, Svet;la mu večna luč!
*	Ljubljanski kanonik dr. Ivan Koren ie umrl dne 6. aprila. Bolehal je ,že dolgo časa.
*	Duhovniške vesti. Mil. g. kanonik Jak. Kavčič je zopet nevarno zbolel in se nahaja zaradi operacije pri usmiljenih bratih v Gradcu. Blagemu gos-
8. aprila 1915..
„SLOVENSKI GOS !» O I) \ R."
Stran 5
1 odu želimo skorajšnje ozdravljenje in ga priporočamo v pobožno molitev. — C. g. Iv. Sirec, kaplan na Vranskem, nastopi župnijo Stoprce dne 1. maja.
*	Vojni kurat č. g. Jan. Ev. Kociper, c. kr. gimnazijski profesor v Mariboru, ki je bil pol leta na bojišču v Galiciji in v Karpatili kot dušni pastir pri našem domačem c. kr. domobranskem polku št. 26, je \sled bolehnosti za šest mescev oproščen vojne dolž-i osti ter ostane vojni kurat v rezervi. Pred nekaj me. soi je prejel vojaški jubilejni križ, te dni' pa je bil od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja odlikovan z duhovnim zaslužnim križem 2. razreda na belo-rudečem traku „v priznanje hrabrega in požrtvovalnega obnašanja pred sovražnikom".
- Urednik „Slovenca" g. Fr. Terseglav ujet? Roman Bende, uradnik Zadružne Zveze v Mariboru, sedaj korporal pri 47. pešpolku, piše svojemu prijatelju Vekoslavu Strašnik, stavcu „Slov. Gospodarja": Severno bojišče, na Veliko sredo 1915. Dragi prijatelj! Tudi Tebi v iskren velikonočni pozdrav par vrstic. Oprosti mi, da tako dolgo nič ne pišem; ako že človek misli na koga, v tem hrupu in zmešnjavi pozabi na vse, celo na sebe in vidi samo rešitev svoje naloge. Nimaš pojma o vsem tem, kar se tu godi. Pred časom sem bil pohvaljen od generala pehote. Sem sicer zelo bolan, a upam, da se v kratkem zablesti na mojih prsih clruga svetinja! Sporoči g. Žebotu, da je g. narednik Terseglav od 25, marca v ruskem ujetništvu, Mnogo piruhov nam pošilja v obliki šrapnelov in granat g. sosed Moskal. Veselo Velikonoč! Pozdrav prijateljem! Tvoj Roman Bende.
*	Mrtvi se oglašajo. Iz Jarenine se nam piše: Svoj čas smo poročali, da je padel na severnem bojišču dobroznani naš pristaš France Sekol, posestnik i i občinski svetovalec na Pesnici. Nekateri njegovi vojni tovariši so prinesli domov žalostno vest, da mu je ruska granata raztrgala glavo i,td. Sekolova žena pa je te dni dobila z Dunaja veselo poročilo, da je France Sekol še živ in sicer v ruskem ujetništvu v Tomsku v Sibiriji. Poročilo pravi, da je Sekol pri polnem zdravju.
*	Slovenski junaki. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: narednika 87. pešpolka Ferdinand Šilih in Karol Sušeč, častniški sluga 87. pešpolka Ignacij Vojsk, nadlovec Mihael Podlesnik, če-tovodji ¿osi p Maček in Karol Klanjšček ter voditelja patrulj Anton Kokalj in Ivan Tomše, vsi od lovskega bataljona štev. 7.
*	Odlikovan slovenski podčastnik. Iz Ptuja se nam piše: Narednik 87. pešpolka Vinko Majcen, doma iz Polenšaka, je bil dne 30. marca na slovesen način odlikovan z veliko srebrno hrabrostno" kolajno. Odlikovanec s'e je udeležil bojev na severnem bojišču in je bil od dveh ruskih krogel težko ranjen.
*	Osem mescev zdrav. .Janko B e d r a č, doma. iz H a. j d i n a pri Ptuju, sedaj prideljen in-fanferijskemu divizijskemu poveljstvu na južnem bojišču, piše dne 25. marca svojemu prijatelju Jos. Stel-earju v Mariboru: ,.Dragi prijatelj! Mnogo iskrenih pozdravov Vam pošiljam iz južnega bojišča. Jaz sem po preteku osem mescev, kar trpi sedanja vojna, še vedno zdrav. Srbi si sedaj hladijo svoje hrbte, mi si pa nabiramo novih moči, da jih boteno kmalu zopet nažgali. Kako pa kaj Vincencu gre, ali še živi? Kje pa je Strucl? Jaz sem sedaj prideljen k 48. diviziji, ter mi prav dobro gre. Prosim Vas, pišite mi kaj. — Prisrčno pozdravljam tudi g. Blaža., Vam udani prijatelj Janko Bedrač, Vojna pošta 302."
*	Pet sinov v vojni službi. Nenavaden je slučaj spoštovane obitelji Rep na, KamenšČaku, ki ima pet sinov pod orožjem. Eden je v ruskem ujetništvu, druga dva sta na, Ogrskem, četrti je sedaj poklican, peti pa se je javil k prostovoljnim strelcem. Ponosni so lahko stari,ši na tako pridne sinove.
'* Skrbite za otroke! Mož, ki se je bojeval na severnem hojišču, piše malo pred smrtnim bojem svoji ženi: Okrog mene ležijo vojne žrtve, kljub trpljenju tako potrpežljivo in udano. Tupatam se kateri potrese, če udari, narastejo kakor ob nevihti. ITa, in oni obraz dobival vedno bolj barvo, ki naznanja smrt. V kotu tam leži takšen. Danes zjutraj sem zanj pisal zadnje njegovo pismo na njegovo ženo in njegove o-troke. Ko bodo prejeli pismo, očeta že ne bode več. Naj bi ne pozabili njegovih zadnjih opominov: „Ljuba žena!", tako je narekoval pismo, „skrbi za otroke, ko me ne bo več. Vzgajaj jih tako, da bodo postali pošteni ljudje, „¡az jim nisem vsikldar dajal lepega vzgleda. Povej jim, da je oče nazadnje veliko molil, in tudi za vas! In da ne bom nehal za vas prositi, če me ljubi Bog vzame v nebesa. Ljuba žena! V sili je vsak lahko vesel, da ni Boga čisto izgubil. Povej to otrokom in se tudi sama ravnaj po tem. Marsikaj bo-deš morala pri otrok,ih popraviti, kar sva poprej zamudila. Naj ob nedeljah ne gredo več sami v cerkev. Hodi ti ž njimi. Molite tudi vsak (večer za očeta." — Koliko je mož in očetov na bojišču, ki ravnotako mislijo in bi ravnotako radi pisali, ko bi mogli!
*	Za varstvo letošnje žetve. Da se letošnja žetev zasigura in ohrani za prebivalstvo, je bilo potrebno izdati gotove pravno-trgovske odredbe glede bodoče žetve. Vlada je dne 10. oktobra 1914 izdala na-redbo, s katero se prepovedujejo kupčije na up, to je kupčije celih žetev že vnaprej, in sicer kupčije vsakovrstnih poljskih pridelkov, izvzemši sadje in vino. Tozadevne kupčije pa, ki so že bile sklenjene, so razveljavljene. Da se v sedanjih razmerah ohranijo vsi poljski pridelki in se njih prinos kolikor mogoče poveča, je bilo treba izdati prepoved Špekulacijsikega
ku. čevanja z letošnjo žetvijo. Ta prepoved je veljavna le samo za tostransko državno j olovico, ne pa tudi za Ogrsko. Vojaškja upra\a, kakor tudi uprava za doba , o žita za armado sta izvzeta m nju ne zadene ta cesarska naredba.
*	Živinoreja in živinska kupčija. Kmet iz Po-savja nam piše: Z ozirom na članek v „Slov, Gospo darju" št. 13, si dovoljujem Vam svoje mnenje in prepričanje o živinoreji in kupčiji navesti. Res je, da je treba varovati živino, a sedaj je je pri nas še dovoij. Žal, da so nam že brezvestni mešetarji in prekupc veliko škode napravil, ko so nam v svoj prid živino zdražili. Živinski prekupci in mešetarji so nam bil: dosedaj glavna kuga pri žjLVinl1, ker so nam jo zdražili. da lahko delajo večje dob.čke. Splošna prepoved ž.vinske kupčije ne bi bila prav, bolje bi bilo, da se dovoli žetvenim komisarjem vse potrebno glede rekvi-riranja živine v občini. Seveda bi bilo najbolje, če bi bili komisarji iz občinskih odborov, to .¡e posestniki, ne pa ljudje, ki ne poznajo kmečkih razmer in težav. Prekupci in mešetarji se morajo na, vsak način odpraviti, ali omejiti, vsaj sedaj v vojnem času; kupoval naj bi živino le isti, ki jo potrebuje.
*	Nakup plemenskih bikov in merjascev. Osrednji odbor štajerske p. kr. Kmetijske družbe bo tudi /etos nakupil s pomočjo državne in deželne podpore več plemenskih bikov in jih oddal posameznikom, podružnicam ali občinam. Bike bo oddal osrednji odbor za 60% kupne cene. Ce n. pr. stane bik 600 K, mora dotični, ki dobi bika od Kmetijska družbe, plačati za njega samo 300 K. Pravi lastnik bika postane knpec še le čez dve le/i. Kmetovalci, ki želijo dobiti plemenskega bika, morajo to naznaniti okrajnemu odboru in če ta odkloni posredovanje, načelstvu najbližje kmet. podružnice ali pa domačemu občinskemu predstojni-štvu in položiti pri predznambi varščino v znesku 50 K ter podpisati obveznico. Prijaviti se je treba že do Konca aprila 1915, — Osrednji odbor Kmetijska družbe bo letos poskrbel tudi za nakup plemenskih merjascev. Prošnje se naj vlagajo na isti način kot pri nakupu* bikov. Varščina znaša samo 30 K. Prošnje so n'aj takoj vložijo.
*	Rusko laneno seme se še vedno clobi. Osrednji odbor štajerske Kmetijske družbe še ima v zalogi večjo množino ruskega, lauenega, semena. 1 kg se zaračuna i)o 52 v. Znesek se mora poslati naprej c. kr. Kmetijski družbi za Štajersko (Gradec, Landhaius-gasse štev. 12). Manj kot pet kilogramov se sploh ne razj ošilja.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 168 do 180 K, srednje debeli 158 do 166 K, suhi 150 do 156 K; debele krave 144 do 172 K, srednje debele 124 do 142 K, suhe 92 do 122 K; biki 148 do 174 K, mlada živina ! 11 do 168,K; teleta 230 do 250 K, izjemoma 260 K do 270 K; mlade svinje 260 do 270 K, debele svinje 270 do 280 K, srednje debele 258 do 270 K, mesne svinja 256 do 260 K; ovce 140 do 160 K, (Pri goveji živini \ eljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah iii ovcah za, 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: Sladko 10 do 11 K, kislo 8.50 do 10 K, slama 8.50 do 10.-K; pšenica 41.5,0, rž 33.50, ječmen 30,80, koruza 25.50, I)roso 27 K, oves 27.30 K, ajda 70 K, fižol 68 do 85 K, grašiea 11.20 do 11.40 K, leča 16.20 K, proseno pšeno 72 do 96 K, pšeničrii zdrob 92 K, koruzni zdrob 60 do 88 K, ržena moka 64 K, pšenična moka št. 0 86 do 90 K, št. 4 67 do 84 K, št. 6 (črna) 60 do 72 K (100 kg). Jajca komad 10 do 14 v, krompir 18 do 20 v 1 kg. mleko 28 do 30 v liter.
*	Velik mlin ustavil delo. 'VOlik valjčni mlin \ inko Majdiča, v Kranju je ustavil delo, ker mu je zmanjkalo žita. Majdičev mlin je bil eden največjih mlinov v Avstriji.
Kako se pripravi perocicl za škropljenje proti peronospori? Radi pomanjkanja bakrene galice bomo letos navezani škropiti vinograde z drugimi sredstvi. Pred vsem se priporoča perocid. Pripravljanje perocidove zmesi je približno enako, kakor priprava znane modre galice. Perocid se nekoliko težje topi v vodi, kakor modra galica. Zato ga moramo dejati že raztapljati na predvečer tistega dne, ko mislimo škropiti. Stehtano množino perocida (n. pr. 3 kg na 100 1 vode) vsujemo v platneno vrečico in jo obešeno potopimo v posodo z vodo. Med raztapljanjem je treba to vrečico večkrat potresti. Ne smemo pa vsebine stiskati z rokami, sicer se sprime v ikepe in se še težje raztopi. K perocidovi raztopnini vzamemo sveže uga-šeno apno v prahu, ki se dobi, ako živo apno polagoma škropimo z vodo, dokler ne razpade v prah. Za vsak kilogram v 100 1 vode raztopljenega perocida vzamemo 27y2 dkg ugašenega apna v prahu. Na 2 kg perocid^ pride tedaj 55 dkg in na 3 kg 82'/2 dkg apna. Natančno odtehtano |apno se s .par žlicami vode zamesi v gost močnik in sicer na dnu tiste posode, kjer nameravamo imeti perocidovo raztopnino pripravljeno za škropljenje. Ko smo tako pripravili še tudi apno, vlijemo polagoma perocidovo raztopnino v tisto posodo, kjer imlamo apno in s kako palico mešamo. Ko nazadnje še nekoliko časa mešamo, je raztopnina gotova za rabo. Na opisani način pripravljena raztopnina je potem uporabna mesece in mesece, ne da bi se kaj pokvarila. Navadno rabimo 3% perocidovo raztopnino (na 100 1 vode 3 kg perocida); pa tudi z 2% so dosegli najboljše uspehe. Perocid je po 40 K 100 icg. Dobilo se ga bo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, ali pa pri Vaši kmetijski podružnici. C. kr. Kmetijsko-kemično poskuševališče v Gorici je izdalo brošurico „Perocid, nov preparat za zatiranje trtne peronospore," To brošurico dobite brezplačno.
*	Koliko živali pade v vojni. Prav težko je, do-b t. nata»c..i ^ez^am živali, ki zgubijo v svetovni'vojski svo.e življenje. Amenkanski l.st „Animal World" primerja pri rešitvi tega vprašanja prejšme vojske, da bi tako dob.l vsaj približno število padlih živali y sedanji svetovni vojski. Ko se je vršila zadnja meščanska vojska v Ameriki, so imele Združene države v zadnjem letu te vojske več kot 200,000 konj. Od teh je vsak dan padlo prioLžno 600. Skupno je tedaj A-merika izgubila čez 20.000 ko.ij. V burski vojski je v enem letu padio na angleški strani več kot 15.000 konj i i mul. Največ konj pocrka vsled ran, dobljenih po šrapneLh, Nobena žival tako naglo ne pog ne vsled o. kuženja kakor ravno konj, Ako je konj ranjen po šra^ pnelu in se mu rana okuži, zgubi vedno več moči, doli jer ne posta e nezmožen za uporabo in se ga mora ! onečno kratkomalo ustreliti. Slabo vreme, neredno in navadno slabo krmljenje pospeši med konji raznovrstne bole z i. Ce se površno ceni, morajo sedaj vsak dan 5000 konj izločiti iz vojaške službe, nekaj ;ih pade, drugi pa so za vojne svrhe nesposobni. To šte-
, ilo pa je še prej pre izko kot previsoko. Izgube psov :i golobov-pismonoš, ki poginejo v vojni, so v primeri z izgubami konj zelo malenkost e.
Poštne pošiljatve za ujetnike v Rusiji. Dovoljeno je pošiljati avstrijskim vojakom, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu, poštne zaboje in sicer le čez Ru-munijo. Teža posamezne poštne pošiljatve ne sme pa znašati več kakor 5 kg. Za poštne pošiljatve avstrijskim vojakom v ruskem ujetništvu ne prevzame poštna uprava nobene odgovornosti.
*	Kužne bolezni na Štajerskem. Zdravstveni oddelek graškega namestništva je dne 4. aprila razglasil glede stanja kužnih bolezni nia Štajerskem: o-sepnice: nobenega novega slučaja; pegasti legar: v Thalerhofu 1 smrtni slučaj, v Knittelfeldu 2 osebi na novo oboleli, na Vurbergu pri Ptuju 2 osebi oboleli, v Novivasici pri Radgoni 1 oseba umrla.
*	Šest mesecev je spal. V Neapolju na Italijanskem se zdravniki močno zanimajo za sledeči izvan-reclni slučaj : Pred dobrima dvema mesecema so spravili v tamošnjo bolnišnico amerikanskega naseljenca Franca Messino iz Palerma, kateri je v Novem Jorku padel v nezavest, ker mu je bilo ukradenih 6000 lir. Messino je spal celih šest mesecev, a sedaj se je vsled velike skrbi zdravnikov zbudil in ozdravil,
*	Maribor. Dne 1. aprila je v deželnobrambov-ski vojaški bolnišnici na rtasledkih srčne bolezni u-mrl črnovojnik Karol Kalkuš od deželnobrambovske-gia pešpolka štev. 26,
*	Maribor. V sredo dne 7.. aprila okoli 5411. ure dopoldne smo čutili v Mariboru potresni sunek. Smer je bila od juga proti severu.
*	Maribor. Na velikonočno nedeljo je pogorelo gospodarsko poslopje knezoškofijske graščine Betnava pri Mariboru. Požarna bramba in vojaštvo sta zabra-nila, da se ogenj ni razširil tudi na bližnja poslopja.
*	Maribor. Korporal Roman Bende, uradnik Zadružne Zveze v Mariboru, piše svojemu prijatelju s severnega bojišča : Oprosti, da Ti tako dolgo nisem pisal. Ni prilike tu v času zmešnjav veliko pisati. A vendar ni drugače! Ravno ležimo pripravljeni za napad. Hladen in prostodušen sem za vse žvižgajoče in tuleče zvoke krogel, šrapnelov in granat. Godi se nam pač, kakor vedno. Ob velikem prazniku Onega, ki je po smrti za človeštvo veličastno vstal, bomo še tu, vršeč krvavo nalogo v „blagor" ubogih narodov. Veselo Alelujo Tebi in celi Tvoji rodbini!
*	Kamuica. Naša kmečka posojilnica je končala prvo poslovno leto nad vse pričakovanje izvrstno, kar dokazuje, da si je v kratkem času pridobila zaupanje vsega prebivalstva. V nedeljo, dne 11. t. m. po prvem opravilu se bo pri g. Vogrincu v 1, nadstropju vršil občni zbor posojilnice, na katerem se bo predložil letni račun, predaval bo nadrevizor VI. Pušenjak o važnih gospodarskih vprašanjih in se obravnavale razne druge zanimive točke, Gospodarji! in gospodinje, fantje in dekleta, pridite v obilnem številu!
*	Št. Ilj v Slov. gor. Dne 4. aprila, dopoldne je nekdo zažgal gozd g. Ehrlicha v Ceršaku. Uničenih je 5 oralov mladega nasada.
*	Št. Ilj v Slov. gor. Viničfa/r Andrej Drozg v Striho. cu je moral ob začetku vojske vse svoje tri sine dati cesarju. O najstarejšem Andreju že od začetka vojske ni sluha ne duha. Drugi Franc je padel v Galiciji. Tretji pa je umrl v soboto, dne 3. aprila v Mariboru; prehladil se je v baraki. Stari oče Andrej, vzoren kristjan, tolaži zdaj doma tri mlade vdove. Vsi trije sinovi njegovi so bili pošteni ljudje in udje tretjega reda. Ubogi oče, kaj si bo začel na stara leta! — Posestnik Peter Niederl, o katerem ste pisali, da je bil že mesoa, septembra ranjen v Galiciji, je padel na vojnem polju. Prvokrat mu je šla, krogla, skozi glavo, pa jo je izpljunil iz ust, samo tri zobe in kos jezika mu je odtrgala. Težko ranjen je ležal v neki bolnišnici na Dunaju. Ko je popolnoma okreval, je pa moral zopet v boj. Drugokrat pa ni mogel več izpljuniti krogle. Našla, ga je le smrt'. Naj v miru počiva njegova blaga duša! Ko je bil po zimi doma n'a\ 14-dnevnem dopustu, je tako dajal lepi vzgled', bil skoraj vsak dan s svojo ženo pri sv. maši in večkrat tudi pri sv. obhajilu. Vse je lepo uravnal, predno je šel od doma, kakor da bi bil slutil, da ga ne bo več nazaj.
*	Negova. Že četrto žrtev nam je pobrala neusmiljena vojska. Iz Negovskega vrha nam je pograbila tri može in enega fanta. Dobro znani in poznani
■""t ran H
.8 L I) V B \ S K I fiOSPOD A Si.44
S. aprila 1915.
sosed in prijatelj je bil Alojz Vreča. Služil je tri leta pri vojakih, štirj leta je bil pri finančnem oddelku in lanskega leta ga je mobilizacija pobrala na vojsko. Štiri mesce se je boril na Karpatih in dne 22. marca ga je sovražna krogla zadela v trebuh ter je izdihnil svojo dušo. V najlepši dobi. v 42. letu svojega življenja, je moral zapustiti svojo mlado, žalostno ženo in dve majhni nepreskrbljeni hčerkici. Za njim žalujejo sorodniki in \si sosedi, ker je bil dober gospodar. — Bodi mu tuja žemljica lahka!
*	Središče. Nadučitelj Anton Kosi je dobil naslov ravnatelja.
*	Leskovec. V petek, dne 26. marca, je posestnik' Blaž Vindiš peljal krmo iz svojih goric, v Berin-jaku. Po strmem klancu je vodil konja zuzdo. Voz je zdrsnil, sunil konja, voznik! se je spodtaknil in padel j,red konja. Desni konj mu je stopil z vso svojo težo in s podkovano nogo na desno lice pri sencu, tako dat je biljngi mož pri priči izdihnil. Blaž Vindiš je bil iz Leskovca v veleposeštvu edini slovenski volilec v okrajni zastoj. Bil je tudi več let načelnik krajne-ga sveta. Pod njim se je postavila kirasna nova šest-razredna šola. Za njim žaluje sedmero oirok, in med njimi trije sinovi vojaki, žena, pa tudi vsi njegovi dobri prijatelji. Zares častitljiva kmečka liiša! Pogreb na cvetno nedeljo je pričal, kako je bil rajni od vseh spoštovan in ljubljen! Bodi mu lahka zemlja domača, ki jo je ljubil, kajkor se spodobi za vsakega vernega, slovenskega gospodarja,
*	Meretinci pri Sv. Marjeti. V četrtek, dne 11. marca, jo umrla nagle smrti posestriica Marija Anto-lič, stara komaj 40 let. Postala je žrtev svojega, ma-ierinskega poklica. Pokojnica zapušča moža in devet otrok, od teh pet nedortetlih. Najstarejši sin se bori proti Rusom, drugi pa je bil sedaj potrjen v vojake. Rajna je bila zelo pridna, gos. odinja. Kot' mačeha ni delala nobenega razločka med otroci prejšnje aene in njenimi. Pogreb je bil v soboto, dne 13. marca, in je pričal, da je bila rajna res splošno priljubljena.' Bog ji daj ,večni mir!
*	Sv. Lovrenc na Drav. polju. V noči od 22. na 23, sušeč je bilo pri posestniku Loštreku, ki je v vojski in so samo ženske doma, ukradeno 9teden&ko tele. Se-le zjutraj ga zgrešijo. Kmalu so našli ob cest v Sterntal v liosti glavo, kožo in 'čreva teletova. Ta i je torej tele zaklal in z mesom odšel. Ali je tat kdo izmed delavcev pri barakah za ujetnike ali kdo dru gi, bo morebiti dognala preiskava. Prej se je tat oglasil pri sosedu L. Koren v hlevu, prižgal vžigalico, a se takoj obrnil in vrata zaklenil, ko je videl, da ni sam, Ker je veliko ljudi od vseh vetrov zaposlenih pr barakah, bo treba imeti pazno oko in bržčas posebne varnostne naredbe.
*	Hajdina. Iz te vrlonarodne župnije nam je do-šlo zadnji čas blizu 20 novih naročnikov. Živeli naši prijatelji!
*	Pragersko. Uslužbenec južne železnice Bel-Šak j. je bil te dni odlikovan s kolajno za. 401etno zvesto službovanje. Belšaku so tovariši čestitali k redk|emu slavju.
*	Orehova vas pri Mariboru. Vinoenc Gebe, iiv fanterist 47. pešpolka, doma iz naše vasi, je odrinil dne 15. februarja iz Maribora na severno bojišče,. Dostikrat je poročal svojim starišem iz Karpatov, kako hrabro se slovenski fantje bojujejo in da je bil z več domačimi znanci skupaj. Imel ,je tudi še dva brata v vojni. Vedno si je želel, tla bi samo enkrat še videl svoja se vojskujoča brata. Žal, da se mu ta želja ni izpolnila^ ker sta njegova brata že ranjena in se nahajata tačas v bolnišnici. Od prevelikih naporov v Karpatih je močno zbolel in so ga 16. marca prepeljali v bolnišnico v Košice na Ogrsko, kjer je dne 23. marca častne smrti umrl. Imenovani je dopolnil še le komaj 20, leto. Bil je povsod zelo priljubljen, najbolj pa od svojih starišev, bratov in sester. Tudi najmlajši brat Štefan, star še le 18 let, bo moral dne 15. a-prila zapustti svoje drage in odriniti k vojakom. V Slivnici so zvonovi razglašali žalostno vest, kakor tudi žalna zastava na kapelfiqi v njegovi domači vasi. nasproti njegovi rojstni hiši, da je Vinoenc Gebe častne smrti v tujem kraju izdihnil svojo dušo. Vsi domači bomo hrabrega branitelja domovine ohranili v častnem spominu. Bodi mu tuja žemljica lahka!
*	Remšnik. Presunjeni od globoke domovinske ljubezni so se podali vrli Remšničanje na praznik 0-znanjenja Marije Device, ob enih popoldan iz svoje župne cerkve, pod vodstvom č. g. kaplana Josipa Vrečko v procesiji na šest ur oddaljeno, priljubljeno božjo pot k Sv. Križu nad Spodnjim Dravogradom: med potjo se jim je pridrhžilo tudi več Marenberžnnov,, ta ko, da je konečno štela procesija nad 300 ljudi. Prenočili so v Dravogradu, od koder so drugo jutro, na god sedem žalosti bi. Device Marije, odkorakali v procesiji v prijazno romansko cerkev, kijer so prosil, spodbujeni od primerne pridige, križanega Jezusa in njegov« žalostno Mater za zmago nad sovražniki mile Avstrije, za srečen mir in vrnitev svojih dragih iz bojnega polja. V ta namen jih je tudi veiiko pristopilo k mizi Gospodovi. Bog naj u sliši njih prošnje in vzdihe!
*	Sv. Anton na Pohorju. V ruskem ujetništvu se nahaja že od 22, novembra Franc Kanop. Bil je hudo bolan. Pet tednov so mu trikrat na dan dajali zdravila. Sedaj je že za silo okreval. Godi se mu po navadi, Ziraven njega so še štirje znanci: eden iz Ribnice, eden iz Remšnika i'n dva druga. Ujeti so daleč od avstrijske meje v mestu Kobrov pri Moskvi, od
koder so dob.li Kauopovi stariši pismo in sicer dne 28. marca.
*	Celje. Pri prebiranju črnovojnikov dne 6. t. m. je bil potrjen tudi državni in deželni poslanec dr. J. Benkovič in bo pr.deljen slovenskemu pešpolku št. 17. — Kakor slišimo, je bil potrjen tudi odvetnik dr.
Božič
*	Celje. Umrl je vpokojenii mestni učitelj M. Kresnik, stiar 09' let.
*	Celje. Na severnem bojišču je bil ranjen kadet 14. gorskega art.lerljskega polka, RudolI Bračko.
*	Celje. Na Veliki peiiek, dne 2. aprila zjutraj se je pripeljalo v naše mesto z vlakom „Rudečega križa" čez 200 ranjencev s severnega bojišča, med tem 50 težko ranjenih. Med ranjenci je bilo tudi več Rusov.
*	Laški trg. Na živinski sejem na Veliki četrtek se je prignalo 360 glav goveje živi'ne. Prodalo se je 5 glav v Lipnico, 9 glav v Maribor, 20 glav v Celje. Tudi vojaška uprava jie nakupila več komadov. Cene so bile 150 do 176 K 100 kg žive teže. Prihodnj, živinski sejem se vrši na Binkoštni torek.
*	Luče v Savinjski dolini. Iz Chisholma (Mine-sota) v Ameriki se poroča: Tukaj je umrl Jožef Pe-Čovnik, doma iz Luč v Savinjski dolini. Pogreba so se udeležila društva, Čijih član je bil rajni. C. g. župnik katoliške župnije je imel lep nagrobni govor. Rajni zapušča, v Ameriki dva brata, ženo in tri nedo-rastle otroke. N. p. v m.!
*	Srečke Slovenske Straže. Pokažimo v dejanju vsi svojo domovinsko ljubezen! Na pomoč najrev3ie)iš|im med nami! Najlepše svojo domovinsko ljubezen v sedanjem času pokažemo v dejanju, ako kupimo srečke Slovenske Straže. Velika loterija naše Slovenske Sitraže je namenjena u b o s> i m otrokom, vdovam in našim invalidom Ta plemeniti namen, ki mora vzdramiti tudi najbolj mrzla srca, poleg tega veliko število dobitkov, bi pač moral vzdigniti i.-sakega, kdor čita te vrstice, da takoj, gotovo pa tekom enega tedna kupi nekaj srečk Slovenske Straže. Kupite srečke takoj, ker s tem pomagate upravi loterije, da hiltro ve, kje in koliko srečk je že razprodanih. Skrbite, da bodo vse srečke, ki so sedaj v propvjtu, v prihodnjih dneh poku-pljene. Kdor ima sočutje do svojih trpečih rojakov, kdor z dejanji ljubi svojo domovino, bo to gotovo takoj storil. Srečka velja samo 1 K. dobitkov je 1715 v skupni vrednosti 20.000 K. Glavni dobitek 5000 K. Žrebanje že maja mesca. Pismena naročila na več srečk sprejema pisarna Slovenske Straže v Ljubljani. Naj so dobi mnogo plemenitih Slovencev in Slovenk, ki stopijo okoli svojih znancev in znank ter naberejo kronice za srečke in jih z naročilom pošljejo Slovenski Strani.
*	Pogrešajo se: Jože! Z dol še k, pešec 47. pešpolka, 11. stotnije, 1. čete, vojna pošta šitev. 73. Naznanilo proti povračilu stroškov njegovemu očetu Mihaelu Zdolšel.l. po domače Kocelu, na Ponikvi ob južni železnici. — Janez Brinovšek; dne 20. oktobra je šel z 5. maršstotnijo iz Celja na srbskb bojišče in je bil piideljen k pešpolku štev. 87. Odgovor na Franca Brinovšek, Gorenje, pošta Rečica ob Paki. — Ferdinand (J g rine, saper-bataljon šterv, 3, 2. stotnija, v Pikulicah in Przemvslu. Doma iz Vrhloga pri Pragerskem. Odgovpr Jožefu Ogrinc, železniški u-službenec, Pragersko. — JoZef 1Ä o d v o( d, dleželnobrambni: peš-' polk štev. 26, 4. stotnija, vojna pošta. štev. 4S. Odgovor želi: O-grine Ljudmila, Šikole, pošta Pragersko. — Peter Boiler, če-tovodja maršbataljon štev. 153, 2. stotnija: od;;el je v Galicijo. Za odgovor prosi: Marija Doller, posestnica v Trbonjah,, pošta Vuzenica. — Leopold Petak, domobranski pešpolk štev. 26, 1. stotnija. Bil je v boju v Galiciji. Natznanilo starišem: Jožefu in Neži Petek, posestnika, Derstelja, Sv. Urbtan pri Ptuju.
idula porolila doSli v četrtek, 8. aprila.
Sv. oče za mir.
Rim, 7. aprila.
Papež je sprejel včeraj, dne 6, aprila, zastopnika družbe armenskega časopisja ter je sporočil po njem pozdrav katoličanom Združenih držav Severne Amerike. Papež je prosil zastopnika, da naj v njegovem imenu poziva ameriške Katoličane, d6, naj le ne store ničesar, kar bi utegnilo vojsko zavlačevati. Ce bi se pa predsednik Združenih držav, Wilson, odločil posredovati za mir, bi ga 011 (piipež) s celim srcem podpiral.
Najnovejše avstrijsko' uradno poročilo.
Dunaj, 7. aprila.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Severno bojišče.
Boji na karpatski bojni Krti se nadaljujejo. — Število Rusov, ki smo jih ujeli na, višinah izhodno od doline reke Labore a, se je pomnožilo še za nadaljnih 930 mož. V teh bojih so Avstrijci uplenili tudi tri topove in seaem strojnih pušk; vojni plen je zelo velik, med njim se nahaja 5000 ruskih pušk.
V	južno-izhodni Galiciji se vršijo le na nekaterih mestih topovski boji.
V	zahodni Galiciji in na Rusko-Poljskem nobene spremembe.
Južno bojišče.
Na južnem bojišču so Srbi dne 6. aprila znova obstreljevali naše odprto mesto Oršova. Kot odgovor na to so naši obstreljevali Belgrad.
Zahodno od duklanskega
prelaza.
Budimpeštalnski list „Az Est" poroča z dne 7. aprila: Na zahodni strani duklanskega.. prelaga so Rusi predvčerajšnjim (dne 5. aprila) prekoračili ogrsko mejo in so zasedli, neko vas tostran meje. Ker je
Rusom znano, da so njih'poizkusi, prodirati proti Bairtfi brezupni, so svoje nad a lj ne napade ustavili.
Od Ondave do Užoka.
List „A Nap" poroča: Borba na Karpatih traja z nezmanjšana srditostjo in silo dalje. Po kratkjem odmoru so se boji zopet znova razvili in isicer najhujše v ozemlju od doline Ondave do naših postojank severno od Užoka, V dolini reke Laborca, smo ustavili ruski napad ter smo zasedli višine na, izhodni strani to doline. Rusi se krčevito trudijo, da bi izgubljene I ostojanko zopet dobili v svojo posest. Dosedaj so še bili vsi sovražni poizkusi, si zopet prilastiti te postojanke, brezuspešni. Samo v dolini reke Ondave se je Rusom rosrečilo, da so zasedli nekatere manj važne postojanke.
Avstrijci uplenili 100 vagonov pšenice.
Rumunski list ,,'Ziua" poroča dne 7. aprila, da so avstrijske čete obstreljevale mesto Chotni v Bes-aPabiji. Mesto Chotni leži kakih 35 km izhodno od bukovinske meje ob južnem bregu relke Dnjestr. Pri zasledovanju ruskih čet so Avstrijci uplenili Rusom 100 vagonov pšenice.
Usoda przemyslske posadke.
Avstrijska k a kot tudi ogrska družba Rudečega križa sta se obrnili z nujno prošnjo do ruskega Rudečega križa v Petrogradu, naj jima pošlje čimpreje poročila o usodi przemyslske posadke in naj ujetnike kolikor mogoče podpirat. Družba avstrijskega Rudečega. križa na Dunaju je dobila dne 7. aprila iz Pe-trograda sledeči odgovor: „Ruski Rudeči križ je storil vse potrebno, da zbere podatke o ujeti przemysl-ski posadki. Kakor hitro bomo dotične podalike dobili, Vam jih takoj dopošljemo. Istotako bomo tudi skrbeli, da l>o ujeta posadk^ dobila potrebno podporo."
Pričakovati torej smemo, da bo avstrijski Rudeči Križ takoj, ko bo dobil obljuliljene podatke, isio tudi javno razglasil, da, bodo svojci poučeni o usodi posameznih vojakbv przemyslske posadke.
Podmorski čoln „TJ 29'' izgubljen.
Berolin, 7. aprila,
Nerfiška admiraliteta uradno poroča, da se pod-N morski čoln „ 29"' od svoje zadnje vožnje ni več vrnil. Po poročilu angleške admiralitete z dne 26. roarer, se je baje čoln z vsem moštvom vred potopil. — Smatra se torej, da je čoln izgubljen.
Čolnu „U 29" je poveljeval kapitanski poročnik Oton Weddingen, ki je poprej poveljeval podmorskemu čolnu ,.U 9", kateri je lansko leto bil pravi strah angleških in francoskih ladij. „U 9" se je pojavil sedaj tu, sedaj tam v sovražnem morju in je potopil celo vrsto sovražnikovih ladij. Pozneje je Weddingen prevzel poveljstvo čolna „,U 29", s Materini je potopil zopet večje število angleških in francoskih ladij. O. Weddingen je bil star 33 let.
Ustnica uredništva.
s v. t: r o j i c a v Slov. gor.: Pritožite se o vaših poštnih razmerah na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. — Sv. 11 j v Slov. gor.: Hvala! Bi bilo želeti, da se večkrat oglasite. — Pisma z bojišč: Radi pomanjkanja prostora smo morali več pisem in dopisov odložiti aa< prihodnjič, ali pa jih izročimo ..Straži." — Cadram: Ker je Vaš1 dopis brez podpisa;, je pokopan sedaj na dnu uredniškega koša. — Stara d e s t a (A. H. & K. B.): fnserati so po novem letu dražji in sicer stane za navadne inserate petit-vrsta za enki/.#tni natis 18 vinarjev.
*	Domača knjižniea. Izšel ■ je lični dvojni zvezek „Domače knjižnice." 2e dolgo se j« pogrešal zbornik, ki bi prinašal v prevodu boljša dela svetij.-ne književnosti. ..Domača knjižnica" je izpolnila to vrzel in je ob enem najcenejše zasebno podjetje na književnem polju. Knjiga stane s poštnino vred samo 70 v ter se pošlje na zahtevo vsakemu na ogled. Naroča se pri 'založniku dr. Lj. Koser, Juršinci, Štajersko.
*	„Svetovno vojske" 11. sešitek je izšel. Vsebina: Francoske meje in trdnjave ob njih. Glavne trdnjave. Še brzojavke. Prvi boji med Nemci in Francozi. Nemške armade. Podrobnosti iz nadaijnih bojev. Pregled bojev do konca mesca avgusta. Slike iz bojev. — Cenli, za četrtleta 3 K. Naroča, se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Priporočamo!
Kupujem
ovčjo volno, koio ovac in jagnjet, kakor tudi vsakovrstne druge kože po najboljših cfnah. E. GrSnitz, Maribor, Gosposka nI. 7. 2*9
Razširjajte. ,S1- Gospodar'!
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Jtrenini
reg. zadruga z neom. zavezo
kfi se bo vršil v nedeljo, dne 25. aprila 1915, ob 3. tiri popoldne, v gostilni g. M. Cvifaik v Jarenini.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje, na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
'8. aprila 1915,
.SLOVENSKI GOSPODAH."
Stran 7.
Fet vinarje»"
stane dopisu ea. s katero lahko naročite moj glarni ei n k z 4000 podobami. Obsega bogato izber koristnih, potrebnih in za datila primernih predmetov. Cenik se vsakemu pošlje zastonj in franko. I. tovarna ur, Hans Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Brüx) št. 801 (Češko). Prave nikL.ste tepta ure K 4'2o, 5 K, srebrne K8'40,9'60, niklasta. budilka K 2"90, ure s kukavico 8'40 K, pendel-ure 9 K. Pošilja se proti povzetju. Noben ris.ko. Kamenjava dovoljena ali de-XI-86
Organist in cerkovnik
cecilijanec, oženjen, išče boljše stalne službe. Naslov v upravni-štvu. št 235.
Služba cerkovnika in organista
precej dobrim zaslužkom na Koroškem. Cecilijanci, samci prednost. Nastop lahko takoj. Župnijski urad v Skočidolu p. Podravlje, (Koroško).	237
Išče se
izurjen moi
za dobro plačo, kateri bi prevzel 24-30 oralov gozda izkrčiti (podreti) in vse vožnje lesa blizn 16 km oddaljene štacije na Ptuj. Čas tega opravka se dovoli do dve leti. Več se izve pri gospodu Hauptmann-u t Križevcih, Štajersko.	286
Volno
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina
R. S<ermecki
Celje štev. 17 (Štajersko.)
Velika svota denarja
se zamore naklj učiti vsakomur, ki postane naš naročnik Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo št. 15 Ljubljana. 154
Trs je na prodaj.
Silvanec, burgundec, gutedel, kraljevina, veltlioec, vrbošek, velšriz-ling in mešane od starih vrst — Cepljeno na vseh priporočljivih podlegah. Korenjaki od Rip. Por-talis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, Studenice pri Poljčanah.
Slovenci po?or! Dvonadstropna hiša
z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve z 7 stanovanji, se pod ngodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432.
Fant, star 1516 let,
ki ima veselje se učiti usnjarstva, se spre.mo v popolno oskrbo ali pa mesečno plačo. Kosi, usnjar, Mala Nedelja	231
Beli pes
(polovico glave je imel črno) se je izgubil na poti med Jarenino in Pesnico. Oddati proti plač lu na železniški postaji na Pesnici. 288
Loterijske številke.
¡Gradec, 31. marca:	56 18 84 58 85
Line, 8. aprila:	1 62 22 19 81
Priden učenec
za slikarstvo in pleskarstvo se takoj sprejme pri popolni oskrbi pri Herman "Martinu, slikarju v Mariboru, Goetheatr. 31. 229
V svojo trgovino s špecerijskim blagom na Zolijinem trgu v Mariboru sprejmem	221
pridnega ucenca
iz poStene hiše, ki je vešč slovenskega in nemškega jezika, ter Ima dobra šolska spričevala. M. Berdajs.
2 učenca
močna, v starosti od 16 do 18 let, se takoj sprejmeta pri Antonu Marčič, usnjar v Slov. Bistrici. Učiti se je tri leta, dobi se na leto od 50 do 100 K plače, in tudi stanovanje in hrano. 216
KONJ
okreg 9 let star, se za 300 K takoj proda pri Adolfu Bernhard, Maribor, Koroška cesta štev. 10.	220
Sprejme se krepak
učenec
227
od poštenih starišev v trgovino z mešanim blagom. Takojšnje ponudbe je vposlati na tvrdko R. Peselj, Ajdovščina, Primorsko.
Mihael Černejsek, podobar, zlatar iu slikar, Ormoška cesta št. 1 v Ptuju
se priporoča 8č. župnijskim uradom in občinskim predstojništvom v delo. Prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, n. pr.: pozlačevanje in prenovljenje altarjev in prižnic; izdeluje nove in prenovi stare križevepote, kapelice in velike križe pri cestah, kakor tudi vse sorte podob in nagrobnih' križev, in pozlačuje črke v nagrobne kamne i. t. d. Za jamstvo je njegova že 24 let obstoječa firma.	218
Pridnega in izurjenega	212
POMAGAČA
sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi, poŠta Slivnica pri Mariboru. _
ABILO na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Mali Nedelji, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 18. aprila po ranil maši v: cerkveni hiši.
1. iPoi ojčilo načelstva in nadzorstva. 2,. iOdobrenje rač, zaključka za I. 1914,
3.	Volitev načelstva,
4.	Volitev nadzorstva.
5t.	Citanje revizijskega, poročila.
6,	Poučen govor nadreviaorja. VI. Pušenjak.
7.	Slučajnosti.
K	mnogobrojni udeležbi vabi 232 n a 6 e 1 s t v o.
NAZNANILO.
Našim cenjenim odjemalcem naznanjam, da smo radi neprestanega dviganja cen pri surovinah, embalažah, kakor tudi delavskih plačah in visokih pridelovalnih stroškov, primorani ceno
LYS0F0RMU
t. j. našemu izbornemu razkuževalnemu sredstvu od 1. aprila naprej dvigniti.
Steklenica po 100 gramov stane odslej mesto 80 v 90 v. V istem razmerju se višje zaračunajo tudi druge vrste steklenic
Lysoform delavnice Dr. Keleti & Muranyi, kemična tovarna, U j pest, Ogrsko.
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj pogrešali življenjepis novega papeža, čeprahr so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredinfištvo „Slovenskega Gospodarja." Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v, za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem!
*	Na Kalvarijo! Spiral Fr. Šegula. V založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi: Vezana v platno z rudečo obrezo K 2.50, zlata obreza K 8.20; vatirana vezava in zlata obreza K 3.50. Po pošti stane 20 v več. Naroči se v tiskarni «v. Ci-irila v Mariboru. Najuaanj sftroškov in dela se povzroči, ako se •denar za to knjigo pošlje po položnici ¡naprej! — To je čisto) poseben molitvenik. Obsega namreč na 640 straneh 30 različnih križevih potov za razne priložnosti; tako n. pr. med drugimi križev pot v, čast presv. Rešnjemu Telesu, naj siv. Srcu Jezusovemu, za dan sv. obhajila, za družbo krščanskih mož, za matere, jza delavce in služabnike, za mladeniče, za dekleta, za Marijine otroke, za dekleta Marijinih družb, za adventni čas, za postni čiap, za čas posebnih, stisk in nadlog., za vojni Čas, za dan vernih duš, sv. križev pot kot priprava na smrt. Razvien ¡tega, najdeš v knjigi sv. mašo v čast trpljenja Jezusovega, vse navadne Mtanije in (tudi lkanije trpljenja Kristusovega, spovedne Sn obha-jilne molitve in razne prošnje in molitve, ki se nanašajo n|hi Jezusovo trplijenje. Ob koncu še sledi pet ganljivih pesmi vi čast trpljenju Kristusovem. Slovencem je sv. križev pot najbolj pri-kupljiva pobožnost, katero nafee ljudstvo vedno rado opravlja — zato vsem pobožnim verniHom ta novi molitvenik toplo priporočamo.
*	„Sv. Križev pot za vojni čas." Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 vf. Denar naj se pošlje »aprej ali pa v znamkah.
Vabilo na
redni občni zbor
Ormoške posojilnice v Ormožu
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se bo vršil dne 1. maja 1915 ob 3, uri pop. v poso-jilniški pisarni.
DNEVNI RED:
1,	CManje in odobren je zapisnika q lanskem ob. čnem zboru.
2,	Poročilo načelstva in nadzorstva,
3,	Odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 4., "Razdelitev čistega dobička.
t 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim vspo. redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	234
N a 8 e 1 s t v o.
C. kr.	priy.
Vzajemna zavaro?alnica zoper opni = y Gradcu. =
St. 2000.
Razglas.
Po § 92 društv. pravil se bo za naše ude vršil
društveni občni zbor
v pondeljek dne 10, maja 1915 ob 10, uri dopoldne v sejni dvorani našega zavoda v Gradcu, Gosposka u-lica 18-20,
Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje posebno pismeno vabilo.
DNEVNI RED:
1.	Računsko poročilo zi računskim zaključkom za 86* upravno leto 19114.
2.	Poročilo računskih revizorjev q pregledovanju letnega računa za 1, 1914.
3.	Proračun za upravno leto 1915i
4.	Volitev treh računskih pregledovaloev in e^ nega nadomestnega revizorja-
Gradec, dne 4. aprila 1915.
Upravni svet. Ponatis se ne plačuje-	233
Službo cerkovnika in organista
želi spremeniti krščanski mož, star 45 let, kjer je primerno za krojaško in šiviljsko obrt, in tudi kaj zemljišča. Nastop takoj. Naslov v upravništvu.	230
Kupim
vsako množino smrekovih, borovih in hojkovih dreves in plohov. J. Vrečko, Mellingerjeva ulica štev. 10, Maribor.	228
Lepa sadna drevesca
razne Žlahtne vrste, ima na prodaj g. Vekoslav Stelcer, lastnik drevesnice, Strihovec, pošta St. Ilj v Slov. goricah. Cena 60 do 80 vinarjev 1 komad.	152
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Uradne ure
■o: nako sredo, vsak petek in vsak aejmski dan od 8. d« 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldni Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do IS. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo r minoritakem samostanu r Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje po 5'/« od 1. in 16. t mescu po vloiitri in do 15. in zadnjega pred dvigom. Ne vzdignjene obresti se koncem junija in deoembra vsakega leta pripiiejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižioe drugih zarodov kot vloge, ne da bi se pri tem obreBtovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ah sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilue položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vkigilbo po 5V« do 6'/ti " rknjlibo fas poroStro po 6'/», na menice po • »/»•/•> na zastavo md-nostnih listin in tekofc račun pod ugodnimi pogsjt.
Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih
proinje na sodnyo za vkigilbo in izbris rkigilbo dela posojilnica brezplačno stranka piada samo kolek«.
Stran 8,
„SLOVENSKI GOSPODAH.«
8. aprila 1915.
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno novodošlo blago za obleke. Ker se vrši naj brž letos sv. birma, opozarjam cenj. botere in botre že naprej, da preskrbijo svojim birmancem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po ngodnih cenah istotako pri
Francu Lenart v Ptuju.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pore svojim znancem.
Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	192
I«
Narodna trgovina
Alojz Brenčič v PTUJU
priporoča za spomlad in leto lepa izbiro što fov in volne za moške in ženske cbleke kakor tadi vsakovrstnega platna z* životno in posteljno perilo. Nadalje nadi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, zavratnice, odeje, dežnike, preproge, različne rute ter v obče vse, kar spada r to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju.
Seme štajerske detelje
rudeče detelje, debelozrnato, zajamčeno prosto Žide, se prodaja vsakia množina od 5 kg naprej in se Iran-ko pošilja na vsako pošto proti povzetju po 2 K 20 v 1 kg. Tvrdka bratje R e i 11 e r, Slov. Gradec. 206
Oroiie in keles«
na obroke. Posamezni deli najceneje. Dustrov
«eniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, kcles in šivalnih strojev OpoSns na drž. žel. it. 2121 1881 Češko.
KAV
50'|0 cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele aromatična, izdatna in štedilna 5 kg poskusna vreča 10 K franke po povzetja. Pol kilograma vile prima najfinejši čaj 2 K oddaja A Sapira, eksport kave in čaji Galanta 496, Ogrsko. 93 !
Ucenec
iz boljše hiše, z dobrimi šolskimi spričevali, vešč slovenščine in nemščine, se talkoj sprejme v trgovino mešanega blag« Konrada Zamolo v Fram-u. 214
KOSE!
KOSE!
Kdor hoče imeti
224
s katero se ni treba mučiti ter se z enkratnim klepanjem kosi z lahko vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko
J. Krašovic v Žalcu
katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovnozna-nih kos znamka „Poljedelsko orodje" in jih tudi več tisoč že raz-
pečala.
Pri naročilu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno!
KOSE!
KOSE!
Ia seme štajerske detelje
i8o	se prodaja v trgovini
KARLA HABERJA
u MariboruTegethofova nI. št. 39,
Kupuje oves, krompir in fižol po najvišjih cenah.
m-i
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želocTc imam!
Pristni . FLORIAN" se dobi edina od Rastlinske destilacije „FLORIAN" t Ljubljani
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.
r
Tvrdka
m
MilanHočevarCelje
Gl&vni trg it. 10, tik farne cerkve.
Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljivo kaljiva semena za poije in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenca očiščeno:
Domače ali konjsko defeljno seme, potem Lucerner ali nemika,
Inkartiaf za enkrat koniti, Esparsef, takozvana večna detelja, Travlno seme za mokre in snhe travnike, Korenjeva seme,
Runkeinova rep», rudeio dolgovato, rnmem
doigo in okroglo vato,
Svinjsko saiafo.
Vseh vrst semena za vrte, kakor tadi rftfljo in fveplc za vinograde.
Obilnega obiska pričakn oč bi ležim z veltspoštovanjem
. Hočevar
Glavni trg št. 10, tik farne cerkve
trgovina ipeseriisltega blaga.
ÜE:
Učenec
se takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, r-Zahteva se dva razreda gimnazije, realke ali učiteljišča, ali pa tri razrede meščanske Šole.
Edino zastopstvo in glavna zaloga za llvstro-Onnfco od origluM
modnih in železničarsftili Hosfco; r5H.
Po 14 dnevni poskuSnji
se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak m lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah Prednosti teh ur: Prava železničareka Roskopf-ura se'je, ne dolgo tega, nalašč za železnična in štrapacno službe z novo konštrukcijo zbolj šala, dobila precizijski tek, posebej močne osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizk. cene in vendar dobrega teka uradno u peljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure no zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kak» škodo, naroči mojo ceno uro. • Velik cenik popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8,
srebrnine in zlatnine, za bolfie ure.
največja tovarniška zaloga ur, razpošilja v vse dežele. Specialist
Pozor kmetovalci!
Pmkrfeito si pniiiM, pooeba» v vojski»«« teihi, jfiMi, zanesljiva ia kadiva Hitu, a. fr.: doautč«, »Brnik» (Lucema), kamnito detelje, trmv», fuu runo ■ rndečo, sploh vsa poljska, kak« todi vrtna in «vatličaa semena od zaase ia ediiko-vaae tvrdke Mantkner, ki •• dobivajo pri Jf domači tvrdki
L RAVNIKAR :-: CELJE
Trgovina • špecerijski« blagom, z barvami In daiel-nW pridelki t»r zaloga vseh vrtt Minerala» vadi.
IS®- Solidna in točna postrežba.
■aus
Knjigarna, trgovina umetnin in tnuzikali!
Borlčar E Leskovšek
Oraika cesta 7
.....IM""«« ■"■'"g
Celje
Rotovika nI. 2
Tovarniška ialofa raznovrstnega kaae»Hjak»ga, koncept nega, karvanega ia crito.ga papirja.
Svinčniki, peresa, peresniki, tn.Ho, radirk», kamea-čki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, fcreppapir, smeta» evetliee itd.
Velikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 vinarjev naprej
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank ia risalnih skladov.
Nagrobni venci in traki.
Hb debelo 1	Ha drobni i
ir]a m
Im nil ¡ii¡
mi
mm
HU
!|!!i draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z maiim trudom, g doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dat: zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov m znamko za odgovor.
lil j I J. Bat Mi, Bistrici 26, Kranjski
•	v'A	r.
Preduo si nakupite vaše potrebščine, naroČite vzorce in cenik z več tisoč slikami, da se prepri čate o nizkih cenah in dobrem blagu	223
Prve gorenjske razpoSiljalnice IVAN SAVN I K. KRANJ št. 150.
Cenik zastonj, vzorci poštnine prosto. — Prepričanje ne škoduje nikdar!
■ ... a ««tó 'á^K^líMiUMMM mwiÄÄi^^ijfS^^^T&^- v.i:?	i«■■« 11	—mw i.....■................................................................vtuvman•• ..^»itfwwasm»
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča,
íiríiMinffiifMMMi•siwminimiwimnwiMrrif'r- u r n
MataWU In wüotalk: Katnüfiho Makovna drmüva,
nigonn] nroinik:, Iranio lobot«
»lak Uakarna it, Dlrila * Maxlkua.